Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejemali velja: Za eeio lato predplafian 16 fld., za pol leta 8 rId., ta fietrt leta 1 rld., u |edea
meiec 1 rld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 rld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., xa jeden meiec X (ld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. ni na leto. •	PoMmne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) vtprejema npravniltvo in ekipedlel]a|{v .Katol. Tlakami", Vodnikove nllee it. 2.
Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo.
Vrednlitvo je v SemenlSklh alleah II 3, I., 17.
Izhaja vaak dan, izrzemli nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 4.
V Ljubljani, v torek 7. jamivarija 1896.
Letnili XXIV.
Deželni zbor Kranjski.
Kmetijska iola na Grmu.
0 kmetijski šoli na Grmu je poročal poslanec P o v š e nastopno :
Iz računskega sklepa v splošnem oziru navesti se mora, da je deželni zaklad za šolo in nje gospodarstvo v omenjenem letu moral prispevati z zneskom 3901 gld. 25 kr., proti proračunanim 2569 gld. torej za 1332 gld. 25 kr. več.
Ta višji prispevek oziroma prekoračenje proračuna utemeljuje se v računskem sklepu zlasti s tem, da so se izvršile zdatne poprave stanovanj za šolsko osobje, da seje nakupilo mnogo učnih pripomočkov in dokaj nove oprave za šolo in gospodarstvo, potem zaradi naprave škarpe in izravnave sveta v novem Cerovškem vinogradu, konečno ker se je za plemensko živino 405 gld. 38 kr. več izdalo kakor je bilo proračunjeno.
Iz specijalnega računa razvideti je v oddelku II., koliko je gospodarstvo šolske kmetije dohodkov dalo in tu bi izraziti bila zahteva, da se dohodki iz posameznih panog kmetij, gospodarstva specificirajo, ker bi taki izkazi služili v večji pregled računskega sklepa, pa tudi bi bili računski nadrobni izkazi podnčljivi za kmetovalce, ki bi zamogli presojati, za koliko višjo ceno se zamore vino po nmnem kletarstvu spečati v prodaj, koliko se pridela vina na hektaru, nasajenem s trtami cepljenih na am. trtni podlagi, prav tako bi vgajali specificirani izkazi mlekarstva, koliko daje krava dotične pasme na leto in dan mleka, kar bi bilo pa tudi glede sposobnosti dotične živali za pleme merodajno.
Istotako naj Di se pri odstavku izkupila za prodane trtne sadike navedlo, za koliki znesek se je
teh brezplačno podarilo, s tem bi le račun razvil se za šolo toliko vgodniše.
Iz naslovov o stroških navesti je, da so znašale razne poprave in prenaredbe v poslopjih stroškov za 595 gld. 70 kr.
Za šolsko kuhinjo znašali so stroški proti proračunu za 656 gld. 45 kr. več, zato pa je bilo pokritje tudi dokaj večje v znesku 686 gld. 35 kr.
Svota vseh gospodar, stroškov znaša 7729 gld. 33 kr. Svota vseh šolskih stroškov 10.465 gld. 41 kr., ali skupno 18.194 gld. 74 kr., ter s konečno gotovino 757 gld. 361/» kr., tako d8 je skupno strošek s 17.866 fl. 21 V, kr.
Glede razkaza imovine navajam, da se je imovina povišala za 452 gld. 78 kr., ter znaša konec ). 1894, 14.966 gld. 271/, kr.
Zahtevati se mora kako, da bi bili izkazi o vrednosti osobito živali in naturalij bolj jasno razvidni in specificirani, ter da vedno prekoračenje proračuna od strani odbora vender že neha in se v tem oziru na ponavljenje opravičene pritožbe strogo pazi.
Ker bo v meritornem oziru prilika glede zavoda staviti konkretne predloge pri razpravi o proračunu za 1896., usojam si na podlagi podanih številk predlagati :
Rač. sklep dež. vinarske šole na Grmu za leto 1894 se odobri, istotako izkaz imovine.
Ob enem se naroča, da dež. odbor skrbi za to, da se proračun od strani šolskega vodstva ne prekorači ter da vodstvo brez dovoljenja dež. odbora nikdar ne vrši izdatkov in novih naprav.
Poslanec Schweiger je nato pojasnoval, kako se trto- in vinoreja zanemarja na grmski šoli ter poživljal deželni odbor, naj stori vse potrebno, da bo grmska šola tudi glede vinorejstva vzgled do-
lenjskim vinogradnikom, da ne bo samo najlepša, marveč tudi najboljša šola.
Pri podrobni razpravi se je pri točki o gospodarstvu oglasil poslanec K a 1 a n ter grajal v tem oziru vnemarnost vodstva. Ker je „Narod" zavijal tudi te besede, zato jih tukaj bolj natančno navedemo :
Nasproti poslancu Schweigerju je po mojem mnenju brez vspeha skušal poslanec vitez Langer opravičevati vinorejsko šolo na Grmu. Jaz pa imam glede živinoreje na Grmu omeniti dogodka, katerega v tej zbornici noben poslanec ne bo mogel zagovarjati. Treba je, da se javno pove in javno graja, ker je res vreden najojstreje graje. Blizo v teku jednega leta poginili sta na Grmu dve kravi švicarskega plemena vredni do 550 gld. Prva se je tako napasla na deteljišči, da je počila; drugo krasno plemeno kravo pa je vodstvo grmske šole prodalo kot jalovko mesarju. Toda, ko jo je mesar pobil, našel je v njej tele staro že kakih pet do šest mesecev. Kaj tacega se vender ne primeri z lepa tudi najbolj nevednemu živinorejcu.
Kaj hočemo zato reči, ako se to zgodi na šoli, ki naj bi bila kmetovalcu v vsakem oziru vzor v posnemanje I Menim, da je vodja te šole stem mnogo zagrešil in da zasluži očitno grajo v deželnem zboru, ki je kot oskrbnik deželnega imetja dolžan skrbeti zato, da deželni uradnik spolnuje svojo dolžnost. Zato sem zato, naj bi tudi poročevalec to grajo pri-dejal svojemu poročilu. — Ob enem opozarjam deželni odbor, naj poskrbi zato, da dežela radi tega ne bo trpela kake gmotne škode, ter zahteva, da vodstvo šole povrne v teh dveh slučajih deželi storjeno škodo. — Ta dogodek je pač nekak unicum za kmetijsko šolo, presega ga le še poročilo grm-
LISTEK
Kaj povzroči Sever...
Ruski spieal B&ranuevič. — Preložil Jeronim Anonim.
(Dalje.)
Nihče ni videl, kaj se je godilo ta božični večer v stranski mestni ulioi. Po vseh hišah so se bli-ščala božična drevesca, a ljudje so se veselili ob njih, kakor se je kdo vedel in mogel. — Mestni stražnik je stal dolgo na ulici, kljubujoč po svoji službeni dolžnosti vsem navalom besnega Severja, a slednjič ni mogel več prestati mraza, zato je smuknil k najbližnjemu vratarju.
Ulica je bila popolnoma prazna. To, kar se je imelo sedaj zgoditi, videla je samo svetla zvezda na vedrem nebu in Sever, ki je vedno močnejše gnal osamljeno ženo, katera se je prikazala v tem hipu na ulici.
Jasna zvezda je gledala z višine jasnega nebesa začudeno dol in videla, kako je ta žena z nekakim črnim zvežnjem v rokah dvakrat obšla okolo bogatega, razkošno razsvetljenega gosposkega doma z vrtom. Na to je postala, cdšla vsa zmešana nazaj, zopet se vrnila, vnovič obšla hišo in se približala vhodu, ozirajoč se pazljivo na vse strani. Zvezda je še videla, kako je žena še jedenkrat čvrsto pritisnila na svoje srce ono, ki jej je ležalo na rokah, in
krepko poljubila. Na to je položila črni iveženj na zgornjo stopnjico in krčevito potegnila za zvonec . .
Ostalo bi nam mogel povedati stražar, ki je v tem hipu prišel iz svojega skrivališča, ko bi ga mogli kako vprašati. On bi nam povedal, kako je nekaj malega, črnega na stopnjicah zajokalo z močnim otroškim vriskom in kako je neka žena v tistem hipu kraj njega padla, prijela se za glavo, zbežala po ulici (ako ni bila vse sama prevara vsled posode piva, katero je stražar nekje posušil).
Cin—cin—cin I
Bil je nenavaden glas zvonca, glas, kakoršen se še ni slišal v tej hiši. Noben domačin, noben gost, prihajajoč v hišo, si ni upal tako zazvoniti. V veliki potrebi mora biti oni, ki je zazvonil v tem času.
Zena, ki je stala v temni sobi ob oknu, za-drhtela je po vsem životu, Srce jej je zatrepetalo tako žalostno, da je nehote pritisnila nanj roko, skočila v kot sobe ter sedla v naslonjač.
„Oh, kdo bi mogel to biti? Kdo bi bil tako zazvonil ?" preleti jej glavo. Spozna, da se dogodi nekaj nenavadnega in začne željno poslušati.
In v resnici se je dogodilo nekaj nenavadnega.
To je poznala po hitrih korakih, ki so odmevali po hiši, in po glasovih, ki so prihajali prav do njene oddaljene sobice. Mahoma začuje gospa otroški krik.
Vsa izvan sebe pohiti iz sobe, reva drhti in komaj diha. Komaj se prikaže v predsobi, opazi čuden prizor. Bleda, oplašena Anica drži nekaj v cunje zavitega, ki joka na vse grlo.
„Otrok!" vzklikne gospa in sklene roke. Vtem vzkliku je bilo toliko veselega iznenadenja, da so se tudi ostali usodili izpregovoriti:
„Otročiček I"
„Kako je prijazen!"
„Ubogi najdenček!"
„Oh, kako je majhen!"
To so govorili strežnik, kuhar, kočijaž in kuhinjski hlapec. Sestali so se pri vratih in strmeli v cunje, da vidijo novega gosta.
„Pokaži ga! Pokaži. . . Razvij ga . . ." govorila je gospa še vedno iznenadena. A v istem hipu razvila je sama krpe in vzela iz njih detece.
„Moj Bog, kako je mrzlo! Kako je majhno . . kakor iz voska! . . ."
Posli stoje in tiho milujejo sirotka. A detece, začutivši svetlobo in toploto, neha jokati in odpre oči.
„Srčece malo!" izvije se gospe iz prsij in nežno poljubi golo otroško ročico. „Toda kaj je storiti, Anica, kaj?" Njene velike oči se ustavijo z izrazom strahu in žalosti na hišini.
„Bojim se, Anica, da ga bo on dal iz hiše, ako zve zanj. Skrij ga, skrij za Boga, če ga moreš!"
A bilo je že prekasno. Iz dvorane ?e začujeje
ske šole, v katerem glede tega vodstvo sporoča, da je v minulem letu poginila neka teliea — vsled
ustarelosti!
Trije modri-
Trije modri so zadnji petek odprli svoja zgovorna usta v kranjskem deželnem zboru in so padli po dubovskem stanu. Združili so se Krsnik, Hribar in dr. Tavčar v skupno zabavljanje, hoteč menda pridejati novo zanimivo poglavje stari „batrahomy-omahiji". Ni nam v mislih v teh vrstah primerjati zaslug agentskega, advokatskega in notarskega stanu z delovanjem duhovskega stanu za naš narod, nikakor tudi ne mislimo posebej opisovati „blagohot-nosti" banke „Slavije" za naše ljudstvo ali pomena Emil Leonovih, —r-ovih, dr. Tavčarjevih in drja. Nevesekdo pamfletov na pamet in živce slovenskega „izobraženstva", tudi ne maramo raziskavati, kakšen vpliv imajo .Narodovi članki na „liberalca" Janka Krsnika, pač pa nam je dolžnost dve trditvi posl. Ivana Hribarja posebej označiti pred slovenskim svetom.
Ta mož je tedaj nastopil v ulogi besnečega Ajanta proti slovenskemu, oziroma kranjskemu du-hovstvu, trdeč, da imajo duhovniki malo manj, nego 24 ur časa na dan in da so „štreberji".
Da jih morajo slovenski duhovniki obilo požreti od nasprotnikov, je umljivo; tako je bilo in bo, toda očitanja morajo imeti vsaj trohico verjetnosti na sebi. Hribarjevi trditvi sta pa naravnost brez-miselni.
Prvo Hribarjevo klevetstvo more obsezati dvoje, ali da naši duhovniki ne opravljajo svojih dolžnostij, ali pa da jih nimajo. Vse slovensko ljudstvo lahko pričuje, da se zanemarjanje dolžnosti ne more očitati našim duhovnikom. In da bi ne imeli dolžnostij ?
Nekako na 1200 ljudij pride na Kranjskem po jeden duhovnik v duh. pastirski službi. Velikanska večina ljudstva izvršuje vestno svoje verske dolžnosti, prejema sv. zakramente, kliče duhovnika v nevarni bolezni. Sole in uradna opravila zahtevajo vedno več časa. Torej je fizično nemogoče, da bi bilo Hribarjevo obrekovanje resnično. Kedor pozna duhovsko življenje in delovanje, se mora s studom odvrniti od take psovke.
Cas, ki ga vporabljajo duhovniki za narodu koristna dela izven svojih duhovskih opravil, si morajo največkrat pritrgati od potrebnega počitka. V adventu, v postu naraste po mnogih službah delo duhovnikom na 10, 12 in tudi več ur na dan. V hribovitih farah zdela velikokrat jedna pot duhovnega pastirja tako, da bi potreboval par dnij počitka, a nobeden mu ga ne da. Ob času kužnih boleznij: vročnice, koz itd., ki so zelo pogostne pri nas, je treba biti duhovniku malo ne noč in dan na potu. Poznamo gospode, ki niso po 14 dnij ni-kedar se svlekli k počitku, ker niso mogli. Koliko
koraki . . . čuj, vedno bližje in bližje ... sliši se že znani kašelj . . . Vrata zaškripljejo.
„Jej, gospod!"
Kuhar, strežnik, kočijaž in kuhinjski hlapec se zdrsnejo in v hipu izginejo. Na mestu ostane sama hišina Anica, držeč v drhtečih rokah dete, in pozabljena žena surovega moža, katera je povesila
glavo, kakor da se spoznava krivo.--Nastane
dolg, neznosen odmor, katerega ne /moti niti jok otrokov. Malček mirno gleda nove znance s svojimi živahnimi očmi.
V tem hipu se ojunači žena in pogleda skrivaj možu v obraz ... In glej čuda! — on se smeje. On, na čegar obrazu ni že leta in leta videla smeba, — on se smeje! In ne samo to, ampak prijel jo je celo za roko, krepko jo stisnil in izpregovoril s popolnoma drugačnim glasom, nego je običajno govoril z njo:
„Kij ne, da si ga vesela?" vpraša jo, „no, saj je res lepo dete! — Naj ostane pri nas!"
„ . . . Mar res dovoljuješ?" vzklikne žena in skoro neha dihati.
„Naj ostane! ... To je naš prvi gost nocoj! .. Toda kaj čakamo," pretrga sam 6ebi govor, „dete je gotovo lačno . .. slišal sem, da je jokalo. Hej, kje je kdo?"
Hkrati so se prikazali vsi, ki so bili prej pobegnili. Vsem se je zrcalilo z lica veselje in radosten nasmeh.
„Ivan, naprezi takoj konje?" reče gospodar
duhovnikov še marljivo deluje v pastirstvu v dobi, ko v dragih stanovih že zdavnej uživajo pokojnino. Nad 60, 70, tudi nad 80 let starih duhovnikov r službi štejemo mej Slovenci obilo. Iz ljubezni do dela ostajajo na svojih mestih in iz ljubezni do ljudstva, ki bi sicer morda težko dobilo mašnika.
Izpovedovanje je Brez dvojbe mučno delo in Hribar se lahko sam prepriča, da po mnogih večjih farah nedeljo za nedeljo od ranega jutra do poldne in še dalj duhovniki izvršujejo to svojo dolžnost. Ob delu jih nobeden ne vidi, če pa jim ugodni čas nakloni nekaj počitka, potem plane vse po njih. — Sicer pa vemo, kje je vzrok Hribarjevim besedam. On in njegovi ne smatrajo duhovskega delovanja za delo. Sv. maša, brevir, pridige, izpovedovanje, obiskovanje bolnikov itd. zanje ni delo, ker se jim zdi nepotrebno. Naše ljudstvo ne sodi tako, pač pa sodi tako o marsikaterem drugem delovanju.
Se nekaj o „štreberjih". Hribar je srečno pobral to besedo od posl. Sukljeja blazega spomina, ki je 1. 1892 lajike v naši stranki blagovoljno imenoval „štreberčke". Kedar mislij zmanjka, je tudi pansla-vistu dobra nemška beseda. O tem „štreberstvu* omenjamo samo to, da je razloček mej plačo stolnega prošta in najslabšega kapelana primeroma neznaten, da bi bil pa najboljše plačani duhovnik vesel, če bi imel tretjino Hribarjevih ali Tavčarjevih dohodkov. Ali ste razumeli ?
Kdor sodi vse po sebi ali po tistih, mej katerimi živi, je omejen, kdor pa presoja vse po izjemah, je zloben. Omejenost in zlobnost sta si pa največkrat v zvezi. „Streberstvo" mej duhovstvom je nesmisel, nemogoče po bistvu stanu in po de-janjskih razmerah. Jedno „Streberstvo" ima pa du-hovstvo in to je želja osrečiti naše ljudstvo duševno in gmotno, časno in večno. To „streberstvo" ponosno priznavamo našim duhovnikom in smo prepričani, da vstrajajo v njem tem bolj, ker drugod vlada sebičnost, naj se že javlja po županskem ali po glavarskem stolu, ali v željah po mastni plači, ali po čemer koli drugem si bodi.
Samo ob kratkem smo navedli nekaj v pojasnilo, ker sploh mislimo, da možje, kakor so Hribar, Tavčar in Krsnik, niso sposobni, še manj pa upravičeni, da bi presojali duhovsko delovanje. Njihove besede nas ne morejo zbosti in s pomilovalnim posmehom vsprejemamo njihove udarce, ki bijejo najbolj nje same. Prepričani smo, da te liberalne brce ne bodo niti da pičice zasegle ponosne samozavesti naših duhovnikov. Odgovorni so Bogu in svojim višjim pastirjem za svoje delovanje, ne pa svojim liberalnim klevetnikom !
Hrvatski poslanci proti hrvatskemu narodu-
Iz Zagreba 28. dec. 1895. Prve dni meseca decembra se je obdržavala pred zagrebškim sodbenim stolom porotna obravnava proti uredniku bivše „Mitrowitzer Zeitung" Boroši,
kočijažu. „A ti, Sergij, obleci se in pojdi precej po dojko! Toda urno!"
Kuhar si dovoli izpregovoriti nekaj praktičnih predlogov. Gospodar ga na občno začudenje posluša. Ohrabren z vzgledom svojega neposrednjega „višjega" izpregovori tudi kuhinjski hlapec nekaj besedij in gospodar posluša i njega. Na to začno govoriti vsi Bkupaj, sezajoč drug drugemu v besedo, dokler ne odide Anica z otrokom v svojo sobo, kakor da bi spoznala, da je ona glavna oseba, ker je prva našla otroka.
Gospod prime ženo za roko in jo vede v notranje sobe. čudno, ko je prehodila vse sobane, zdelo se jej je, da je vsa ta razkošnost zadobila še le sedaj pravi sijaj. Tudi se jej je zdelo, da se pred njo in njenim možem odkriva novo življenje in da se morda v tem življenju najde ona srča, katere dosedaj še ni občutila.
O, kako mil jej je bil ta najdenček! Zakopana in dolgo zadrževana potreba ljubezni pojavila se je nakrat z vso močjo v njenem ženskem Brcu. Ljubiti — gorko ljubiti to revno detece, bode sedaj je-dina naloga njenega življenja!
Mož jo pelje v svojo sobo, posadi jo na stol k topli peči, v katerej je veselo prasketal ogenj, in sede sam k njej. Ona pa posluša, ako morebiti ne joka dete in zapazi, da tudi mož isto prisluškuje. Oba molčita, a oba spoznavata, da si odslej nista več tako tuja, kakor dosedaj. — — Našla se je vez, katera ju bode spajala v ljubezni!
ki je bil obtožen, da je dal tiskati dva članka, na-mreft: „Eine Nation auf PufiF" in „Mitrovritzer Spa-iiergange". V prvem članka se grdi hrvatski narod na najgrji način, v dragem pa se norčuje t uglednim odvetnikom dr. Kuceličem, ki je v Mitrovici vodja tamofinjih Hrvatov. Radi prvega članka toži urednika poznati odvetnik in narodni poslanec dr. Ružič, radi dragega članka pa sam napadeni dr. Kucelj<5, dočim se urednik sam brani.
Tožitelji so precej na početka mprave skušali s svojimi vprašanji zvedeti od urednika, je li je sam pisal omenjena članka, ali kdo drugi, vendar pa je predsednik sodbenega stola dr. Rakodcay prepovedal vsa takšna vprašanja, kakor da je slutil, kaj bi se moglo vse zvedeti. Zatoraj se je razplela redovita porotna razprava. Obtožencu je postajalo vse tesneje, posebno ko sta bila prečitana omenjena članka ter se porotniki čudili predrznosti pisateljevi. Slednjič je sprevidel, kaj ga čaka, kajti porota bi ga bila gotovo obsodila na strogo kazen. V tem neugodnem položaju izda on pisatelja omenjenih člankov., Prvi članek je napisal po njegovej izjavi narodni poslanec pl. Gjurkovid, drugi pa narodni poslanec pl. Milekid. Občinstvo s porotniki vred je kar VBtrmelo, ko je slišalo to izjavo. Tožnika sta precej odstopila od obtožbe radi razžaljenja Časti proti imenovanemu uredniku ter jo spremenila v obtožbo radi zanema-renja uredniške dolžnosti, katera spada pa pred navadno sodnijo. iožnika sta bila zadovoljna, da sta zvedela prave pisatelje omenjenih člankov, porotniki pa bo se razšli, a da niso mogli vršiti svoje dolžnosti, kar bi bili pa gotovo radi storili, da se pošteno kaznijo taki napadalci narodne in osobne časti.
Morete si misliti, kako vznemirjeno je bilo občinstvo, ko je čitalo še tisti dan, kako grde narodni poslanci na hrvatskem saboru hrvatski narod. Na srečo svojo je bil ravno takrat pl. Gjurkovic na saboru v Pešti; da je bil v Zagrebu, ni neverjetno, da bi bil dobil zasluženo plačilo, kakor tudi pl. Mi-lekic, njegov verni drug v grdenju hrvatskega naroda. To sta gotovo slutila oba junaka, pa nista prišla niti v Zagreb. Opozicija v hrvatskem saboru se je bila med tem zares dogovorila, da bode zahtevala zadovoljščino v javnej sednici od omenjenih poslancev, posebno še od Gjurkoviča, ki pri vsaki priložnosti kot Srb in Mažaron grdi narod hrvatski po časopisih, posebno v „Pressi", pri kateri je stalni sodelovaleč. Za zdaj se je izognil zasluženi kazni, ali ga vendar brž ko ne še zadene. Poslanca Ba-njavčič in Frank sta v svojih govorih omenila tudi zares to grdo početje dveh članov saborske večine, ki je pa seveda hudo zadeta le molčala.
S tem pa ta zadeva še ni končana. Da se prikrije ta sramota narodnih poslancev in svet zaslepi, objavila sta omenjena junaka po svojem privržencu odvetniku Roknicu v Mitrovici v nekem telegramu v službenih „Narodnih Novinah", da je omenjeni urednik časopisa „Mitrowitzer Zeitung" opozval svojo prvotno trditev pred porotno sodnijo, pa da je prevzel zopet sam na sebe odgovornost za omenjene članke. Čudno je, da je bil ta telegram razglašen deset dnij kasneje po prvej izjavi. Očividno je, da se je Roknie dogovarjal z omenjenim urednikom, ter ga morda premamil s kakšnimi obljubami, da je vse preklical. Ali slednjič se niso mogli sporazumih o . nagradi, pa je urednik iz novič trdil, da sta pisca Gjurkovic in Milekič. Kaj je bilo zdaj storiti ? Poiskati so morali novega pisca omenjenih člankov in te dni, tedaj tri tedne po prvi izjavi, so ga našli v osebi nekega Jovanoviča, ki je sam razglasil te dni v naših službenih listih „Narodnih Novinah" in „Agramer Zeitung", da je pisatelj onih člankov. Tako hočeta naša slavna narodna poslanca slepiti občinstvo, katero seveda ne more verovati takim dokazom za njihovo nedolžnost, marveč se vidi iz vsega ravnanja, da sta oba kriva, pa da jih je sedaj sram pred občinstvom, da bi rada zvalila krivnjo na drugega, katerega sta za to podkupila. Žalostno pa je v vsakem pogledu, da službeni listi hrvatske vlade odpirajo predale svoje takim moralno propalim ljudem, a še žalostneje je, da morejo biti v narodnem zastopstvu tako pokvarjeni možje, pa da so v političnih zadevah celo nekakšni kolovodje, kajti Gjurkovic je edini od vseh hrvatskih (on je seveda srbski) poslancev, ki govori na ogerskem zboru. Ne vprašajte seveda kako, kajti prežalostno je, kako on Hrvatsko zastopa naproti Mažarom, s katerimi bi jo sam najraje izbrisal iz držav, ko bi se le dalo. In taki možje zastopajo pod protekcijo današnje hrvatske vlade hrvatski narod !
. Politični pregled.
V L j u bij an i, 7. januvarija.
V tirolskem deielnem zboru se je pre-tečenl četrtek osnoval konservativni klub. Za načelnika je izvoljen dr. Wackernell, njegovim namestnikom pa okrajni glavar dr. Schorn. Volitev deželnega odbora se vrši danes. Nedavno objavljeno mnenje, da se bodo italijanski poslanci vdeležili letošnjega zasedanja, se ne potrduje, kajti vseh 21 poslancev odločno vztraja pri abstinenčni politiki.
Pogodba zOgtrsko. V poslednjih treh dneh se je nadaljevalo posvetovauje mej avstrijskimi in ogerskimi ministri glede Obnovitve pogodbe. V soboto je trajalo posvetovanje od 11. do 2. ure po-poludne. Ministri so se pečali večjidel z bančnim vprašanjem., V nedeljo in včeraj so bili razni razgovori mej ministerskima predsednikoma, finančnima in trgovinskima ministrom»'. Včeraj popoludne so se sošli vsi ministri v palači ministerskega predsednika. Zvečer so se vrnili ogerski ministri v Budimpešto, kamor se podajo tudi avstrijski ministri koncem tega meseca. Pred odhodom je obiskal barona Banffyja baron Rotsehild, ki je seveda neobhodno potreben faktor pri razgovoru o obnovitvi pogodbe.
Na Ogerskem postajajo razmere od dne do dne vedno resneje. Vsled tega preti posl. Ugron v
„Nemzeti Hirlap" list namreč piše :
z dejanskim uporom. Omenjeni „Ako se bodo dogajala pri volitvah še nadalje taka nasilstva, ako bodo še v bodoče nekaznovana ostala najgorja zločinstva, ako bodo ministri tudi nadalje vztrajali v tiranstvu in bode vlada še vedno delala na to, da se uniči ustava, tedaj bode on in njegovi prijatelji, toraj za neodvisnost resno se boreča stranka, poživljal narod, naj se postavi na stališče pasivnega upora, in naj tako dolgo ne plača niti davkov, niti pošlje svojih sinov k vojakom, dokler se ne spremene ustavne razmere".
Nova okrožnica sv. Očeta. Iz Rima se poroča, da papež v kratkem izda novo okrožnico na vzhodne cerkve, v prvi vrsti na grške razkolnike. V okrožnici se bode temeljito dokazovala upravičenost rimskega primata in pobijali mnogovrstni presodki, ki so razširjeni v razkolniških krogih.
Grof Mevertera pri sv. očetu. V petek dopoludne je vsprejel papež avstro ogerskega poslanika grofa Revertero v zasebni avdijenci, ki mu je izrazil svoja voščila ob nastopu novega leta. Sveti oče se je poslaniku najprisrčneje zahvalil, podelil blagoslov vladarski hiši ter celemu cesarstvu in izrazil uado, da ostanejo tudi nadalje povoljne razmere mej Avstrijo in svetim stolom vkljub zadnjim prežalostnim, toda že pozabljenim dogodkom. Kakor se poroča, je izročil poslanik papežu cesarjevo lastnoročno pismo. Avdijenca je trajala pol ure.
Turčija. Sobotna poročila iz Carigrada javljajo o novih nemirih v Urfi in Diarbekiru. Nemir v prvem mestu traja že več dnij in je baje umorjenih blizu 900 oseb. Po uradnih poročilih so te krvave poboje provzročili kurdi in beduini, ki hodijo v večjih četah od jednega kraja do druzega in po-žigajo ter more, kar jim pride pod roke. Dne 2. t. m. je pa nastala splošna zmešnjava mej Armenci o Diarbekiru. Prebivalci so ubežali v cerkev, mej tem so vojaške čete zapodile v beg dobro oborožene kurde.
Upor na Transvaalu se je preje polegel, nego se je splošno mislilo. Iz Praetorije se namreč brzojavno poroča, da so Boerji napadli Jamiso-nove čete pri Kriigersdorfu ter jih popolno premagali. Poročilo še celo trdi, da vodia Jamison ni več mej živimi. Boj se je pričel dne 1. t. m. popoludne in trajal do poznega večera. Vstaši so se sicer nekoliko časa krepko ustavljali ter pogumno odbijali vse napade, toda konečno so jim vendar le opešale moči in morali so se udati. Natančnega poročila o teku boja še doslej ni, le toliko se poroča, da so Bojerji vjeli 23 ranjencev, mej njimi pet častnikov ter sožgali pet mrtvecev, mej njimi vodjo Jamisona.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. januvarija.
(Samostalne predloge) glede deželne zavarovalnice, kmetijskih zadrug in pogodbe z Ogersko, ka-
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menic in vrednostij
tere so stavili poslanoi kat. narodne stranke v dež. zbora kranjskem, podpisali ao vsi poslanci stranke ; to omenimo zato, ker sta bili pri dveh po pomoti izpuščeni v našem zadnjem poročilu imeni poslancev Košaka in M o d i e a. — Glede resolucije, katero je pri razpravi o prisilni delavnici stavil poslanec K a 1 a n , dostavimo, da je bila vsprejeta, ker so zanjo glasovali Midi nekateri narodno-napredni poslanci. Iz tega in iz poročila o grmski šoli je jasno, kako je soditi o .Narodovem" poročevalcu, ki pravi, da se je omenjeni poslanec v zadnji seji dvakrat blamiral. — Blamaže je pač iskati pri „Narodu", ki neče poročati resnice, ne pa pri poslancu, ki spol-nuje svojo dolžnost.
(Osebna vest.) Finančni konceptni praktikant g. Anton J a n e ž i č je imenovan koncipistom pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani.
(Foersterjev koncert.) Pianist, gospod Anton Foerster iz Berolina, je priredil minulo soboto v veliki dvorani filharmoničnega društva velik koncert z vsporedom, katerega smo že priobčili. Umetnik nas je iznenadil s fenomenalno tehniko, o kateri sodimo, da je že višek dovršenosti, iznenadil pa tudi s tistim iskreuim čustvom in z ono kipeč.) duhovitostjo elegantnega proizvajanja, ki šele prav za prav znači genijalnega umetnika. Gospod Foerster vlada klavirjd tako, da mu kar živi in poje pod rokami; on izvaja najtežje pasaže, kakor bi se igral ž njimi; njegova igra v oktavah je nepresežna. Gosp. Foerster igra najnežnejši pianissimo prav t&kö dovršeno, kakor najviharnejši fortissimo, in kakor iz biserov se mu vrstč najtežavnejše figure z drznimi virtuvoz-nimi skoki. In iz vsega iraziranja, vse deklamacije, viharno se drevečih skal, hitrih skaccatov in nežnih kantileu, kipi življenje, duša 1 — Prva točka, Schu-mannov „Carnaval", op. 9., je skladba, katero zaradi ogromnih tehniških težav proizvajajo samo največji umetniki; slišati pa je bilo treba, kako je g. Foerster v nji igral zlasti Chopina in Saganinija in kako mojsterski je genijalno skladbo završil z veličastno koračnico Davidovih zaveznikov poti Filistej-cem. Krasne so bile takisto nastopne točke, Brahm-sova rapsodija (G-moll), op. 79., Chopinova „Ber-ceuse", op. 57., Vogrichova „Kaccato - Caprice" in Weber - Tausigov „Poziv na ples"; ž njimi je umetnik tako navdušil poslušalce, da niso mirovali, dokler ni dodal še Chopinove vokturne. Čudovita glasbo-tvora, Lisztov „Sonette de Petrarca" z bujnimi, drznimi prehodi, in Lisztova ogerska rapsodija (zveza 9. in 2. rapsodije, katero je priredil Foerster sam) sta z dodanim Sapelnikovim „Dause des Elfes" završila koncert, o katerem se je čula samo jedna sodba, da se g. Foerster vredno pridružuje umet-kom prve vrste. Sodba naša je ta, da čaka gospoda Foersterja še sijajna bodočnost, svetavno ime. Bodi mu izrečeno naše neomejeno priznanje, kateremu pa dodajemo še iskrena častitanja: saj je g. Foerster po roditeljih češkega rodu, po rojstvu Hrvat, po vzgoji Slovenec, naš umetnik 1 — Igral je gospod Foerster na izbornem klavirji, katerega je izdelala svetovnoznana tvornica Bösendorferjeva na Dunaji.
(Častno občanstvo.) Občinski zastop na Raki je 24. decembra v priznanje zaslug za zgradbo nove šole imenoval gospoda deželnega predsednika barona Heina in gospoda okrajnega glavarja v Krškem, barona Sch ö n b er g e r j a, Častnima občanoma.
(I« Kamnika.) Vendar jedenkrat — post tot discrimina rerum — se je odprl novi most čez Bistrico javnemu prometu. Most ta ima žalostno zgodovino ; stal bode lepo vrsto tisočakov — več tisočakov je pa prav za prav v vodo vrženih vsled malomarnosti merodajnih faktorjev; plačati jih bodo morali pa le — meščani, ki so z zgodovino mosta skrajno nezadovoljni. Dobri meščani so želeli in pričakovali, da bi se most vsaj cerkveno blagoslovil, kakor je to v navadi, pa našim liberalnim mestnim očetom se je to nepotrebno zdelo. Cemu blagoslov?
(Zopet nova nemška naselbina na Kranjskem.) Pred leti smo objavili več člankov v obrambo posestnikov na Dovjem proti osebam, ki so jim po sili hotele vzeti obširno zemljišče. Posestniki so se menda naveličali vednih tožba, osobito ker niti pri domačinih niso našli podpore ter prodali kos rodne zemlje, katero bodo izkoriščali tujci. Notranje mini-sterstvo je namreč dovolilo delniško družbo za pridobivanje portland - cementa na Dovjem. V tej
Menjalnica bančnega zavoda
družbi so Pij Ammann v Modlingu, Adolf Haust in dr. Majer na Dunaju.
(Licitacija ) V četrtek dne 9. t. m. ob »/,12. uri dopoludne vršila se bode pri tukajšnjem magistratu vnovič minuendo licitacija vožnje odgoncev za leto 1896.
(Zahvala.) Krajui šolski svet na Igu izrekel je pri seji dne 5. t. m. bivšemu katehetu č. g. bene-ficijatu v Tomišlju Jožefu Knificu soglasno zahvalo za njega blagonosno delovanje na domači trirazredni šoli.
(Mestna župnija Škofjeloška) štela je I. 1895 poročencev 32 parov; rojenih 137, umrlih 163, mej temi jih je umrlo 42 na škarlatinki, 4 na vratici (Difteritis). Od 9. dec. m. 1. ni nihče več umrl na škarlatinki, morebiti vender le neha. Bog daj! Novo šolo imamo, pa — zaprto radi epidemije.
Društva.
(Društvo „Pravnik" v Ljubljani) priredi v sredo 8. t. m. ob •/,8. uri zvečer v prostorih ljubljanske čitalnice v Narodnem domu društveni shod. Odbor vabi vse č. g. člane in prijatelje društva k obilni udeležbi.
(Čitalnica v Brežicah) priredi svoj redni občni zbor dne 12. januvarija t. I. ob 4. uri popoludne v „Narodnem domu".
Telegrami.
Dunaj, 6. januvarija. Cesar je dospel včeraj zjutraj iz Miirzstega ter sprejel dopoludne v zasebni avdijenci ministerskega predsednika grofa Badenija ter ogerska ministra Josiko in Lukacsa.
Dunaj, G. januvarija. Novoimenovani bavarski poslanik baron Podvinski je dospel sem in nastopil novo mesto. V prihodnjih dneh izroči cesarju svoje potrdilno pismo.
Dunaj, 7. januvarija. Cesar je danes vsprejel Banffyja v privatni avdijenciji.
Zader, 5. januvarija. Danes dopoludne ob 11. uri se je vršil pogreb umrlega predsednika deželnega zbora, dr. Klaiča. Po cerkvenem opravilu, kateremu so prisostvovali deželni odborniki in poslanci ter mnogo odličnega občinstva, se je prepeljalo truplo na parniku v Dubrovnik.
Berolin, 6. januvarija. Listi na jako miren način opisujejo dogodke v Transvaalu. Splošno se poudarja, da Nemčija nikakor ne hrepeni po protektoratu nad transvaalsko republiko, ker kot samostojna republika ne potrebuje nikakega pokrovitelja, torej tudi ne angleškega.
Berolin, 6. januvarija. Po poročilu večernih listov dospe sem rumunski minister-ski predsednik Sturdza 10. t. m.
Bruselj, 6. januvarija. Včeraj se je vršil pogreb Frčre-Orbana ob obilni vdeležbi.
Madrid, 6. januvarija. Uradna brzojavka iz Havane poroča, da španjske čete krepko ovirajo nadaljno delovanje vstašev, ki se pomikajo proti zahodu. General No-varra je premagal vstaško četo. Podrobnosti še niso znane.
London, 6. januvarija. „Times" se poroča z New-Jorka: Po poročilih iz Washing-tona je ameriška vlada odločno sklenila zahtevati od turške vlade odškodnino za krivice, ki so je morali trpeti v Turčiji bivajoči Amerikanci. Konečno je tudi sklenila, da prične strogo akcijo proti Turčiji.
London, 6. januvarija. Sir Cecil Ehodes, ministerski predsednik kaplandske naselbine je vložil ostavko. Governer sir Robinson je vsprejel ostavko.
London, 7. januvarija. V Londonu so nastali sinoči veliki izgredi. Domačini so napadli nemške in liolandske pomorščake. Več oken pri nemških prodajalnicah je razbitih. Zoper tujce vlada huda razburjenost.
London, 6. januvarija. Po poročilu kolonialnega urada v Transvaalu, je padlo pri Ivanovem gradu 130 Jamesonovih vojakov in 3 Bojerji.
Wien,
Schelhammer & Schattera »dS^
Washington, 5. januvarija. Včeraj je imela novoimenovana komisija za določitev venezuelskih meja svojo prvo sejo. Predsednikom je bil izvoljen višji sodnik Brewer.
Jokohama, 5. januvarija. V severnem delu Formoze je od 28. pr. mes. splošen upor. Dne 1. t. m. je napadlo 10.000 vsta-šev okraj Thaipe, vendar so jih vladne čete pravočasno razpršile. Pričakuje se nadaljnih uporov.
Umrli ho:
i
3.	januvarija. Iv» Tavčar, faktorja hči, 4 leta 7 mesecev, Goapodske ulice 7, diphtheritis.
4.	januvarija. Uršula Oblak, paznika vdova, 72 let, Poljanska cesta 47, org. srčna napaka. — Albert Renier, učenec, 8 let, Kolodvorske ulic« 28, vnetje kolena. — Marija Verbič, mestna uboga, 76 Vi leta, Karlovska cesta 7, ostarelost. — Marija Avbel, posestnikova le na, 55'/» leta, Sv. Petra cesta 7,
spondylit.
5.	januvarija. Jožef Svetel, čuvajev sin, 3 leta, Ulice na Grad 12, bronchitis capillaris. - Anton Marn, tesar, 70 let, Hradeckega Vas 16, marasmus.
V hiralnici:
1. januvarija. Neža Pire, dekla, 88 let, pljučna tuberkuloza.
4. januvarija. Franc Vidic, usnjar, 55 let, Carcinoma laryngitis.
Tujci.
3. janavarija.
Pri Slonu: Leder iz Gradoa. — Burger iz Kočevja. — Baumgartner iz Opave. — Faidutti iz Trsta. — Gorup iz Kranja. — Devetak iz Kobarida.
Pri Maliču: Sander, Goldberger i Dunaja. — Globočnik iz Kranja. — Hofbauer iz Tržiča.
Pri Lloydu : Črne iz Gorij. — Marti iz Trbiža. — Kra-šovic iz Celja. — Jakša iz Loke. — Sirk iz Gradca. — Ogo-revc iz Konjic. — Withalm iz Gradca.
Pri Juinem kolodvoru: Mrak iz Beljaka. — Kern iz Trsta.
Pri avstrijskem caru : Serko iz Sežane. -- Pavletič iz Zagreba.
Meteorologidno poročilo.
S o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
4	9. zvečer | 740 6		— 1-1	Jul. 8Vzh.	oblačno	
5	7. zjutraj 2. popol	7413 7413	— 1-0 +2 0	sr. sever sr. vzjvzb.	megla skoro oblč.	00
5	9. zvečer	743 0	-09	sr. vzh.	jasno	
6	7. zjutraj 2. popol.	745-2 7454	-6-0 -00	pr.m. SSV2 sr. vzjvzh.	jasno oblačno	00
6	9. zvečer	746 6	-1-2	sr. vzh.	oblačno	
7	7. zjutraj 2. popol.	745-6 7442	-2 9 -0-5	sr. jvzh. n	skoro oblč jasno	0»
Srednja temperatura 4.. 5. in 6. jan. —2,6°, -2 4°, ozir. za 2 0°, 2-7° in 0 3 nad normalom.
-00 in
t
12 1-1
Vsem znancem naznanjamo tužno vest, da je naša teta
Marija Lavtar
po domače „daje Mari"
danes, previdena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje dobe, v Gospodu zaspala. Priporočamo jo v molitev in spomin.
Leskovec, dne 2. januvarija 1896.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Prečastni gospod Ivin Zl. Laniaili je daroval
„Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Jijubljani" 10 kron. Za ta blagi dar se mu najtopleje zahvaljuje v imenu odbora
Jakob Dimnik, blagajnik.
Izjava.
Na z več stranij meni izraženo željo, naj obdržim svoj državnozborski mandat še za kratko dobo razpusta sedanje zbornice, izjavljam obžalovaje, da radi svoje bolezni ne morem ustreči temu prijaznemu pozivu.
Na Dunaju, dnč 6. jan. 1896.
Globočnik.
Naprodaj je H
hiša.
štev. 25 v Sneberjih pri Hrastji blizo lijubljane,
pripravna za trgovino ali krčmo. 774 3—3
Več pozve se pri lastnici ravnotam.
Št. 11506, i. 1895.
Zaznamek
dne 2. januvarija 1896. I. izžrebanih obveznic 4% deželnega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo I. julija 1896.1, v imenskej vrednosti izplačali:
& 10000 gld.: št. 67; i. 5000 gld.: št. 53;
Š, 1000 gld.: št. 24. 42, 167, 186. 231, 300, 739, 798, 840. 948 955, 1009, 1045, 1047, 1196, 1221, 1294, 1403, 1429, 1436, 1587, 1613, 1672 1738, 1870, 1937, 1965, 2046, 2160, 2178, 2200.
a 100 eld.: št. 4. 6, 20, 49, 50, 154, 165, 175, 183, 229, 294, 335, 340, 379, 430, 483, 500, 582, 591, 596, 682, 809, 810, 817, 843, 870. 884, 917, 923, 931, 949, 955, 961, 1029. 1087, 1108. 1124, 1154, 1174, 1182, 1230, 1261, 1333, 1355, 1371, 1442, 1443, 1478, 1494. 1548, 1549, 1585, 1605, 1626, 1668, 1678, 1724, 1731, 1739, 1789, 1820, 1856, 1919. 1934, 1953, 2020, 2089, 2125, 2137, 2188, 2235, 2260, 2261, 2266, 2312, 2322, 2407, 2423, 2436, 2446, 2481, 2656, 2684, 2691, 2742, 2783, 2870, 2871, 2905, 2907, 2925 2939, 2962, 2963. Zaključek:	Glavinska imenska vrednost:
94 komadov rt, 100 gld. . . . 9400 gld. a v. 31 „ va 1000 „ ... 31000 „ „ „ 1 „ ¡1 5000 „ ... 5000 „ „ „
1 _a_ 10000 „ . . . 10000 . . .
127 komadov	skupaj. . . 55400 gld. a. v.
Navedene obvezuice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dn& držaje se dotičnih veljavnih predpisov.
Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4°/0 in eskomptni pristojbini.
Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani,
due 2. januvarja 1896. 14 i_i	Deželni glavar. H»«'• 1
sprejmem v trgovino s rasnim blagom g. Slavoja Jenko-ta v Podgradu (Istra). Znanje tujih jezikov se ne zahteva. — Ponudbe do dne 15. januvarija. T . .... 3 3-2_JOSip VOlK, poslovodja.
VABILO
na
prvi redni občni zbor
okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji,
kateri se bode vršil
dni 12. januvarija 1896 ob VJ2. uri dopoldne v čitalniških prostorih pri črnem orlu v Idriji.
©s&ev&ki sred s
1.	Nagovor ravnateljev.
2.	Poročilo blagajnikov.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
4.	Potrjenje letnega računa.
5.	Izvolitev a) ravnatelja in namestnika, b) tajnika in namestnika, c) blagajnika in namestnika, d) odbornika, e) 3 članov v nadzorstveni odbor.
6.	Privoljenje remuneracije načelništvu.
7.	Predlogi društvenikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje
ii 2-1	ravnateljski odbor.
Idrija, dne 4. januvarija 1895.
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
V Bistrici ob Dravi na Koroškem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. V80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani sten] za vačno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoičujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4,' v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-43
WUSCH und GUT
S
S
Lekarna TrnkOozy, Dunaj V.
53
Medicinalno
Dorševo ribje olje.
Priznano najboljše učinkujoče vrste, vselej sveže v zalogi. Steklenica s pridejanim navodilom za uporabo 60 kr., steklenica dvojnate velikosti 1 gld., dvanajstorica malih 5 gld. 50 kr., dvanajstorica velikih 10 gld.	732 6
Dobiva se pri
Ubaldupl. Trnk6czyju,
lekarnaju v Ljubljani.
Obratno poštno razpošiljanje.
Lekarna Trnköozy v Oradon.
J
B5
D u ii a j 8 k a borza.
Dni 7. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,
Avstrijska zlata renta 4%......121
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„
Ogerska zlata renta 4 %.......121	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1005	„
Kreditne delnice, 160 gld......357	,
London vista ...........121	,
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59	„
40 mark............11	„
80 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci ........	44	„
C- kr. cekini......................5
Dne 4. januvarija.
90 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	144	gld.	—	kr.
50 „ 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	„	—	„
65 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ....	193	.	—	„
95 „ 4 % zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron	99	„	—	„
70 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	„	—	„
95 „ Dunavske vravnavne arečke 6% . . . .	128	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	105	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....—	„	—	*
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98	„	60	„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% .
dolenjskih železnic 4*
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	133	,
Avstrijskega redečega križa srečke, 10 gld. 18	„
Budolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........68	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......69	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	.
Ljubljanske srečke.........22	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	165	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3370	„
Akcije tržadkega Lloyda, 500 gld. . . .	475-	.
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	99	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	62	„
Montanska družba avstr. plan.....81	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	163	„
Papirnih rubljev 100 ..............128	«
kr.