POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI'
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Štev. 3.
V Ljubljani, dne Ib. maja 1933*
Leto VI.
POSLANICA
SLOVENSKIM IN JUGOSLOVANSKIM DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM,
VSEM NAŠIM PRIJATELJEM!
V letu 1933tem bo živelo narodno delav« stvo, organizirano v Narodno strokovni zvezi, v jubilejnem letu. V tem letu mine: va 25 let, odkar je narodno delavstvo ob na< šem sinjem Jadranskem morju, v našem Trstu s samostojno strokovno organizacijo stopilo prvič v javnost, pred narod, pred prijatelje — in tudi pred neprijatelje, na* rodnostne, socialne in politične. Pokret se je istočasno pričel organizirati tudi v Ljub« Ijani in v drugih slovenskih krajih.
Vodstvo Narodno strokovne zveze (NSZ) v Ljubljani je oklevalo, ali hoče ta pomem* bni narodnospolitični in narodno=gospo* jubilej z ozirom na dušeče socialnosgospo? darske težave tiho proslaviti samo v vrstah svojih organizacij, ali da ta zgodovinski do= godek in petindvajsetletnico uveljavljanja narodnega delavstva v narodovem social« nem in kulturno=političnem življenju pro« slavi javno z vsem poudarkom važnosti po« stanka in razvojnega razmaha narodne de« lavske organizacije. Vodstvo NSZ se je od« ločilo za slednje.
Petindvajsetletnica samostojne narodne dclavsko«strokovne organizacije ni važna samo s stališča strokovnega delavskega po« kreta, ona je istočasno izraz vsesplošnega narodovega kulturnega in političnega hote: nja in uveljavljanja, katero pri velikih na« rodno«političnih dogodkih ni smelo ostati na površju narodovih vrst, ampak se je mo« ralo globoko zariti tudi v one sloje naroda, kateri so tuje politične vladavine občutili predvsem kot surovo gmotno izkoriščanje slabejšega po močnejšem.
S političnimi in vojaškimi dogodki na ju« gu sedanje naše kraljevine je po aneksiji Bo« sne in Hercegovine za gorami v svetlem sijaju zažarela naša velika politično-držav* na in narodno^kulturna svoboda. Z neodo« Ijivo silo notranjih socialno«etičnih naukov in zapovedi je srbski človek raztrgal oblast polmeseca in dvignil na svojih domovih križ sveti; upreti se je moral oblastnikom z Dunaja in od drugod, ker ga je k uporu klicala želja duš. in src po svobodi, po ne« oviranem in svojskem izživetju narodovih vrlin. Ni samo slučaj, ampak viden, idejno in časovno skladen, zavestno hoten in e/e« mentarno izbruhajoč pokret, kateri se je istočasno z velikimi osvobodilnimi boji juž* nega Slovanstva razgibal v delavnicah, ob strojih, na prometnih črtah, v srcih in du* šah slovenskega delovnega človeka, zlasti v Trstu, tam, kjer je naš živelj tlačilo k tlom troje velesil: tuj kapital, italijanska nacio= nalna nebrzdanost in avstrijsko politično oblastvo. — Od Triglava d o V a r« rl a r j a je istočasno tlelo in gore« lov uporu proti sili, v borbi za prostor pod soncem. Odmevi kora« kov organizacije slovenskega delavca in od«
mevi trdih korakov krščanskih vojska proti zatiranju po polmesecu so bili ena sama skupna mogočna molitev do nebes: da bla« goslovi Bog veliki čas svobodnega, social« nega, kulturnega in političnega življenja južnih Slovanov, čas, kateri silno in neza« držano prihaja. Slovanske molitve duš je Bog blagoslavljal, ker so one poklicane, da ustvarijo na zemlji tretji, slovanski Rim: Rim popolnejše socialne pravičnosti.
Obstoj in delo petindvajsetih let narodne delavske strokovne organizacije je granitni četveroogelnik v stavbi socialno pravično urejene domovine. Narodna delavska stro« kovna organizacija brani geslo in resnico: narodna država mora biti za vse jednako dobra država, mati in d o mo vina. Slabotni in trpeči ne smejo v narodni državi nikdar občutiti, da narod v vseh svojih socialnih sestavin ah ni enako« praven, ne samo politično, a m« pak tudi gospodarsko. Ta bolest bi gorela kakor večna luč in tlela kakor skrita vulkanska gorišča. Narodno d e 1 a v« stvo je čuvar največjih svetinj: večnih resnic o enakosti in brat« s t v u. Na to resnico, katera naj bi narodu in državi svetila na pot, kakor luč pred Izraelci, padajo sence, katere se širijo in zgoščujejo, da se zdi, kakor da bi na ljub« Ijeno zemljo legal mučen in otožen mrak. Narodno delavstvo dviga prst in svari: stojte, ne hodite mimo naroda in njegovih pravic! Socialno slovanstvo silo trpi! Zave« dajmo se, da tudi narodne države ne mo« rejo vstvarjati nebes na zemlji, tudi v na« rodnih državah razsajajo viharji gospodar« skih kriz, političnih nemirov, vanje butajo valovi kriz, mišljenj nazorov celega sveta. Toda vse to ni važno, ker je prehodno, min« Ijivo. Važen je samo duh, misel« n o st, i d e j e, k a t c r e naj bi vladale in dajale sestavino življenju. Nam treba onega krepkega duha, kateri bo plaval globoko med narodom, bo ostajal trajno z narodom in bo zato ostal večen in tudi zmagovalen v vseh križih in težavah. Nam treba dobrih src in plemenitih duš! Mi hočemo prerodi te v hotenj in ustvarjanj v duhu ljudske volje — mi hočemo, da je v narodni dr« žavi najvišja zapoved — narod. Ta zapoved mora biti čisti evan« g e 1 i j, nova vera, globoko zasidrana v bistvu posameznika in celote. Ta zapoved je za nas najvišji socialni nauk in nujna potreba v izživljanju in v dajatvenosti dr« žavc, katera je in mora biti narodna.
Mi moramo povedati: v nas vseh, kateri sledimo in kateri vodite, je malo, mnogo premalo plemenitosti, ni globo« k e g a d uh a, ni aktivnih znakov
prave slovanske, apostolske so« cialnosti — zato ni zadostne sreče in duševnega tihožitja po hišah domovine.
Mi moramo priznati: srca nam kr« vave, ko v neplemenitosti duš in src vidimo vzroke zastajanja narodovih hotenj v po« hodu in zbiranje senc na jasnih obvodih. Naša vera silo trpi. Naša upanja čutijo, kakor da bi bila golju,« fana. In vendar: domovina je vse več,, ka« kor v skalo vsekane zapovedi, ona je več kakor vera in upanje, ona je istinitost. D o« movina je svetišče samo, ona je — Bog, resnica in zveličanje. Ali je v vseh naših dušah vse čisto, ko se skla« njamo v to svetišče?
Narodno zavedno delavstvo in nameščen« stvo se je pred 25 leti strnilo v samostojno strokovno in kulturno organizacijo, daje tako kot celota ojačalo narodno borbo in isti dalo značaj demo« kratic ne in socialne borbe za pravice malega naroda in male« ga človeka. Z aktivnim posegom delav« stva in nameščenstva v dogajanja narodo« vega velikega prebujanja so veliki dogodki v zadnjem desetletju pred svetovno vojno s svojimi koreninami šele mogli srkati so« kove prav iz najglobših narodovih vrst; v zastave narodno osvobodilnih bojev je bila vrisana tudi žuljava roka delavca, kladivo in pero, delo in misli. Žal so dogodki prišli prehitro, da bi korenine osvobodilnih bojev še širše in globše pognale med narod. Pri« morje in Koroška ne bi bile danes najbolj zasužnjene dežele v Evropi!
Slovensko narodno«zavedno delavstvo ni smelo in ni moglo v naročje mednarodnih delavskih organizacij, ker so bile iste nam politično sovražne in so služile za moralno in dejansko oporo močnejšim nad nami. Le narodne strokovne in narodne politične or«
, ganizacije Čehov in Jugoslovanov so zrušile dunajski nesocialni, absolutistični, neparla« mentarni in diktatorski vladarski režim — internacionalcev ni bilo zraven. In vendar je bila zrušitev tega režima predpogoj za globokejše socialno«politične reforme.
Češki in jugoslovanski narodni, ljudsko« delavski duh je bil ona velesila, katera je dvignila duh Wilsona, da je prišel iz dežele stare demokracije in zrušil privilegije naro« dov nad narodi. Kristus se je znova rodil, da odreši svet.
V lastni narodni državi mora borba, iti poostreno naprej, ker cilj j e še v e d n o i st i: d o n a j v i š j ih stopinj možnosti razvoja dvig« niti socialno in kulturno živ« Ijenjsko obliko južnih Slove n« nov in Slovanov. Mi smo v socialnem in v kulturnem standartu malo zaostali: do«
bojevati smo si morali v prvi vrsti politič« no svobodo. Zato morajo biti sedaj naša kulturna in socialna hotenja in ustvarjanja vsestransko intenzivnejša, da se skoro dvig* nemo iz ozadja in stopimo v pohod za novo organizacijo človeške družbe v smislu plemenitosti slovanske duše. Mi ustvarjamo nove kulture, kulture čistega, etično visoko stoječega Slovanstva.
Če bomo v dneh 13. in 14. maja t. 1. sla* vili 251etnico gibanja in ustvarjanja narod* nega delavstva v okvirju njegove lastne strokovne organizacije, mora v tej pr o* slavi priti predvsem do izraza hotenje in zahteva po intenzivnejšem kulturnem in socialnem podvigu Jugoslavije, zlasti delovnega ljudstva te dr* žave. Za nas mora biti proslava samo en člen v nepretrgani bor* bi za davno začrtani, a še ne do* seženi cilj:	za naš slovanski
etos. Spomini na čase nazaj nam bodo sa= mo eno bodrilo in svarilo: straže je treba vedno ojačevati, nikdar ne moremo biti močni dovolj, ne v dušah in ne v fizičnih silah. Vse je slabotno, le zavest socialno, kulturno in etično polnovrednega človeka je kakor ena sama trdnjava počez in podolgem države. Izpadi iz take trdnjave niso nikdar odbiti! Narodno delavstvo in nameščenstvo je danes po vseh pokrajinah naše lepe dr* žave složno in v močnih vrstah krepko na delu, da jugoslovenski delovni človek dobi ustvarjeno to zavest.
Izvršni odbor NSZ poziva svoje člane in članice, mladino vseh poklicev in prijatelje socialnega napredka v nas samih in širom lepe države, da imamo stalno in vedno v mislih: Leto 1933. je veliko jubilejno leto socialne kulture, politične zrelosti, narodne zavednosti in demokratične miselnosti slo; venskega in jugoslovanskega delavca in na; meščenca. V jubilejnem letu moramo slož* no obnavljati prisego: Narod v s e, v s e drugo nič! V dneh 13. in 14. maja mo* ra kongres narodnega delavstva v Ljubija* ni biti več, kakor samo kongres in jubilej, on mora biti vse oživljajoč a mani* festacija za močno in socialno jugoslovenstvo, za moč naroda in njegovih delovnih sil.
V	dneh 13. in 14. maja t. 1. bo v Ljub* Ijani zbor vseh, kateri stoje v velikem po* hodu proti soncu, kateri z zlatom krasi na* šo veliko in mogočno bodočnost.
Pohod mora odmevati trdih korakov, zato zbirajte moči, pri* pravljajte se!
Zdravo!
V	Ljubljani, dne 1. maja 1933.
tevršni odbor Narodno strokovne zveze:
Rudolf Juvan, predsednik, dr. Joža Bohi; njec, L podpredsednik; Ladislav Saje, II. podpredsednik; Vladimir Kravos, L tajnik; 'Anton Varšek, II. tajnik; Davorin Stopar, blagajnik. — Odborniki: Franjo Rupnik, Ivan Tavčar, Josip Ambrožič, Edvard Ter; kuč, Josip Malin, Franc Juh, Simon Galjot, Franc Vižintin.
SPORED
SLAVNOSTNIH DNI
Slavnostni dnevi 25*letnice našega pokrc* ta pričnejo v soboto 13. maja z
DELEGATSKIM ZBOROM
ki se bo vršil ob 14. uri v dvorani Delavske zbornice in na katerega bodo imeli dostop samo delegati in vabljenci z vabili. Opozar* jamo, da brez vabil dostop v dvorano ne bo dovoljen.
Zvečer istega dne sc bo vršila ob 20. uri v dramskem gledališču
SVEČANA AKADEMIJA katere spored prinašamo na drugem mestu.
V	nedeljo, 14. maja 1933, prične slavnost z budnico godbe »Sloga«, ki bo odšla ob 6. uri zjutraj iz »Ljubljanskega dvora« v Pra* žakovi ulici po mestu ter sc ustavila ob pol 8. uri zjutraj na glavnem kolodvoru, kjer bo sprejem gostov.
Ko dospe zadnji jutranji vlak, sc bodo udeleženci uvrstili v povorko in odkorakali na Tabor, kjer se bo vršilo točno ob 9. uri
MANIFESTA GUSKO ZBOROVANJE
na katerem bosta govorila tov. Rudolf Ju* van in dr. Joža Bohinjec.
Po zborovanju ob pol 11. uri sc vrši
■tl ' :
RAZVITJE PRAPORA
kateremu kumuje ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič.
Po razvitju centralnega prapora bodo po* zdravni govori. Slavnost na Taboru bo s tem končana.
Pred Taborom sc bo nato formirala po* vorka, ki bo šla po Vidovdanski cesti. Ko* menskega ulici, Tavčarjevi ulici, Tyrševi ce* sti, Prešernovi ulici, Stritarjevi ulici in se ustavi pred magistratom, kjer se bo položil venec na spomenik Velikega Osvoboditelja kralja Petra L in bo udeležence pozdravil mestni načelnik g. dr. Dinko Puc.
Zvečer ob 20. uri se bo vršil v veliki dvo* rani Kazine
KOMiBRZ
s pozdravnimi govori, godbo in petjem.
V	ponedeljek, 15. maja, bo dopoldne ob 10. uri v dvorani mestnega magistrata
3.	SEJA JEDNiOTE
SLOVANSKIH NARODNIH STROKOV* NIH ORGANIZACIJ
pod predsedstvom narodnega poslanca br. Alojsa Tučnega iz Prage.
Po seji bo sprejem gostov po ljubljan* skem načelniku g. dr. Dinku Pucu in nato pri banu dravske banovine g. dr. Dragu Maru* šiču.
V	torek, 16. maja, bodo izleti na Gorenj* sko.
MI ll©e€E19
Narodi so bili rojeni, da bi bili srečni. Solnee zato hodi tako visoko svojo pot, da rosi svoje blagodejne žarke na ves svet, da vedno tudi tja posije, kjer morda včasih leže sence. Solnee hoče prodreti vsepovsod. Človek je rojen, da mu solnee sije na življenja pot, kajti solnca je za vse narode in za vse posameznike v teh narodih čez mero dovolj. In pravijo, da je Kristus umiral za zveličanje vseh ljudi.
Zato mi hočemo, da nam solnca nihče no odganja in da nam nihče ne odreka pravice do zveličanja. Mi hočemo, da smo del slovanske in zato socialno pravične države, v kateri delovni človek ni rojen zato, da mu je trpljenje v zibelko položeno in s krsto nazadnje v grob, skupno z izmučenim truplom dejano. Mi srno že nebrojkrat rekli: radi kulture in civilizacije mora naš delovni človek postati enakovreden, enakopraven, moralno in družabno uvaževan član naroda, kateremu naj bo dano in zagotovljeno vse, kar človek na poti od rojstva do groba za ojačanje kulturnega človeštva potrebuje. Potrebuje malo, da ustvari veliko bogastvo. Samo to hoče naš delovni človek, da se more brez bolesti v duši posmeh!jati solncu nasproti in da more dati bogastvo svoje duše v službo naroda za ustvaritev velike kulture in civilizacije sveta. Delovni človek ne more in ne sme dopustiti, da bi mu družba izbila dleto iz rok, s katerim je vsak član naroda pozvan, da iz granita izkleše veliki dan Bratstva, Ljubezni in Enakosti, veliki dan božjega miru. Mi nočemo biti surova gmota, v nas ne sme biti poželenj po udobju telesa, katero umrje in zgnije. Mi hočemo, da smo telesni samo toliko, kolikor moramo imeti v sebi sile, da ustvarjamo večne dobrine moralne in etične popolnosti človekovega rodu. Mi nočemo, da bi služili sebi, ker smo mali in neznatni, v nič se izgubljemo v stoinsto milijonskih množicah ljudstva, hočemo služiti samo blagoslovljeni skupnosti vsega in vseh, katera naj bi šla od vekomaj do vekomaj, Mi hočemo biti apostoli miru, svečeniki daritev v čast božjo in v srečo narodov.
Mi hočemo, da vsakdo ve, da smo eno z narodom. Zato tudi hočemo, da se vsakdo zaveda, da je vse naokoli naše, prav naše, ker izven naroda ni nikogar več. Naše so gore in polje, gozdovi in travniki, potoki in reke, mesta in vasi, naše je vse, kar domovino krasi in ji daje bogastvo. Naše so tovarne in delavnice, naše so ceste in železnice, naši so uradi in oblastva. — Izven nas ni nikogar. Zato nočemo, da bi se bogastvo naroda in domovine delilo med naše in vaše. Kdor ni naš in z nami, je proti nam in tujec. Zato tudi hočemo, da je država narodna do vseh potankosti te vsebine, zato moramo tudi hoteti, da je država do skrajnosti socialno-pravična, dobra in skrbna mati vsem sinovom. Dosledno moramo hoteti, da nam je vsem brez razlike skupno trpljenje in veselje. Gorje, kdor bi hodil mimo trpljenja, kakor da se ga to ne tiče!
Mi smo hoteli, da se politično osvobodimo. Da, res osvobodimo! Hočemo pa tudi gospodarsko svobodo, to je, da narod sam svobodno razpolaga z bogastvom svoje zemlje. Tako je naša volja, kateri se klanjamo in jej prisegamo zvestobo — ko smo 25 let ostali svojim idealom zvesti.
Razpadanje
Priča smo velikemu, nikdar pričakovanemu dogodku: svetovna socialna demokracija razpada v nič. Skoro brez odpora razpada, tiho in mimo likvidira, kakor da gre za likvidacijo malega neznatnega društva. Pomembno je razpadanje nekdaj velike, močne in vplivne amsterdamske inlteimaicicnale, v kateri so bile včlanjene socialno-demokratične stranke vseh držav čin narodov. V tej mednarodni! politični in 'sitnokovmi organizacij! je igrala najlvažnej-šo vlogo nemška socialna idemokraoi'jia Nemčije in Avstrije. V teh dveh držarvalh je imela istlranlka svojo posebno politično važnost in nalogo: da v sebi- druži menemšlke narode, da jim vliva v duše narodno mlačnost in brez-miž.nost in da tako pomaga oslabljevati zla-isitl odpornost slovanskih narodov, ikateri so bili nemškemu pohlepu po tujih zemljah in narodih najbolj na poti. Politično' prizadevanje obeh držav je šilo za tem, da z notranje-poliiitianllmi in administrativnimi uikrepi oslabi nacijonallno zavest in borbenost nememških narodov. K talkim ukrepom je spadala tudi vsestranska materijalna in moralna pomoč, katero je uživala marksistična stranka pri svojem uveljavljenju med slovanskim delavstvom. Nemški gospodarski kapitalizem in marksizem sta delala roko v roki: v nemških tovarnah je prevladoval markistični duh nemških delovodij iln boljše plačanih delavcev, slovenski in slovanski delovni: človek je moral priliti v objem te nemške in markistične miselnosti, ako si je hcitel na domačih tleh zagotoviti skromni obstoj. Naš delovni človek se je moral odtujitii prizadevanjem in čustvom lastnega .naroda, ako ni hotel, da je izpostavljen še večjemu pritisku sodrugov v nemških tovarnah. Podjetja so hotela, da je bilo delavstvo mairlkiistBBno orientiramo in organizirano kljub temu, da je Mar kisova doktrina prepovedovala brezobzirno razredno borbo in navidezen revolucijcnarni boj vsakemu kapitalizmu. Toda to je bila samo teorija. Še danes je v naših podjetjih običaj, da oni nemški duh, kateri v itovami' vedri in oblači, bolj hoče, da je delavstvo marksistično organizirano kakor pa, da stoji v nacijcnaiMh vrstah. Šefi tovarn ise zavedajo, da naieijonailino mlačno delavstvo: nikdar ne more v svoji nacijc-nalni okolici dcciti ene moralne in dejanske opore, s pomočjo katere bi moglo uspešnejše uvelijaviiiti svoje sociafline in stanovske težnje. Naše narodne delavske organizacije dobro vedo, zakaj je borba direktorjev v prvi vrsti naperjena proti nacijonalniim delavskim organizacijam. Narodno 'delavstvo je edino, katero more in mora postati škodljivemu kapitalizmu nevarno.
InternacijcnaM socializem je bil lev v ovčji obleki, da lažje razdiralno učinkuje v na-cijonalnih vrštaih menemišikih narodov. Marlesova doktrina o fatermacijonalizimu je bila globoko duševno premišljena taktična poteza, katera je med menemškimi narodi ustvarjala nadijomalino in macijonatoOHSOoialno' neodporne elemente. S temi neodpornimi elementi je imela potem nemška 'raznarodovalna politika lahek posel Piloti za nemški most do Adirije so bili najprej zabiti v delavskih središčih: v Tržiču, na Jesenicah, v Celju, v Trbovljah, v Domžalah.
In!t ernacijcnalni socializem je bil postavljen na veliko moralno laž, na varanje in na zavojevanje narodov. Marksizem ni imel v sebi etičnih vrednot. Grobost materialističnega naziranja je morala vzgojiti opartuniste, se-bičneže, ljudi brez odpora in brez smisla za žrtve. — Duše so ležale v prahu, samo da je bilo potrebam telesa zadoščeno. Materijalir stična doktrina ni mogla delavcev ih nameščencev med seboj povezati z ljubeznijo in z bratsko vdanostjo, ona ni mogla ustvariti apostolov ideje, v taki doktrini niso mogli bi-
SVEČANA AKADEMIJA NARODNO-STROKOVNE ZVEZE
sc vrši v soboto 13. maja ob 20. uri v dram« skem gledališču v Ljubljani.
SPORED
1.	Dav. Jenko: »Kosovo«, uvertura, izvaja orkester »Sloge«.
2.	Uvodno besedo govori tov. dr. Joža Bo« hinjec.
3.	a) Vasilij Mirk: »Jutro«.
b)	Ivan pl. Zajc: »Večer na Savi«.
c)	Anton Foerster:	Venček slovenskih
narodnih pesmi, poje Završanov pevski kvartet.
4.	a) Slavko Osterc: »Na trojki«.
b)	Josip Pavčič: »Pred durmi«.
c)	Anton Lajovic: »Bujni vetri v polju«,
poje prof. kons. ga. Milena Verbi« čeva.
5.	a) Anton Lajovic: »Ples kralja Matjaža«,
mešani zbor.
h) II. Sattner: »O nevihti«, mešani zbor s spremljevanjem orkestra, izvaja Delavsko prosvetno in podpor, dru« štvo »Tabor« pod vodstvom g. Fr. Venturinija.
ODMOR
6.	K. Kjuj: Op. 43. Suita, izvaja orkester »Sloge«.
7.	O. Župančič: »Kladivarji«, izvaja govoril« ni zbor TSŠ.
8.	a) Jos. Pavčič: »Priplula je pomlad«.
b)	Slavko Osterc: »Juri in kača Belo«
uška«.
c)	Josip Pavčič: Potrkan ples« (narodna),
poje operni pevec g. Julij Betetto.
9.	Nikolaj M. Čerepin: Op. 6., L Noč. 2. Stara pesem, mešani zbor s spremljeva« njem orkestra Sloge«. Zbor in orkester »Sloge« vodi g. Beri Svetel.
-7T
VSTOPNINA ZA AKADEMIJO:
Sedeži, parter: od L do III. vrste po 20 di« narjev; od IV. do VI. vrste po 16 Din; od VIL do XIII. vrste po 12 Din. Lože v parter« ju: I. reda 100 Din; II. reda 80 Din. Balkon: L vrsta 12 Din; II. vrsta 8 Din. Galerijski sedeži: vsi po 6 Din; stojišča v parterju 4 dinarje; galerijsko stojišče 2 Din.
Predprodaja vstopnic v dramskem gleda« lišču. Predbeležbc na vstopnice sprejema tajništvo NSZ, palača Delavske zbornice.
ti 'rojeni ali vzgojeni mučeniki idej. Interna-oijonaM socializem je ustvaril samo grobo rnateriiljelno ogrodje: časopisna podjetja, denarne zavode, konzumna društva, športne in telovadne organizacije, razredno strokovna udruženja. V tem ogrodju pa ni Mio žive sile, ni bilo sobica, ni bilo medsebojne povezanosti. V stavbi ni mogla biti vsesplošna morala, ni Milo etičnega kolelkitiva.
Zato se je stavba zrušila ob prvem viharju. Na tleh 'leži marksizem v Nemčiji, v Italiji, v Avis tri ji, v Angliji je na več delov razbit, v Eranciji igra neznatno podrejeno vlogo, vedno pa je bolj francosko nacijonalen kakor francosko mlačen ali initernacijonalen. Narodi svoje bodočnosti niso mogli graditi na laži, na 'zastarelih naukih iz davnih, starih dni, ko pa je vsepovsod novi čas.
Delavstvo pa v poBtični in v ikuiturhi zgodovini in v bodočnosti naroda mora izpolniti svojo dolžnost. Ono hoče zato biti narodno zavedno, slovansko nase.
Vrstni red povorke za nedelfo 14. maja
1.	Kolesarji.
2.	Godba.
3.	Prapori.
4.	Vodstvo NSZ.
5.	ČOD iz Prage.
6.	Westfalci.
7.	JNRS iz Beograda.
8.	Mariborsko okrožje.
9.	Godba.
10.	Gorenjsko okrožje,
11.	Rudarji.
12.	Dolenjsko okrožje,
13.	Event. godba.
14.	Ljubljanska društva.
15.	Ljubljansko članstvo NSZ.
16.	Zveza gradbenega delavstva.
Vse podružnice in elane opozarjamo na ta vrstni red in na zbirališča.
I.	zbirališče: Mariborsko okrožje, v katero spadajo vse postaje do Zidanega mosta, se zbira v Vrhovčevi ulici ob Taboru.
II.	zbirališče: Gorenjsko okrožje, vsi udeleženci z Gorenjskega se zbirajo v Maistrovi ulici za Taborom.
III.	zbirališče: Rudarji iz vseh revirjev se zbirajo na Taboru ob vojašnici vojvode Mišiča.
IV.	zbirališče: Dolenjsko okrožje: vsi udeleženci Dolenjske, med katero spada tudi Litija, se zbirajo tik za rudarji in se raztegnejo v Slomškovo ulico.
V.	zbirališče: Ljubljana: vsa ljubljanska društva, članstvo in za njimi Zveza gradbenih delavcev se zbirajo v Metelkovi ulici ob vojašnici vojvode Mišiča.
Opozarjamo vse udeležence, da se takoj po končani proslavi podajo na določeno zbirališče in tam uvrstijo v povorko ter čakajo znamenja za odhod. Hodilo se bo v štiristopih. Udeleženci naj pazijo sami na red in disciplino v povorki.
Pred magistratom naj nihče ne izstopa iz povorke. Vsi naj ostanejo na svojem mestu in se ustavijo na določenem prostoru, šele po končani proslavi pred magistratom, ko bo odigrana himna »Hej Slovani«, bo razhod.
Udeleženci naj prineso seboj male narodne trobojke. Vsaka skupina imej na čelu narodno trobojko.
Skupinovodje opozarjamo, naj strogo pazijo na disciplino med članstvom. Vse je izvršiti hitro in v redu, da bo povorka čimpreje krenila s Tabora.
Za vse pa veljaj eno: sledite navodilom rediteljev, ki bodo imeli trobojni trak na levem rokavu.
25 letnica predsednika tovariša Juvana
Ko proslavljamo srebrni jubilej naše organizacije, slavimo istočasno tudi 25-tetini jubilej udejstvovanja našega zaslužnega in priljubljenega predsednika, tovariša Rudolfa Juvana.
Pred 25 leti je bil tov. Juvan med' prvimi, M je sledeč svetlemu primeru tržaških slovenskih delavcev, pričel v Ljubljani širiti Meje Narodlne delavske organizacije. Kdor pozna takratne razmere, ve, da to ni bilo lahko delo. Med delavci ni bilo zavednosti in ne razumevanja za strokovni pokret. Poleg tega so še avstrijske oblasti -preganjale vse, ki so se pridružili nacijonalnemu strokovnemu pokretu
že leta 1907 je elbral tovariš Juvan krog svojih najavestejših in se z njimi rnagovarjal o potrebi ustanovitve slovenske delavske organizacije, ki bo popclSnoma samosltojna, narodna, ki ne bo hlapčevala tujcu kot n. pr. internacionalne strokovne organizacije. Med Juvanove zveste sodelavce je predvsem šteti tovariše Petra Rihitaričiča, Josipa Rihtarja, Miroslava Križaja, Petra Porento im Josipa Tomažina. Ti tovariši, katere vse krije že ze,mlija, so bili prvi sodelavci našega predsednika in soustanovitelja NDO.
Leta 1908 je bila ustanovljena -NDO. Povsod smo na čelu pokreta našli vedno le tov. Juvana. Ni ga bilo dneva, ko ne bi obiskal tajništva. Vise je hotel vedeti, za vsakogar se je zanimali, povsod bodril, tolažil, kakor je pač bilo treba. Pri tem pa je široko odkrival svojo mehko dušo in plemenito srce, ko je bilo treba v nesreči ali sili1 pomagati. Če so trda organizacijska pravila branila dati komu podjporo -iz -organizacijskih sredstev, je sam segel v -žep in dal. In mož takih odlik ni ostal neopažen v pokretu. Vsakdo ga je vzljubil, vsakdo je bil rad v njegovi družbi. Bil Ini samo tovariš, več -je bil vsem: brat. Brat, ki je za to til, da dela, pomaga, lajša gorje im bedo, sam pa ničesar ne išče, ne slave, ne bogastva.
Kdor pozna delo v strokovnih organizacijah, so mu tudi znane vse težave, s katerimi se mora boriti delavski voditelj. Tovariš Juvan je z vztrajnostjo, pridnostjo in samozatajeva-
TAKRAT V STARIH ČASIH
Od takrat je poteklo 23 let. Pred menoj leži namreč »Narodni' delavec« iz leta 1910. Posebno hudo piko na naš list je imel takratni tržaški c. kr. državni pravdlnik, ki je kar na debelo belil ffisit im je njegov rdeči svinčnik imel vedno dovolj opravka.
V Slaniku »Zaradi ljubega miru« je uredništvo »Narodnega delavca« napravilo temeljit obračun s c. kr. državnim praVdnikom in mu v bilk povedalo, da ni pravičen, ker je zaplenil članek, ki je obravnaval zapostavljanje našega delavstva in se dotaknil »plemenitih gospodov«, kakor so bili n. pr. c. kr. namest-nik princ Hohenllohe, ravnatelj c. kr. javnih skladišč, c. kr. svetnik Mimas in italijanski petelin Pagmini. Državlni pravdhik je v tem videl -napad na državno oblastvo in zaplenil članek, pozneje pa je sodišče zaplembo ovrglo im je članek ponovno- izšel na veliko jezo c. kr. državnega pravdnika.
Značilno za takratne razmere je, da je tržaški »Picealb« vsak dan hujskal proti Slovencem, a ga c. 'kr. drž. -pravdlnik nikoli ni konfiscirah Zato pravi »Narodni delavec« v istem članku doslovno tako-le: »Vprašamo le: zakaj pa ni konfisciral »Piccola«, ki je na najinesramnejši način hujskal celo tržaško italijansko javnost na onih ubogih 64 slovenskih delavcev, ki je nahujskal svoje ljudi tako daleč, da so obetali slovenskim delavcem,
VABILO
na
DELEGATSKO
ZBOROVANJE
NARODNE STROKOVNE ZVEZE
ki se bo vršilo v soboto, dne 13. maja 1933 ob 14. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in naznanila predsedstva.
2.	Poročilo verifikacijskega odseka.
3.	Poročilo centralnega tajnika.
4.	Poročilo centralnega blagajnika.
5.	Poročilo nadzorstva.
6.	Volitve:
a)	izvršnega odbora (predsednika, I. pod*
predsednika, I. tajnika in L blagaj* nika);
b)	upravnega odbora in
c)	nadzorstva.
7.	Predlogi: a) upravnega odbora, b) razni.
8.	Slučajnosti in zaključek.
Pri vstopu v zborovalno dvorano je odda* ti legitimacijo, ki mora biti opremljena s podružnično ali društveno štampiljko in označenim delegatom. Brez vabila vstop v dvorano ne bo dovoljen.
V Ljubljani, dne 5. maja 1933.
Izvrševalni odbor
NARODNO STROKOVNE ZVEZE
Vladimir Kravos l. r. Rudolf Juvan l. r. centralni tajnik.	predsednik.
da jih bodo pobili kakor pse, jih poklali' kakor prasce, jim porezali gla-Ve ter jih pome-itaM v morje?« Šlo pa je za 64 slovenskih delavcev, ki bi jih morali sprejeti na delo v c. kr. javna skladišča in je za nje intervenirala NDO. Inlternacionalci in ž njim seveda tudi -Italijani in Nemci pa so dvignili velik hrup, češ, dla so to »sciavi« s- hribov in da ne spadajo na delo v javna skladišča. Pri tem niso -pozabili pristaviti, da je veliko italijanskih in nemških delavcev, ki so »boljši«, kakor pa »sciavi«.
Borba z gospodom c. kr. državnim pravd-nifkom je šla naprej. Ni je bilo številke, ki ne bi imela pobeljenih mest z napisom »zaplenjeno«. Ko se je zdelo urednikom »Narodnega delavca« že preneumno javljati vsako za-plembo v listu, so v št. 38 »Narodnega delavca« na pobeljeni koloni (nova zaplemba) napisali »Oče, odlpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Pod tem pa so pristavili, da so to besede sv. pisma. V ravno isti številki na notranji pobeljeni koloni pa so napisali »Dopisnik je pdisal, državni pravdlnik je vzel : hvaljeno bodi njegovo ime na vekomaj!«
Borba s c. kr. državnim pravdhikom je trajala celo leto. Kot že rečeno, je ni bilo številke, ki je ne bi rdeči svinčnik potipal in zavih vsaj del lista v lepo belino-. Naših ljudi pa to ni motilo, da ne bi pisali tako, kot jim je srce narekovalo. In ker so tako pisali, so bili preganjani in jih je vse, kar je bilo avstrijskega, sovražilo in iskalo prilike, da se, znese
njem vzdržal na svojem odgovornem mestu 25 let. Dolga doba je to. Kolikokrat nam je tov. Juvan pravil o početnih delih, kolikokrat o borbah na shodih, sestankih, zborovanjih, marsikatero je dobil tudi po glavi, včasih prav pošteno, pa si iz tega ni mnogo storil. Še takrat je šel mirno preko vsega, ko ga je avstrijska oblast preganjala radi NDO. Ko je iskala NDO stike s Čehi, je bil tov. Juvan ponovno posvarjen, naj s češkimi puntarji preneha in opusti stike, ker ga to lahko stane glavo. Pa jih ni opustil, tudi za ceno razpusta NDO ne. Še bolj jih je poglobil in napravil ne-razdružljive. Našega Juvana pozna danes vse nacijonalno delavstvo Čehoslovaške. V njem vidijo svojega najboljšega prijatelja in enega odličnih voditeljev nacijonalne strokovne organizacije v Jugoslaviji.
Delavstvo si posebno danes želi dobrih in iskrenih prijateljev. In za Juvana se lahko reče, da je eden najboljših prijateljev in zagovornikov delavstva. Delavstvo ceni delo tov. Juvana in mu je ostalo zvesto vseh dolgih 25 let, odkar načeljuje nacijonalnemu strokovnemu pokretu. Tako bo tudi vprihodnje in ne želimo ničesar bolj iskreno, da bi nam tov. Juvan ostal čil in borben še nadalje na čelu strokovnega pokreta.
Odposlanstvo iz Nemčije in Holandske
Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji nam je sporočila, da dospejo na našo proslavo naslednji njeni ugledni člani: predsednik Zveze tov. Pavel Bolha, podpredsednik Zveze tov. Doberšek Franc s soprogo, predsednik centrale Jugoslovenske narodne podporne jednote v Holandiji tov. Ivan Zupanc, predsednik Jugoslovenskega društva v Osterfeldu tov. Jakob Šteli, predsednik Jugoslovenskega društva v Ewingu pri Dortmundu tov. Franc Knez, predsednik Jugoslovenskega .društva v Dorstfeldu pri Dortmundu tov. Franc Privšek, predsednik Jugoslovenskega društva v Buer-u tov. Jurij Rozman in naslednji člani Zveze tov. Janez Kokalj, Adolf Kužnik in Friderik Kužnik.
Vse naše drage goste najtopleje pozdravljamo v naši sredi!
nad njimi. Naš delavec pa je stal trdno, kljuboval vsemu im čakal lepših dni, čakal svobode, one svobode, ki je končno morala priti.
Če bi hoteli biti zlobni, pa nismo, bi danes ob teh spominih morali prinesti na svetio tudi zadržanje o-nih, ki se bahajo z nekako Tivolsko resolucijo in jim povedati, kako vlogo so igrali v Tristu v letih 1910—1915. Žive priče so na razpolago in marsikdo, ki je danes v Jugoslaviji in bi hotel veljati za dobrega Jugoslovana, bi moral zardeti sramu, če bi hoteli povedati živo istino. Pa ne bomo pisali, ne, že- zato ne, ker so nekateri med njimi že stari im jli-m nočemo greniti starosti. Le opozoriti smo jih hoteli, da še niso pozabljena leta 1910—1915 in tudi ne povorka slovenskega delavstva leta 1914 im napad inter-nacionalcev in njih voditeljev, na žalost tudi slovenskih, ki so hoteli v ulici Caserma iztrgati iz rolk zastavonoše slovensko zastavo. Ko bi hoteli govoriti, kako majhni bi postali nekateri, ki hočejo danes veljati za velike. Pa jim bodi prizanesemo. Ne pozabljeno, priza-nešeno za enkrat, da ne bom-o nikomur škodovali. Posvarjeni pa naj bodo vsi oni gg. sodrugi in naj vedo, da bo danes jutri naše prizanesljivosti konec in takrat bo konec tudi njihove slave.
■Našim dragim borcem, ki so za nas storili mnogo dobrega i-n pretrpeli mnogo hudega, pa veljaj naše priznanje in globoka zahvala.
Te misli so me obdale ob branju 23 let starega našega časopisa.	ka.
r
Navodila
udeležencem na proslavi naše 2§ letnice
Znaki in izkaznice
Vsak naš član naj si pred odhodom oskrbi od podružnice jubilejni znak in izkaznico za četrtinsko vožnjo. Oboje dobi za ceno 10 dinarjev. Sama izkaznica ža četrtinsko vož* njo pa se dobi za 2 dinarja, znak posebej pa 10 dinarjev. Na izkaznico je napisati ime in kraj prebivališča. Na odhodni posta« ji je izkaznico žigosati. V Ljubljani se bo« do izkaznice žigosale na Taboru in pred magistratom. Izkaznica ne bo veljavna za povratek, če ne bo žigosana od organizaci« je; pazite na to! Na ljubljanski postaji je tudi dati žigosati izkaznico. Najbolje je, da vodja skupine prevzame v vlaku vse član« ske izkaznice, jih skupno žigosa in ob po« vratku v vlaku zopet razdeli. S tem se bodo posamezne skupine držale skupaj.
Prihod v Ljubljano
Ob prihodu v Ljubljano naj se udeležen« ci držijo svojega skupino vod j e in počakajo na določenem mestu skupnega odhoda na Tabor. Ne odhajajte posamezno s kolodvo« ra. Ne hodite v gostilne, da ne zamudite zborovanja. Na Taboru bodo pripravljena okrepčila.
Zborovanje na Taboru
Zborovanja na Taboru se mora udeležiti vsak naš član, ki pride v Ljubljano. Redi« tel ji naj skrbe, da bodo vsi prav razmešče« ni. Tudi v dvorani naj posamezne skupine ostanejo skupaj. To je potrebno radi po« vorke. V dvorani je vztrajati do konca pro« slave. Ne odhajajte in prihajajte v dvorano med slovestnostjo. To moti in ne kaže po« trebne discipline. .
Povorka
Po končani slovestnosti naj udeleženci gredo pred Tabor in se uvrstijo v povorko. Vsako okrožje se bo zbiralo okrog napisne table, pod katero bodo tudi korakali. Tako n. pr. naj pod napisno tablo »Mariborsko okrožje« vstopijo vsi udeleženci iz Maribo«
NAŠ PRVI MAJNIK
Ponaitis iz majske številke »Narodnega delavca« iz 1. 1910.
Poslovila se je zima s svojim krutim mrazom, svojim težkim snegom, svojim blestečim, a vse življenje ubijajočim ledom. Zapihale so tople sapice pomladne, vzMilio. je iz nanovo oživelih tal novo živi jetije, ki obračajoč svoj obraz k oživljajočemu soineu, kapi kvišku, da poraste in doraste ter obrodi sad, lep, dober. Ali pa bo doseglo to novo življenje svoj cilj ? Ali ga ne bodo ugonobili črni oblaki, ki jih bo porodilo vroče poletje, ali ga ne bo uničila ledena toča, ati bo preživelo udarec poletne nevihte, ki bo zahrumela nad njim ?
Kakor krut zimski mraz je prevevalo narodno delavstvo prepričanje, da ga ni človeka, ki bi se zmenil za slovenskega reveža trpina-delavca, ki bi umeval njegov težki, neznosni položaj. Tujec ati domačin, oba sta videla v delavcu le stvor, ki bodi vprežen noč in dan, samo da raste in raste njuno blagostanje.
Kakor težak sneg, ki tudi najtrdnejšemu hrastu lomi vejo za vejo, je ležala na našem delavstvu bridka zavest, da se muči in trudi le v blagor drugim, da živi in umira za druge, le sam zase ne, ne zase niti za svojce. In ta bridka zavest je lomila vejo za vejb, mož
ra in vseh krajev do Zidanega mostu, ru« dar ji bodo imeli napisno tablo »Rudarji« in naj se vsi zberejo pod to tablo. Uvrstitev mora slediti hitro in se je v vsem pokoriti navodilom rediteljev. Reditelji bodo imeli na levi roki trobojni trak. Kdor ne ve kam spada, naj povpraša reditelja. Korakalo se bo v štiristopih in se naj posamezne skupi« ne takoj uvrste pod spadajočo napisno tab« lo. Skrbite, da bo vse poteklo hitro in mir« no. Vodstvo povorke bo posamezne skupi« ne uvrstilo po določenem redu. Za vse ude« ležence pa velja obveznost udeležbe pri po« vorki.
Polaganje venca pred magistralom
Ko dospejo posamezne skupine pred m a« gistrat, jih bodo reditelji namestili na do« ločene prostore. Tudi tukaj pokažimo di« sciplino in se ne zoperstavljajmo rediteljem, ki bodo vršili težko nalogo. Na določenem prostoru je vztrajati do konca. Razhod bo šele po pozdravnem govoru mestnega na« čelnika g. dr. Puca in odzdravnem govoru našega predsednika. Godba bo nato zasvi« rala narodno himno, nakar šele sledi raz« hod.
Obed
Udeležence opozarjamo na seznam go« stiln, ki ga objavljamo na drugem mestu. Ker bodo tu pripravljeni obedi in so ozna« čene cene, naj se udeleženci prvenstveno poslužujejo teh gostiln. Če pa hoče kaka skupina obedovati skupaj in želi, da bi se ji obedi rezervirali, naj se dogovori in po« šlje z naročilom obenem tudi denar. Brez denarja se ne bodo obedi naročevali. Ima« mo slabe izkušnje.
Ogledovanje Ljubljane
Popoldne si bodo skupine pod vodstvom rediteljev ogledovale Ljubljano. Zbirališče bo popoldne ob 3. uri pred Narodnim do« mom.
za možem je padal in se izgubljal tjakaj, kamor so se že izgubili vsi oni, ki so izgubili vero v domačijo in ljubezen do nje.
Kakor lesketajoč kristalen led jih je oklenilo mednarodno brezdoitiovinstvo s svojimi blestečimi obljubami, oklenilo jih je in morilo v njih vse, kar jih je nekdaj vez alb na njihov dom in rod, na jezik, ki ga jih je učila mati, na brate sotrpine.
Umirali so.
Zapihale pa so tople pomladne sapice preko slovenskega delavstva in obudile slovensko delavstvo v novo življenje. Vzklila je v narodnem delavstvu misel, velika misel svo-bode, enakosti, bratstva, ž njo pa 1 udi druga, misel združitve, krepke bratske združitve — porodila se je »Narodna delavska organizacija«.
Poslovil se je »mraz, skopnel je sneg, raztopil se je led — narodno delavstvo je vstalo, da z združenimi svojimi močmi, ramo ob rami stopi v boj za svoje pravice. Obračajoč svoj pogled k oživljajočemu sdlncu svobode je storilo narodno delavstvo svoj prvi skupni korak v svet z odločnim namenom, da bo pod zastavo enakosti in bratstva korakalo naprej do svojega cilja, k popolni svobodi.
Porodi,a se je »Narodna delavska organizacija« in združila v sebi narodno delavstvo. In krepko je porastla. Ali pa bo tudi dora-stila, ali bo obrodila sad, kakoršnega pričakuje od nje narodno delavstvo ? Ali je ne bo-
Spominski spis
Opozarjamo vse udeležence, da se bo prodajal na proslavi »Spominski spis«. Naj ne bo člana, ki ne bi kupil ta naš spis in si ga vzel domov kot trajen spomin na našo proslavo. Člani naj ga kupijo že pri podruž« niči.
Komerz
V nedeljo zvečer bo v dvorani Kazine ko« merz, ki bo prirejen v počastitev naših do!« goletnih sodelavcev. Člani, ki ne odpotuje« jo s prvim večernim vlakom, naj se ud el e« žijo komerza. Vstopnine ni.
Odhodi
Odhodi iz Ljubljane naj bodo po možno« sti skupni in disciplinirani. Sploh prosimo, naj pokaže naše članstvo ves čas strogo di« sciplino.
Posebna navodila
Posebna navodila dobijo udeleženci v vla« ku od svojega skupinovodje. Zato je potreb« no, da se posamezne skupine drže skupaj in sledijo navodilom skupinovodje.
Seznam in cene obedov ljubljanskih gostiln
Gostilna »Bavarski dvor«, Tyrševa cesta, obed s pečenko 8, z govedino 8 Din. Go« stilna Tišlar, Kolodvorska ulica, obed s pe« čenko 8, z govedino 7 Din. Gostilna hotel »Slon«, Tyrševa cesta, obed s pečenko 9, z govedino 9 Din. Gostilna hotel »Soča«, Sv. Petra cesta, obed s pečenko 10, z gove« dino 7 Din. Gostilna »pri Tičku na Gričku«, obed s pečenko 10, z govedino 8 Din. Re« stavracija »Slamič«, Gosposvetska cesta, obed s pečenko 10, z govedino 8 Din. Re« stavracija »pri Levu«, Gosposvetska cesta, obed s pečenko 10, z govedino 8 Din. Re« stavracija »pri Kmetu«, Gosposvetska cesta, obed s pečenko 10, z govedino 8 Din. Re« stavracija Miklič, Masarykova cesta, obed s pečenko 10, z govedino 8 Din. Restavra« cija Keršič v Sp. Šiški, obed s pečenko 10, z govedino 8 Din. Gostilna »Kolovrat«, Pred škofijo, obed s pečenko 10.50, z govedino 8.50 Din. Restavracija hotel i»Lloyd«, Sv.
do uničile nevihte, ki bodo prihrule nad njo, ali je ne bodo ugonobiti črni oblaki, ali je ne bo pobila v tla ledena toča?
»Narodno delavstvo« ve, da ima ono samo in njegova organizacija dovolj sovražnikov, odkritih in prikritih, vej da čakajo njegove organizacije še težke borbe, ali narodno delavstvo tudi ve, da je v združenju moč, da je v njegovem združenju sila, ki bo odbila vse nasade sovražnikov, ve, da bo šel preko organizacije le tisti, M bo prej stopil preko njegovih prsi, preko njegovih krepkih prsi, katerih je tisoče in tisoče, katere so pa pripravljene, da odbijejo vse in vsakogar. In v tej zavesti svoje moči, v tej krepki samozavesti praznuje narodno delavstvo velik praznik svojega prebujenja, velik praznik svojega dela, svoj prvi majnik, da se poveseli svoje osvoboditve, da se poraduje na svojem po-rastu in napredku, da navduši za nadaljnjo težko, vztrajno, samozavestno in smotreno delo.
Bratje! Podajmo si roke! Proslavimo svoj prvi majnik svečano, dostojno; velik je to dan, bodimo ga vredni! Potem pa zopet na delo, naprej k napredku, kvišku k svobodi!
Iz naroda Izhajajoči delavski pokret
Petra cesta, obed s pečenko 12, z govedino 9 Din. Restavracija hotel Štrukelj, obed s pečenko 12, z govedino 8 Din. Restavracija Košak, Krekov trg, obed s pečenko 12, z govedino 10 Din. Restavracija »pri Šestici«, Tyrševa cesta, obed s pečenko 12, z govedi* no 10 Din. Restavracija »Novi svet«, Go* spesvetska cesta«, obed s pečenko 12, z go* vedino 8 Din.
Naši dragi westfalski izseljenci na naši proslavi
Zveza jugoslovenskih delavskih in pod* pornih društev v Nemčiji nam je poslala do* pis, v katerem sporoča, da pride 11 članska delegacija na našo proslavo. Delegacijo vo* di naš znani izseljenski vodja tov. Pavel Bolha. Z njim pride podpredsednik Zveze tov. Doberšek s soprogo, dalje predsedniki društev iz Buera, Dorstfelda pri Dortmun* du, Ewinga pri Dortmundu, Lindenhorsta, Osterfelda in tudi iz Holandske. Iz Holand* ske pride predsednik Jugoslovanske narod* ne podporne Jednote z nekaterimi člani. De* legacija prispe v četrtek 11. maja z brzovla* kom ob 17.50 uri na Jesenice, kjer jo bodo sprejeli člani naše podružnice. Ob 19.35 uri dospe delegacija v Ljubljano in jo sprejme na kolodvoru predsedstvo NSZ. Delegacija prinese s seboj poseben spominski trak, ka* terega bo pripela po razvitju na centralni prapor NSZ.
Drage goste prisrčno in toplo pozdrav* ljamo.
Srbi in Hrvati na proslavi naše 25letnice
Vodstvo Jugoslovenskih nacionalnih rad* ničkih sindikatov v Beogradu nam je sporo* čilo, da vlada med članstvom veliko zani* manje za našo proslavo. Doslej so posa* mezne banovine javile svoje delegate in bo* do tako zastopani delavci iz prav vseh ba--novin. Tudi sarajevski pododbor Sindika* tov nam je sporočil, da vlada med članstvom živo zanimanje in pridejo v večjem števi* lu na proslavo.
FELIX AUSTRIA ...!
(Ponatis iz »Narodnega delavca« at. 32 iz 1. 1910.)
»Sloneča na neporušljivi pravni podlagi določenega naslednjega reda in na nerazdeljivosti in ne razdražljivosti poedinih delov države, v polnem soglasjiu s pravicami in pridobitvami kraljestev in dežel, je avstrijska monarhija pomlajena in ojačena vsled aržavnih in mednarodnih ugovorov zm a gon osno odbila prodirajoče nevarnosti in napade, po zaslugi zvestobe požrtvovalnosti in hrabrosti poedinih narodov.«
Bilo je to leta 1860.
S temi vznešenimi in za vse narode avstrijske državne polovice prelaskavimi besedami je cesarski diplom naznanjeval avstrijskim narodom novo ustavno ero. V onem času, ko še niso bili popolnoma utihnili odmevi bojnih fanfar leta 1859 in ko se ni še posušila kri, ki so jo avstrijski Slovani in predvsem Jugoslovani prelili za sijaj dinastije, za dom in cesarja, v onem času je zakonodajalec sklonil svoj tilnik v znak globokega spoštovanja pred zvestobo, požrtvovalnostjo in hrabrostjo ljudstva. Zares! Avstrijski Slovani in pred vsem Jugoslovani so vedno spolnjevali svoje dolžnosti napram državi, bili so prvi med prvimi v bojnih vrstih, dajali so cesarju, kar je bilo cesarjevega, a državi, kar je potrebovala za svoje procvitanje. Od tega časa je minulo ravno pol stoletja!
Marksistični in takozvani krščanski socija-Izem je pri nas neprestano postavljal v ospredje megleno teoretiziranje. Umetno sita lobe smeri delavskega dihanja silili v to, da bi med delavci ustvarili čimvečji prepad. Ljubosumni drug na drugo nista nikdar dopustili, da bi delavstvo postavilo napram kapitalistični družbi enotne zahteve in vsik-dar sta z za lase privlečenimi argumenti preprečili skupne sticijalino-gospodarske akcije vsega našega delavstva.
Samoniklosti našim marksističnim in kr-ščansko-socijalnim strokovnim organizacijam pač nihče očitati ne more. Marksistične organizacije so prinesle svoja borbena gesla iz central nemške socijalne demokracije, dtočim so krščanski socialci črpali vir svojte modnosti iz klerikalne politične organizacije. Obema gibanjema niso bile zahteve delavstva nikdar posredni povod za organizirani nastop delavstva. Marksistom kot krščanskim soci-jalcem so bile težnlje delavstva vedno le sredstvo, da dosežejo sebi ali drugim z delavskimi masami politično moč, a pri tem ono moč, Iti vseh koncev konec ne bi služila izključno le domačemu delavstvu. Krščanski socijalci so stalno hodil po kostanj v žerjavico za politični klerikalizem, dočim so marksisti stremeli za ojačenjem initernacijonale, onega faktorja, ki stoji navadno izven interesne sfere našega domačega delavstva.
Narodno delavstvo se je borilo vedino in dosledno le zase. Vse organizacije narodnega delavstva so brez stranskih namenov hotele koristiti onim, ki so z delom svojih rok navezani na svojo dbmovino. Narodho-delavski pokret je zato ljudski in jugoslovanski, sam sebi namenjen in brez obveznosti napram tretjemu, to je klerikalni' ali marksistični inlter-nacijonali. Brav v tem dejstvu je pokret na-rddnega delavstva nujno opravičen.
Svetovni politični dogodki zadnjih mesecev tudi nesporno dokazujejo, da bi jugoslovansko delavstvo silkio grešilo, alko bi iskalo drago izhodišče za svoje uveljavljanje, kot ga narekuje že sama teritorijalna in natiijonalna pripadnost delavstva. V oblake bi zidali, ako bi iskali zaslombe v interaacijonalah. škodo-
Avsfcrijski Slovani so tudi bili nadalje zvesti, požrtvovalni im so prenašali ogromnih žrtev za dinastijo, za državo in to do današnjega dine!
Kaj pa je država storila za avstrijske Slovane, posebno za Jugoslovane? Kako je plačala Avstrija robotanje Jugoslovanov? Z nezvestobo, z nehvaležnostjo in z zatiranjem! Namesto naravnih in postavnih pravic Slovanov, velike večine prebivalstva, se je postavilo v ospredje privilegije germansko-latin-skega, plemena. Tlačenje in zapostavljanje Slovanov, to je bil in je imperativ, ki je določeval in še danes določuje ustavno in javnopravno življenje v Avstriji, od najvišjega, nedotakljivega mesta do najnižje upravne instance. Slovani v Avstriji so pač za to, da robotajo drugim, da delajo tlako državi. »Corda subditorum« — izraz, ki ga srečamo v volilnem geslu Leopolda II., se je pretvoril za nas tekom razvoja v izrek »Corda scla-vorum«. žalostna nam majka!!
Ako primerjamo uvodoma označene, vzvišene besede oktoberskega diploma z zgodovino najnovejšega časa, moramo pripoznati, da se vsa notranja avstrijska politika opira ne na zvestbo in ljubezen vseh narodov, ampak na brutalno moč, naperjeno proti Slovanom. Ali dovede taka avstrijska politika narode zares do napredka in blagostanja? Kratko ne! Vsalta sila izzove protisilo! Vsak zločin dobi svoje plačilo! In kar uganja zadnji čas germanizatorična državna moč z nami, to je
vali bi pa tudi svoji državni samostojnosti, Iti je podlaga za ves socijalni in gospodarski napredek jugoslovanskega delavstva. Marksistična inltemacijonala je v razsulu, njej služiti bi pomenilo, zagrizeno vztrajati ob ka-davm in db njem tudi poginiti. Mednarodni klerikalizem sicer še živi, a je po svojih političnih metodah razdrapan, koristnega življenja nesposoben, a poleg tega ščiti sovražnika naše države in is tem tudi delavstva, ki v tej držav® živi.
Nobene drage poti za jugoslovansko delavstvo torej ni, da se popolnoma osvoji tujih vplivov in prične služiti le iz lastne zemlje vzniklim potrebam. Zanašati se moremo le na lastno moč. Mnogo samozavesti nam je treba in za vsako ceno moramo odstraniti vsako malodušje in kar je najslabše, zanašanje na pomoč od zunaj, ki je nikdar ne bo.
Socijalni pokret narodnega delavstva mora biti tudi praktičen. Ne lovimo, se za teoretičnimi razglabljanji, mislimo na ona, ki razdvajajo posamezne kategorije delavstva, ali ki razdvajajo delavstvo posameznih pokrajin. Iščimo samo ono, kar nas združuje in postavlja našo fronto močno, enotno in nezlomljivo. V svoji borbi postavljajmo konkretna in v bližinji' bodočnosti dosegljiva socijalna in
Delegacija č©D iz Ps*age
Československa obec delnicka ČOD iz Prage nam je sporočila, da pride v soboto popoldne ob 17.10 v Ljubljano na proslavo naše 25. letnice 31-članska delegacija ČOD iz Prage. Med udeležnci bodo med drugimi senator br. Pa-nek, senator br. Štastny, narodni poslanec br. Alojs Tučny, narodni poslanec br. Tuma, tajnik Konetopsky, tajnik Vosecky in tajnik šterba.
Ljubljansko članstvo vabimo, da se v kar največjem številu udeleži sprejema bratov če-hoslovakov. Zbirališče na peronu glavnega kolodvora ob 17. uri. Sprejema se udeleži tudi godba »Sloge«.
eden najgrših kiočinov, je zločin, ki slej ko prej dobi svoje .... plačilo!
N. D. O. — popolnoma nepolitična strokovna tvorba — je hotela prirediti poučen in zabaven izlet v Bulo. Pri tem je nameravala vrniti puljskim delavcem, sotrpinom, Hrvatom in sodržavljanom obisk, ki so ga ji oni napravili leta 1908. ob priliki obletnice in razvitja zastave N. D. O. In glej čudo golemo! .. . Met, ki je M nekaj dni pred odhodom iiz Trsta že definitivno dovoljen, prepoveduje naenkrat ista politična oblast, češ, da bi le ta izlet spravil v veliko nevarnost
javni red!......Pri tem preslavna gospoda
ni niti blagovolila pomisliti, da se s tem, da se nepričakovano prepove preje že dovoljeni izlet, prizadene delavstvu in njegovi strokovni organizaciji nepovračljivo škodo. Hinavstvo! čemu ne z resnico na dan? Čemu ne povedati, kar je jasno kot beli dan in kot pomladansko jutro in kar že vsak okoličanski kmetovalec in vsak skromni delavec šepeia svojemu drugu: »Izlet se je prepovedal, ker ga je priredila slovenska N. D. O.?!« Mar bi ista mera obveljala tudi za slični izlet nemškega »Turnvereina« ali laške »Ginnastiche«! Mar bi tudi v tem slučaju nastal pomislek, da je izlet nevaren za javni red? Čitatelji naj si napravijo odgovor sami!
Navada oziroma razvada igra pač veliko vlogo tudi v razmerju med vladajočimi in Vladami. Slovenci in Hrvatje smo bili pač pasje ponižni. Imeli smo sto in sto obzi-
Najiičinkovitejši odgovor
gospodarska vpirašanija. To utemeljimo stvarno in neizpodbitno, potem pa pojdimo 'v odločni boj, da cilj čimprej dosežemo. Pri svojih borbah se čiuivajimo> demagogije, praznega hujskanja. Naš pokret bodi simpatičen tudi otriiim, ki niso še popolnoma naši; naš pokret naj ima namen, pridobivati ne pa odbijati pristaše. S takim načinom borbe bomo najbolj učinkovito koristili delavski stvari.
Oprezna im premišljena mora biti v naši državi borba za pravice delavstva. Kajti pozabiti ne smemo, da živimo v agrarni državi in da je industrijsko in ohiltino delavstvo v veliki manjšimi. Manjšima delavcev more dobiti socijalne dobrine le s pristankom agrarne večine. Ne mislimo, da bi morali biti pri postavljanju zahitev vsled tega, ker smo v manjšini, pokorno ponižni, če hočemo od večine kaj doseči. Nasprotno, odločni in neizprosni moramo biti, a pri tem nič manj taktni. Agrarno večino naroda moramo prepričati o upravičenosti naših zahtev in prekva-siti moramo javno mnenje v tem smislu, da je delavstvo prav tako važen del naroda in države, kot agrarno prebivalstvo. Izpolnitev delavskih zahtev ni vprašanje le enega razreda, ampak vsiega naroda. Agrarna večina narodnega zastopstva zato ne bo delila nobenih dobrot, kadar bo glasovala za zahteve delavstva, ampak bo le izvrševala svojo dolžnost napram narodu, ki mora napredovati' v vseh delih svojih stanov, ako hoče biti življenja sposoben.
Spoštovanje in avtoriteto si bo pa delavska organizacija nedeljeno pridobila med narodom šele takrat, ko bo njeno članstvo vzgojeno ha visoki moralni’ stopnji, takrat ko bo delavec bogat srene kulture. Socijalizem pesti in skrajnih materijaliatičnih nagnjenj bi bil le kopija pokvarjenega kapitalizma. Tak socijalizem je škodljiv delavskemu pokretu in se zato že tudi preživlja ne samo pri nas, ampak povsod po svetu. Naš delavec bodi boljši in pravičnejši od pokvarjene meščanske družbe. V sebi naj Združuje vse najlepše vrline človeške družbe in naj bo vzvišen nad nizkotnostjo, surovostjo ter nebrzdanim egoizmom. Narodni delavski pokret je plemenit po svoji zamisli in po svojih pristaših. Hoče ustvariti boljšega človeka, ki bo pravičen, da bo lahko tudi od drugih terjal pravico.
rov . . . Lojalnost, to je bil začetek in konec vsakega našega delovanja. Hoteli smo biti realni politiki, ki smo se znali sprijazniti z razmerami sistematičnega zaničevanja naših teženj. A ob tej naši hiperrealistiki so se polnili državni uradi s samimi nemškimi pionirji, široma so se ctvarjala vrata laški invaziji. Slovenci smo se za vse to omejevali na nedolžne proteste, na vzklike in slično... Drugim se je dajalo, ker so kričali, ker so Stavlja® lojalnost v ozadje, ker so vsakorto-liko trobili V bog »irredente«. Mi... smo vedno iskali svoj spas v Avstriji... zato nas je Avstrija odbijala od sebe ...
Ali bo tudi temu kmalu konec?! »Svaka sila do vremena!« je hrvatski pregovor. Odzvonilo bo tudi temu sistemu! Prepovedani izlet N. D. O. je dovedel vsaj nas do razmišljanja ... In morda ne samo nas! Naše ljudstvo je na nedeljskem protestnem shodu spregovorilo grozno besedo. Namen vsake in tudi na vse zadnje avstrijske države bi moral biti posvečen blaginji narodov. V blagostanju narodov se izcrpljuje konečni cilj državnega ustrojstva. Niso narodi radi držav, ampak narobe, države radi narodov. A v-strije, ki ni v stanu tudi nam dajati, kar nam gre, mi — ne potrebujemo! S tern končujemo.
Pripomba: Vse debelejše tiskano je c. kr. državni pravdnih zaplenil, a je c. kr. sodišče zaplembo preklicalo in je bil članek v naslednji šltevi-lki v celoti natisnjen.
Ob priliki seje centralnega tajništva Delavskih zbornic so sklicali mariborski marksisti javni shod. Za shod so marksisti vneto agitirali in pričakovali veliko udeležbo pred vsem zato, ker je imel govoriti na shodu sodrug dr. Topalovič iz Beograda.
Marksizem pa propada v Mariboru. Slovenci so po večini marksiste že zdavnaj zapustili in so marksistom ostali le še nemškutarji. To se je pokazalo tudi na marksističnem shodu. Vseh udeležncev je bilo na shodu nekaj nad 500 in še od teh polovico nacijonalnih delavcev.
Da marksisti ne bi pozabili, da se nahajajo v slovenskem Mariboru, so nacijonalni delavci ob otvoritvi marksističnega shoda zapeli več narodnih pesmi. Marksisti so sicer malo godni ali, a so bili na koncu veseli, da so jih narodni pevci sploh pustili zborovati. Sicer pa marksistični generalni štab ni nič kaj zadovoljen odhajal s shoda. Tako med seboj so brez ovinkov priznavali, da so s shodom propadli in da delavskih množic ni v njihovem taboru.
Klaverni vtis shoda so hoteli zabrisati s časopisnimi poročili. V »Delavski politiki« so n. pr. pisali, da so »tisočere množice« navdušeno spremljale govore marksističnih generalov in da je le brezpomembna nacijonalna manjšina hotela motiti shod, kar se ji pa seveda ni posrečilo. Po poročilih marksističnih listov naj bi imel g. dr. Topalovič ves Maribor za seboj, nacijonalni delavci pa nikogar.
Da se kar najbolj osvetli resnica, brezpo-membnost mariborskih marksistov in znjimi
Rudniki Trboveljske premogokopne druž* be so izgubili velik del državnih dobav in tudi privatni odjem premoga se je znatno skrčil. Državne železnice krijejo prvenstven no svojo potrebščino na premogu iz držav* n ih rudnikov, dočim privatniki vsled splo* šne gospodarske krize ne potrebujejo več toliko premoga kot prejšnja leta. Izpadku naročil je neminoma sledila redukcija ru* dar jev in tudi nameščencev Trboveljske premogokopne družbe. In prav te zadnje redukcije so zadele rudarske revirje narav* n ost katastrofalno.
Posebno gospod minister dr. Kramer sc je silno trudil, da doseže večja naročila dr* žavnih železnic in s tem obvaruje rudarjem zaslužek. Prizadevanje gospoda ministra je imelo lep uspeh in res so državne železnice zvišale svoja naročila. Pričakovati je bilo, da TPD na podlagi teh novih naročil, ne bo izvedla redukcij. Zgodilo se je pa obratno. TPD je reducirala 635 rudarjev in je okrog 350 družin izgubilo zadnjo možnost preživ^ Ijanja.
Razumemo težnjo države, da predvsem izkoristi svoje rudnike. Kot je pa to raz* umljivo, je pa obenem neodpustljivo, da je pričela državna uprava pospeševati produk* cijo premoga v svojih rudnikih baš v seda* njem težkem času. Državna uprava se nc bi smela v prav nobenem primeru postaviti na stališče privatnega podjetnika, ki se ne briga za to, kakšne posledice ima njegova podjetnost za druga podjetja. Ako je dr* žavna uprava hotela nekako monopolizirati produkcijo premoga, potem bi morala vo* diti račun o tem, kako zaposliti delavce, ki bi ostali zaradi njene produkcije v drugih rudnikih po državi brez posla. Neodpustljiv vo pa je, da državna uprava izvaja mono* polizacijo produkcije premoga, najema nov ve delavce, stare delavce v starih rudnikih pa pušča brezposelne.
zvezanih nemčurjev, je Narodno strokovna zveza v nedeljo, dne 7. maja sklicala na verando pivovarne Union javen shod narodnega delavstva in nameščencev iz Maribora in okolice. Zborovanja se je udeležilo nad 5000 ljudi. Petnajst let že ni bilo v Mariboru tako sijajno obiskanega shoda. Z marksisti in nemčurji je bil sklenjen temeljit obračun. Bolj učinkovitega odgovora na svoje prepotentno stališče mariborski marksisti niso mogli dobiti, kot z nedeljskim shodom. Jasno se je pokazalo, kdo ima zaslombo med delavci in nameščenci. Na shodu marksistov je bilo okrog 250 pristašev, na shodu narodnih delavcev in nameščencev pa 5000!
Shod NSZ je otvoril agilni predsednik tov. Bajt. V imenu mariborske sokolske župe je pozdravil shod br. dr. Irgolič, v imenu Narodne odbrane g. dr. Vauhnik, v imenu nameščencev tov. Doležal, v imenu nacijonalnega delavstva na Teznem tov. Tomažič in v imenu železniških delavcev tov. Adolf Ogrizek. Nato je burno pozdravljen referiral o težnjah delavstva tov. Rudolf Tumpej. Njegov učinkoviti govor je navdušeno sprejela zbrana množica in prav posebno pritrjevala onemu delu Tum-pejevega govora, kjer je grajal naše oblasti glede izvajanja zakona o tujih državljanih. Poleg tov. Tumpeja je govoril tudi tov. Vojska in poslanec dr. Pivko. Sprejete so bile resolucije, katere pa prihodnjič priobčimo.
Po shodu se je razvila po mariborskih ulicah impozantna povorka, ki je viharno vzklikala kralju in slovenskemu Mariboru.
Upravičena naša zahteva je, da državna uprava zviša naročila pri TPD, če jih pa zniža, mora pa zaposliti v svojih rudnikih one rudarje, ki bi ostali zaradi znižanih nav ročil brez zaslužka.	#
Bili bi pa enostranski in krivični, ako bi: trdili, da je produkcijski problem v rudni* kih TPD izključno le odvisen od državnih dobav. TPD je dolžna, da skrbi tudi za odv jem od privatnikov. Privatni odjem bo pa dvignila Trboveljska šele takrat, ko bo zni* žala cene premogu. Trboveljska hoče vse preveč zaslužiti pri premogu in se noče od* reči dosedanjim neprimernim dobičkom. Trboveljska je v letih po vojni zaslužila ogromne milijone in prav nič ne bo prizav deta, če prične sedaj za nekaj let delati brez dobička. Ako se Trboveljska odreče dobič* ku, bo premog poceni, odjem se bo zvišal in rudarjev ne bo treba reducirati. Danes je položaj tak, da so drva skoraj cenejše ku* rivo kot premog. Iz splošnih ljudskih in sov cialnih razlogov se mora zlomiti neznosni diktat premogokopnih cen, če hočemo, da dobe rudarji vsaj najskromnejši grižljaj kruha.
Trboveljska je neusmiljeno izvedla re* dukcije. Iznebiti se hoče vseh rudarjev, ki so po svoji kvalifikaciji upravičeni do pri* mernega zaslužka. Zaposlovati ima namen le one, kateer kar najbolj lahko pritiska na mezdah. Pri redukcijah ne pozna Trbovelj* ska socialnih ozirov, beda in lakota njenih delavcev ji je tuja.
Socialno in zdravstveno razdejanje je v revirjih obupno. Protituberkulozni dispanv zer v Trbovljah poroča, da je od 1089 prev gledanih rudarskih otrok 500 tuberkuloznih. Strašna je ta ugotovitev. Kdo bo zdravil in preživljal ves ta mladi rudarski naraščaj. Rudarski revirji so zapisani smrti, ako ne pride skorajšnja pomoč.
Iz črnih revirjev trpljenja
Kaj $o strekevns organizacije ukrenile
za rtiiarje
Predstavniki Delavske zbornice v Ljub= j Ijani in strokovnih organizacij so se sestali dne 18. aprila 1933 v Trbovljah, da proučijo položaj, ki nastaja v revirjih po novih redukcijah rudarjev. Ob tej priliki je bilo po^ dano sledeče poročilo o položaju v revirjih T. P. D.
1.
Po novi dobavni pogodbi med državnimi železnicami in T. P. D. bodo dobavljale že* leznice iz trboveljskega revirja mesečno po 33.000 ton premoga (1. 1928*29 in pred tem letom mesečno po 75.000 ton, 1. 1932. po 42.800 ton). Z ozirom na to je reducirala T. P. D. tudi pred veliko nočjo na novo 412 rudarjev. Doscdaj je bilo v vseh treh glav* nih revirjih T. P. D. že 1526 brezposelnih. Nove redukcije so zadele v 220 slučajih vzdrževatelje rodbin, ki so brez vseh drugih dohodkov in kjer noben rodbinski član ne dela.
2.
V poedinih rudnikih je bilo reduciranih:
V	Trbovljah	.	.	.	.	100 oseb
v	Hrastniku	.... 110 »
na	Ojstrem	.... 10 »
v	Zagorju .	.... 167	»
v	Hudi jami	....	25	» Skupaj 412 oseb
Po socialni in rodbinski sestavi se dele reduciranci takode:
Redukcije so zadele po izrecnem nalogu i centralnega ravnateljstva T. P. D. izključno kategorijo kopačev, v kateri je največ rod* binskih očetov in starejših rudarjev. Četudi je izbira rcducirancev po socialnih vidikih po tolikih že izvršenih redukcijah seveda težka, je treba ugotoviti, da se v tem po* gledu ni storilo niti izdaleka vsega, kar bi se dalo še storiti. To sta povzročila dva ukrepa ravnateljstva T. P. D.
Prvič se je porazdelilo število reduciran* cev na poedine rudnike brez ozira na do* sedaj izvedene redukcije in brez ozira na število rudarjev, zaposlenih v tem rudniku.
Drugič se je izrecno ukazalo, da se mo* rajo reducirati kopači.
Pod temi omejitvami se je dalo izvesti te* dukcije vsaj deloma po socialnih vidikih edino v rudniku Trbovlje.
Najhuje je prizadet po redukcijah rud* nik Zagorje. Tam je med 167 reduciranci 8 samcev in 159 rodbinskih očetov. Tudi samci so tu brez oslonca na še zaposlene rodbine, deloma so tudi oni edini vzdrže* vatelji rodbin. Med poročenimi reduciran* ci ni primerov, kjer bi v rodbini še kdo slu* žil in kjer bi imele rodbine kake druge po* stranske dohodke.
Hudo je prizadet tudi rudnik Hrastnik. Tam je izgubilo vsled redukcij 55 rodbin, ki nimajo nikakih drugih dohodkov, edine vzdrževatelje. Od teh so tolažili pri reduk* cijah 33 starejših rcducirancev z možnost* jo upokojitve. Ni pa verjetno, da bodo res upokojeni. Samcev brez oslonca na že za* poslene rodbine in brez premoženja je 22. Samci z osloncem na še zaposlene rodbine so 4, posestniških sinov ali malih posestni* kov je 23, upokojenci 4, mala obrtnika sta 2.
V rudniku Ojstro je bilo reduciranih 5 posestnikov, 4 upokojenci, 1 samec brez rodbinskega oslonca.
Iz rudnika Huda jama še nimamo po* drobnega poročila o socialni sestavi redu* cirancev. Redukcija je zadela pri tem rud*
j niku glasom splošnega poročila mnogo ru* darjev, ki so brez vseh sredstev, — dasi* ravno je bila pri tem rudniku izbira po socialnih vidikih še najbolj mogoča. Pri tem rudniku se tudi sploh ne dela skrajšano.
Delitev brezposelnih po teh vidikih je iz* redno važna. Brezposelnemu rodbinskemu očetu ni mnogo pomagano, ako dobi zasil* no delo par ur od domačega kraja, ako p la* čarno to delo po 25 Din, kakor se sme tako delo po tozadevni naredbi maksimalno pla* j čati. S tern živi komaj delavec sam, za rod* bino pa mu že ko dela, ne ostane ničesar. Kaj šele, ko pridejo deževni in zimski dne* vi. Tudi preselitev takih rodbinskih očetov v druge kraje proti takim nizkim mezdam problema prehrane rodbine ne rešuje, ako je prisiljena živeti rodbina v ločenem go* spbdin j st vu.
Ker ustvarjajo redukcije, kakor so sedaj izvedene, mnogo težje probleme, kakor jih je mogoče rešiti s pojačanjem lokalnih Žan* darmerijskih stanic, za kar sc je izdatno in takoj preskrbelo, se postavlja prvo vpraša* nje:
Ali so bila navodila ravnateljstva T. P. D., ki so značaj redukcij tako poostrila, res nujno potrebna?
Posledice redukcij bi bile znatno omilje* ne, ako bi se točno proučil gospodarski in socialni položaj vseh rcducirancev, ako bi se reducirali vsi delavci, ki imajo znatnej* še dohodke iz drugih naslovov ali imajo rodbinski oslonec na še zaposlene rodbine
. 3.
Razdelitev rcducirancev na poedine rud* nike bi morala biti šele posledica takega pregleda delavstva. Takega postopanja n c onemogočajo oziri pa potrebe obratovanja, ker so zamenjave delavstva v glavnih rud* nikih zaradi bližine lahko mogoče.
Odredba, da se morajo reducirati pred* vsem kopači, se utemeljuje s tem, da je re* ducirala družba pri prejšnjih redukcijah ves naraščaj, da je zato sestava njenega de* lavstva nenormalna, da je število kopačev in starih rudarjev nemogoče visoko.
Predložilo se nam je pregled, po katere* rem je
normalna	sedanja
sestava	sestava
staleža rudnikov TPD.
kopačev	2450	3740
učnih kopačev	450	272
III. kategorija	680	620
IV. kategorija	1200	149
Ponovne redukcije,	še bolj	pa ustavitev
izseljevanja, ki je prejšnja leta stalež izuče* nih rudarjev redčilo, so v resnici ustvarVe nenormalno sestavo delavstva po kvalifika* ciji. Pri družbi je več izučenih rudarjev, ka* kor sicer. Ni pa res, da se je spremenila v istem razmerju tudi starostna sestava. Tež* ko se da morda nekatera dela izvrševati z res starimi delavci, sama dobljena kvahfi* kacija pa menda ni ovira pri delu.
Leta 1926. je bila starostna sestava delav* stva v rudnikih Hrastnik*Trbovlje*Zagorje pri 5759 delavcih, kakor sledi:
pod 30 let	3358
od 30 do 40 let	1706
nad 40 let	695
Skupaj 5759
Četudi sc je število delavstva od takrat za okrog 1600 znižalo, so zadele redukcije pretežno mlajše, izključno pa vsled števil*
nih upokojitev tudi ne, — pri zgornji se* stavi delavstva še ne more obstojati nevar* nost, da bi bilo treba postavljati k vozič* kom SOletne može.
Kakor se da v podjetju s samimi pomoč* niki ravno tako lahko in še boljše delati, kakor s pomočniki in vajenci, tako se da delati tudi pri Trboveljski premogokopni družbi s previsokim številom kopačev,.
Gre le za razliko v plači. Mesto okroglo 10-00 izučenih kopačev pri vozaških in zu* nanj ih delih, ki stanejo na dan po 37 Din, se želi postaviti 1000 neizučenih, ki stanejo po 16 Din na dan manj, kar da pri 200 de* i lovnih dneh nekaj nad 3 milijone Din raz* like v mezdah.
Oporekamo, da so regulacije mezd pri družbi res potrebne, ker se akordi in z nji* mi plače itak stalno znižujejo in ker gre za zneske, ki se jih da prigospodariti z zniža* njem višjih plač in dividend, ki morajo biti tudi prilagođene težki krizi, ki jo preživ* ljamo. A tudi če bi bilo znižanje mezd po* trebno, je to najnesocialnejši način znižanja mezd, ki je mogoč. Posledice takega ravna* nja se zrcalijo v trdotah pri redukcijah, ki gredo daleč preko potreb.
4.
Z ozirom na to je treba podvreči zadnje redukcije temeljiti reviziji. Vsi rudarji, ki so edini vzdrževatelji rodbin, se morajo sprejeti nazaj v delo.
V kolikor ni mogoče najti po temeljitem pregledu gospodarskega in socialnega sta* nja rudarjev, — ki se naj nanaša enakomer* no na vse rudnike in ne omejuje na kopače,
— oseb, ki bi se jih moglo reducirati, ne da bi bila s tem eksistenca celih rodbin tako zelo ogrožena, kakor z dosedanjimi redukcijami, naj se ta izmena izvrši. Ako je to nemogoče, je predpostavljati doseda* nji način skrajšanega dela, popolni brezposelnosti nekaterih in nekoliko večji zaposle: nosti drugih.
Istočasno je potrebno:
Zaprositi ministrstvo za šume in rude, da nam konkretno sporoči, kje in pod ka* kimi pogoji bi sc dali zaposliti brezposelni rudarji iz Trbovelj.
Intervenirati je z vsem poudarkom, da se dovoli zbiranje fonda za zasilna dela, kakor ga je sklenil banovinski svet dravske bano* vine.
Ako se to dovoli, naj se začneta zidati s sredstvi tega fonda takoj cesti spojnici med Trbovljami in Zagorjem in med Tr* bovl jami in Št. Pavlom, pri obeh delih pa zaposle izključno brezposelni iz revirjev.
=:=
Na predlog Delavske zbornice se je dne 26. aprila vršila pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča anketa, katere so se udeležili zastopniki oblasti, delavstva in ravnatelj* stva TPD.
Delavska delegacija je predlagala:
da se odloži izvedbo redukcij za šest ted* nov, med tem pa se dela skrajšano kot doslej;
da se pregleda med tem časom, ali se ne . da razporediti redukcij, če so res nujne, bolj socialno, tako da ne bo uničenih toli* ko celih rodbin;
da se izvršijo vse priprave za od banske uprave financirana zasilna dela in da se prouči, v koliko je mogoče preseliti pri* zadete brezposelne rodbine v rudnike juž* nih krajev.
Zastopniki Trboveljske niso dali na an* keti izjave, da odlože redukcije. Pač je pa anketa sklenila, da na licu mesta posebna komisija prouči položaj rudarjev in izvede redukcije in nato predlaga banski upravi nadaljne ukrepe.
(Potcret narodnega
Litija
Podružnica Narodno strokovne zveze v Litiji je imela v nedeljo 23. in v soboto 29. aprila dva članska sestanka, ki sta se vršila v veliki sobi restavracije na Pošti. Oba sta bila izredno dobro obiskana in je vsakikrat bilo nad 100 delavcev navzočih. Na obeh sestankih je govoril tajnik tov. Kravos, ki je razpravljal o organizacijskih vprašanjih in delavskem položaju ter o proslavi 251et= niče NSZ. Delavstvo je z zanimanjem slc= dilo izvajanjem tajnika in z navdušenjem sprejelo njegov apel, naj sc litijsko dclav= stvo znova polnoštevilno včlani v NSZ. Navzoči so si izbrali poseben odbor, ki bo vodil podružnico do občnega zbora. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: predsed« nik Jernej Kaplja, tajnik Nace Nadižar, blagajnik Stanko Škrbina, odborniki Marija Ambrož, Franc Žabjak, Cilka Trampuž, Fa= ni Tomše, Janez Prebil, Jakob Bučar, Fram ec Okorn, Pepca Mandelj, Mici Kastelic, Anica Škrbina, Pepca Kavčič, Pepca Bczs govšek in Pepca Lajovic.
Novi odbor je že na prvem sestanku vpb sal nad 60 novih članov in j c tudi prevzel nalogo, da se bo kar največ delavcev in delavk udeležilo jubilejnih proslav v Ljub* Ijani. Na zadnjem sestanku se je tudi skle* nilo, da bo podružnični odbor priredil kom cem maja prvi skupni izlet na Javorje. Obč« nega zbora in izleta se udeleže tudi zastopa niki centrale iz Ljubljane.
Litijsko delavstvo je ohranilo nacionalne« mu pokretu svojo zvestobo skozi vsa leta, četudi so nekateri rušili složnost. Tudi na zadnjem sestanku je skušal nekdo vplivati na delastvo, da naj se ne organizira, pa je dobil od delavstva samega prav pošteno lekcijo. Delavstvo Litije prav dobro ve, da je bila le NSZ ona, ki mu je v najhujših časih pomagala. Krivi preroki naj le puste litijsko delavstvo na miru in naj ga ne be= gajo.
Vse tovariše in tovarišice iskreno po« zdravi jamo in jim kličemo: nasvidenje v beli Ljubljani 14. maja.
Sijafna zmaga guštanjsklh tovarišev
Po razpisu volitev obratnih zaupnikov v jeklarni na Ravnah pri Guštanju je vložila tudi naša mlada podružnica kandidatno li« sto. Volilni odbor, ki je bil v marksističnih rokah, pa je listo kratkomalo razveljavil, češ, da ni pravilno sestavljena. Gospodje mar« ksisti so dobro vedeli, zakaj so jo razve« Jjavili. Na pritožbo organizacije so bile prve volitve, ki so dale marksistom vse zaupnike, razveljavljene in razpisane nove. Teh se je udeležila tudi podružnica NSZ, ki je dobila neverjetno lepo število glasov, četudi obstoji komaj dobra dva meseca.
i lirTniiiin'imiii'iniFiniiiiiiiimiiiiBiminiiiijiiii umi rmni
Rudarji, širite „Del©14!
Volilni rezultat je prinesel naši misli si« jajno zmago. Stara in nad desetletja obsto« ječa marksistična organizacija je dobila 105 glasov in 3 mandate, enega z zaostankom. Narodno strokovna zveza, odnosno njena podružnica pa je dobila 91 glasov in 2 man« data. Za prvi javni nastop sijajna zmaga in sijajno zadoščenje vsem onim, ki trpijo pod terorjem nemškega marksizma in Nem« cev.
Našim vrlim Guštanjčanom iskreno česti« tamo na sijajni zmagi. Naj le nadaljujejo neustrašeno svoje delo naprej, ker bodoč« nost je njihova. Prepričani pa naj bodo, da bodo nekaterim Nemcem, nemškutarjem in njihovim rdečim prijateljem že ob svojem času porezane peruti in da bo nizko padel oni, ki hoče za vsako ceno visoko letati.
Proslava na Jesenicah
Podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah je praznovala dne 23. aprila ju« bil e j ni dan 15. letnice obstoja ustanovitve podružnice, ter 251etnice neumornega delo« vanja predsednika NSZ tov. Juvana. Do« poldne se je vršilo člansko zborovanje, ki je bilo izredno dobro obiskano, na katerem je izčrpno poročal predsednik tov. Juvan o novem pravilniku bratovskih skladnic in o naši jubilejni proslavi, ki se vrši dne 13. in 14. maja v Ljubljani z apelom, da se te proslave po možnosti udeleži sleherni član NSZ z Jesenic. Istega dne zvečer se je vr«
Delavci!
Pristopajte v vrste .......................NSZ!
šil družabni večer v Sokolskem domu na Jesenicah na čast našim borcem ustanovi« teljem jeseniške podružnice in našega cen« tralnega predsednika tov. Juvana. Predsed« nik podružnice Kralj Franc, je v iskrenih besedah pozdravil vse navzoče, posebno pa predsednike raznih društev, predsednika tov. Juvana, jeseniškega župana g. mg. ph. Žabkarja. V daljšem govoru je omenjal za« sluge ustanoviteljev podružnice tovarišev Čufarja Antona, Globočnika Andreja, Er« bež ar j a Alojzija, Šnajderja Ivana, Ravnika Janka, Ravnika Jakoba, Ravnika Matevža ter Barbarino Jakoba, ki so pred 15 leti pod najtežjimi razmerami ustanovili podružnico ter kljub neštetim oviram vztrajali v borbi za pravice nacionalno organiziranega delav« stva do danes. Orisal je tudi 251etnico ne« umornega delovanja predsednika tov. Juva« na, nakar je poudaril, da se bo nacionalno delavstvo še nadalje neustrašeno borilo za svoje interese ter za veliko, močno in nede« Ijivo Jugoslavijo. V imenu krajevne organi« zacije JRiKD Koroška Bela in Javornik je delavstvo pozdravil g. Žvan Andrej, nakar je tov. Ravnik Janko poročal o ustanovitvi
detaps&pa
podružnice in težkih bojih naprednega de« lavstva za obstoj in napredek v zadnjih 15 letih. Govoril je še tajnik podružnice tov. Markovič Ivan. Nakar je predsednik tov. Juvan v izklesanih besedah orisal boje za delavske pravice v minulih letih ter vzpod« bujal navzoče k intenzivnemu delu za do« šego delavskih pravic in boljše bodočnosti, ki pa se more doseči le v okviru velike, močne in nedeljive Jugoslavije. Govor sta« rega borca za delavske pravice je članstvo in občinstvo nagradilo z velikim odobrava« njem.
V imenu sreske organizacije JRKD in v imenu mestne občine je zbrano delavstvo pozdravil mestni župan g. Žabkar, ki je po« udaril, da je delavstvo najboljši in naj moč« nejši čuvar naših nacionalnih in državnih interesov na tem koncu države.
Podružnica opozarja vse člane podružnice, da se obračajo v vseh zadevah na dežur« nega člana odbora, ki je pričel uradovati s 1. majem v podružnični pisarni v Sokolskem domu na Jesenicah vsako sredo in vsako nedeljo od 10. ure do 11. dopoldne. Istotam se bodo izdajale izkaznice in jubilejni zna« ki za proslavo v Ljubljani.
Občni zbor jeseniške podružnice
Naša vrla jeseniška podružnica je imela v nedeljo 26. marca svoj redni občni zbor, ki sc je vršil v Sokolskem domu. Občni zbor je bil prav dobro obiskan in mu je prisostvoval kot zastopnik centrale tovariš Kravos.
Podružnični predsednik tov. Kralj je otvo« ril občni zbor in po pozdravu podal poro« čilo o podružničnem delovanju. Za njim je obširno poročal tajnik tov. Markovič in bla« gaj nik tov. Iskra ter nadzorstvo. Vsa po« ročila so bila vzeta z odobravanjem na zna« nje in je bil podan blagajniku absolutorij. Nato je v daljšem govoru obrazložil dana« šnji položaj delavstva tov. Kravos, ki je tudi obširno govoril o pokretu narodnega delavstva.
Po poročilih je bil soglasno izvoljen na« slednji odbor: predsednik tov. Kralj Franc, podpredsednik Globočnik Andrej, Tajnik Markovič Ivan, blagajnik Iskra Franc, od« borniki Šmajdcr Ivan, Frbežar Alojz, Bar« barino Štefan, Pivk Jakob, Jamar Franc, Vidic Andrej, Slamnik Jože, Glavič Franc, Malej Pavel, Rožič Vladimir, Sodja Franc, Kleč Jakob in Sušnik Albin, namestniki Slamnik Leopold, Grošel Anton, Razinger Jože in Papler Franc. Izvršilni odbor tvori« jo tov. Kralj Franc, Globočnik Andrej, Mar« kovič Ivan, Avsenik Ivan, Pivk Jakob in Rožič Vladimir. V gradbeni odbor pa so bili izvoljeni tov. Avsenik Janez, Kleč Ja« kob, Burnik Franc, Kralj Franc II., Vidic Andrej in Klinar Anton.
Delavci, širite „Delo44!
Velik shod gradbenih delavcev
Dvorana Delavske zbornice v Ljubljani je videla malokdaj tako impozanten shod, kot je bil oni, ki ga je sklicala Zveza grad* benih delavcev na dan 2. aprila in katere* mu je prisostvovalo nad 700 ljudi. Natrpa* no polna dvorana je pričala, da so razmere med stavbinskimi delavci obupne in da je skrajni čas, da se jim pomaga.
Shod je otvoril s kratkim nagovorom predsednik Zveze tov. Simon Galjot, ki je nato podal besedo tajniku tov. Kravosu. Tov. Kravos je v nad eno in pol urnem govoru orisal obupne razmere gradbenega delavca in žigosal brezvestnost nekaterih gradbenih podjetij, ki do skrajnosti izko* riščajo gradbenega delavca in ga danes pla* čujejo po 2 in 2 in pol dinarja, zidarja pa po 4 dinarje na uro. Tudi je osvetlil gonjo podjetnikov proti organiziranemu delavstvu. Tov. Kravos je v svojem nadaljnem govoru poročal o deputaciji, ki je bila pri banu dravske banovine g. dr. Marušiču in župa* nu g. dr. Pucu, ki je predložila želje in za* h te ve domačega delavstva, da se ga prven* stvcno zaščiti. Na shodu je bila sprejeta primerna resolucija, ki naj opozori mero* dajne činitelje o položaju gradbenega de* lavstva.
Tudi delavstvo tobačne tovarne v našem kolu
Doslej so imeli v tobačni tovarni monopol na delavstvo »ta črni«, kar je ljudska govorica nazvala one, ki služijo rimski internacionali. Delavstvo pa z delovanjem »ta ornih« ni zadovoljno, posebno ne v današnjih dneh, ko mu ne morejo prav nič nuditi, ker vodijo politiko, ki ni ravno v interesu naroda in države. Zato se je delavstvo, odločilo, da si ustanovi podružnico Narodno strokovne zveze, ki edina kaže lep napredek in tudi kaj doseže za delavstvo. Želji delavstva se je vodstvo N SZ rado odzvalo im sklicalo že tri razgovore z delavstvom, ki je pokazalo živo zanimanje za pokret narodnega delavstva. Na enem takih razgovorov je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice, M ga tvtorijo tov. predsednik Franjo Djor-dljevič, podpredsednica Ana Kregar, tajhik P. Mihelič, blagajnik Ivan Lahajinar, odborniki Franjo Košmrl, Jože Šerjak, Mirko Gerbec, France Brodnik, Marija Velkavrh, Jože Kom-še, Martin Zatnikar in Ivan Perat.
Pripravljalni odbor je šel takoj na delo in zbira člane ter pripravlja vse potrebno za ustavnovmi obični zbor posebne skupine odn, društva delavcev tc/bačne tovarne.
V času, ko je narodno zavedno delavstvo pričelo delati na tem, da si ustanovi lastno organizacijo, pa se je v tobačni tovarni pokazalo nekaj, kar ni zdravo, posebno ne v današnjih časih in »a kar opozarjamo tudi vodstvo tovarne. Nekaj vročekrvnih priganjačev rimske in amsterdamske internacionale je pričelo napadati naše ljudi s fašisti, orjunci, itd. Nekaj vodilnih ljudi srepo gleda podrejene naše ljudi, nekatere vročekrvne pripadnice ornih in bdečih pa kar javno napadajo naše člane in članice. Vodstvo tovar-
ne pozivamo, da napravi red v tovarni. Tobačna tovarna, ki je državna, ne sme biti domena klerikalcev in protidržavnih elementov. Delavstvo tovarne se mora zavedati, da ga plačuje država. V državnih podjetjih se ne morejo vzgaajti protidlržavnd elementi. Kdor napada tovariša radi njegove nacionalnosti, ta kaže svojoi anaeionalnost, svojo protidržav-noslt in tudi ne spada v državno tovarno. Mi smo svoje povedali, če ne bo mir, bomo tudi svoje napravili.
Tržičani se prebujajo
Dva sestanka, ki sta se vršila v Tržiču, sta pokazala, da bomo v kratkem imeli prav lepo organizacijo, ki bo gotovo zbrala vse naše de-laJtetvo v svoje vrste. Tržič je naše mesto, je napredno mesto, ki ima večino naprednega prebivalstva in tudi delavstva. Na obeh sestankih je bil navzoč tudi centralni tajnik tov. Kravos, ki je obražloižil zbranim delavcem pomen strokovne organizacije in ustroj NSZ. Na prvem sestanku je bil izvoljen pripravljalni odbor, katerega tvorijo predsednik tov. Franc Jezernik, odborniki Filip Bukove, Alojz Bukove, Herman Mrak, Franc Jerman, Rok Stegnar in Lovro Sajovic. Podružnični občni zbor se bo vršil v juniju in upamo, da bo do takrat v organizaciji že prav lepo število članov. Na zadnjem sestanku se je govorilo tudi o pohodu v Ljubljano in se je prijavilo že prav lepo število udeležencev.
Trbovlje
O naši veliki mizeriji ne bom pisal, pozna* te jo tako vsi. (Povem naj samo to, da se pridno gibljemo in da naša podružnica lepo napreduje. Svoje lokale smo premestili in jih imamo sedaj v gostilni ge. Forte na Vo* dah, kjer nam je na razpolago tudi dvora* na za naše prireditve. Pred kratkim smo imeli izredno dobro obiskan članski sesta* nek, katerega se je udeležil naš centralni tajnik tov. Kravos, ki nam je govoril o no* vem pravilniku bratovske skladnice in o na* ši prireditvi, za katero se pridno priprav* ljamo. iVzlie težki krizi, ki jo preživljamo, nas pride preko 100 v Ljubljano, ker hoče* mo pokazati, da smo zavedni in da se še ne damo. Upamo, da se bodo tudi drugi ru* darski kraji izkazali in da nas bo precej ru* dar jev pri naši veliki manifestaciji. — Naš prosvetni odsek izredno lepo napreduje. Na dan sv. Jožefa, 19. marca, je vprizoril v dvo* rani pri Forteju veseloigro »Poslednji mož«, ki je imela prav lep uspeh. Igro je prosvet* ni odsek ponovil 2. aprila v prosvetnem do* mu v Št, Pavlu. Obakrat so se igralci izka* zali. Prosvetni odsek ima nekaj prav do* brili igralcev, nekaterim manjka sicer še nekoliko uglajenosti, pa bo že boljše. Igra* lec bodi na odru povsem naraven. Če vloga izrecno ne zahteva, naj ne spreminja glasu. Nekaterim manjka še precej šole, a bo mla* di režiser že poskrbel, da bodo vsi fanti od fare. Kar velja za igralce, velja navadno tudi za dekleta. Želim, da bi se vsi privadili odra in postali na njem domači, potem bo pa lepa dramska družinica, ki jo bo vsak rad sprejel in bo žela povsod uspehe. Po* gumno naprej.
Narodna
Nekoliko odgovora „Delavski politiki”
V zadnji številki pripoveduje »Delavska politika«, da se poslužujemo kravjega mesa za ugonobitev marksističnega gibanja. Ne ugovarjamo, da bi bilo za tak posel dobro vsako, še tako slabo kravje meso. Sicer se pa bodo marksisti v Guštanju sami ugonobili. Tukajšnje delavstvo pa je skrajno ogorčeno, da marksisti revnemu delavcu ne privoščijo več niti podpor s strani organizacije. Podružnica Narodno strokovne zveze je razdelila za praznike med res potrebne delavce, tudi nečlane, nekaj mesa in najbolj potrebnim članom je nabavila delovne obleke. Marksisti sedaj očitajo, da so bile razdeljene podpore radi volitev obratnih zaupnikov. Dobro pa vedo, da smo delili meso tudi tistim, ki niso imeli z volitvami prav nobenega opravka in smo jim dali zgolj radi potrebe. Ah naj mar mi tudi rečemo, da delijo marksisti podpore samo kot volilni manever. Ali naj se smatra vsako dobrodelno akcijo le kot akcija v zasebno, odn. organizacijsko korist. Če so marksisti tega vajeni, mi gotovo ne. Marksiste boli naš shod, ki je bil dobro obiskan, boli jih temeljit obračun z gnilimi razmerami med marksisti in končno jih hudo boli rezultat volitev. Sicer se marksisti tolažijo s tem, da so ohranili svoje tri mandate, a ne vedo, da so enega dobili le s preostankom. Ja, ja, to so bolečine, ki se jih ne da preko noči preboleti. Nas psovke ne bolijo in tudi ne zmerjanje s fašisti in orjunci in naciji. Smo tega že navajeni. Navajeni pa smo tudi borbe in bomo prav lahko tudi sedanjo izvojevali. Če jo bodo marsisti, je pa drugo vprašanje. Njih bratci v Nemčiji jo niso. Stisnili so rep med noge in se udali na prvi krik Hitlerja. Klaverno je končal slavni nemški »bojeviti« marksizem. Kako bo naš končal, bo pa pokazala bodočnost. — Guštanjski delavci.
Zahtevajte „Delo44 v vsakem javnem lokalu!
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskamo odgovoren: F. Jezeršek.