PRIMORSKI DNEVNIK ^wnapi«t™tuipoc'"v“ Cena 60 lir Leto XXm. St. 252 (6836) TRST. sreda, 25. oktobra 1967 NOVA NEVARNA ZAOSTRITEV NA SREDNJEM VZHODU Na zahtevo ZAR nujna seja varnostnega sveta zaradi včerajšnjega izraelskega napada na Suez Izraelci so močno obstreljevali Suez in povzročili človeške žrtve ter veliko škodo - E ban je ponovil zahteve po priključitvi arabskega ozemlja - Mohiedin v Alžiru-Sovjetska vojaška delegacija v Kairu čani sprejeli predlog opazovalcev OZN za ustanovitev ognja. V Kairu so uradno javili, da so bile pri današnjem izraelskem bombardiranju ubite tri osebe, 37 pa jih je bilo ranjenih. Zažgana so skladišča goriva v petro- , KAIRO, 24. — Izraelci so izvršili danes nov napad in ob-treljevali s težkimi topovi petrolejske čistilnice v Suezu. E-s-ptovski predstavnik v OZN El Koni je zahteval nujno sejo arnostnega sveta OZN, ki je bila določena za ob 2 po polnoči. , .^Ptovsko vojaško poveljstvo je javtlo, da je ob 13.30 po srednje-'T0Pslcein času izraelsko topništvo “čelo streljati na skladišča goriva ‘ na pristanišče Suez. V številnih rezervoarjih petrolejske čistilnice Je nastal požar. t *,°f°čil° dodaja, da je egiptovsko topništvo odgovorilo na ogenj in £2®*“*° sovražno topništvo v molk ®PJ*o od Port Tevfika. Uničeni vn ti štlrJe tanki, štiri oklepna ožila, pet raket, šest opazovalnic, *e strojnici, štiri skladišča gori-ni tri skladišča streliva. Ob ,„7 je egiptovsko topništvo zade-0 letalo «Mirage», ki se je zrušilo ^Plamenih. Okoli 17. ure je egip-sni 0 topništvo prisililo v molk ovražno topništvo na vzhodnem nregu prekopa, kjer so nastali po-«rn, toda sovražnik je tu pa tam |£reljal proti Suezu in proti “ladisčem goriva v plamenih. izvršili vojaške operacije proti civilnim in industrijskim napravam in ne proti vojaškim objektom; te akcije proti petrolejskim napravam, proti tovarni kemijskih gnojil in drugim sektorjem nekega industrijskega kompleksa v Suezu so oile izvršene, potem ko je izraelska vlada na svoji seji ukazala njih izvršitev. Pismo egiptovskega delegata poudarja, da izraelski letalski in topniški napadi na Suez niso gvt iva v piaiiiouui. .Predstavnik izraelske vojske pa v? trdil, da so prvi začeli streljati ffPfani m da so Izraelci odgo-°nli. Ob 17.30 so Izraelci in Egip- •“niniiiiii, iiniiiini iimiiiimii in munuiiiiiiiii Nikezičevo poročilo o obisku v Londonu Maršal Tito o Srednjem vzhodu in Vietnamu lejskih čistilnicah. Požar je zajel I mHrlenT Sm tudi nekatera skladišča gonva e- za osamljen incident, temveč z* giptovske družbe za razdeljevanje 0 Sf goriva. Deloma so bile porušene tovarna kemijskih gnojil, dve šoli in več stanovanjskih hiš v Suezu. V svojem pismu predsedniku varnostnega sveta pravi egiptovski delegat, da je obstreljevanje Sueza povzročilo človeške žrtve in veliko škodo mestu in obljudenim področjem. Zatem obtožuje Izrael novega in premišljenega napada. Egiptovski delegat pravi, da ne more biti nobene zveze s potopitvijo izraelskega rušilca «Eilat» v egiptovskih o-zemeljskih vodah in današnjimi incidenti. Izraelci so sistematično (Od našega dopisnika) . ®EOGRad, 24. — Na danšnji seji abora za zunanje zadeve in med-arodn® stike zvezne skupščine ,ie v{“avni tajnik na zunanje zadeve 'tarko Nikezič poročal o svojem ‘‘vdavnem obisku v Londonu in o Voi?i z zunanjim miunuuui “like Britanije Brownom. Nike-rP Je poudaril, da so bih raz-°u zelo koristni, in je de-da se je precejšnji del raz-sovorov nanašai na krizo na Bliž-J"h vzhodu, na položaj na Arab-Jre® polotoku in na evropska j^raaanja. Ob tej priložnosti je bi-. doseženo obojestransko soglasje, ^ S© tr nnnlršl šnntn cin VSO države konkretno zavzamejo za ^repitev medevropskega sodelova- RGlede vojne v Vietnamu se Je ““upno ugotovilo, da se ne more pričakovati hitra rešitev te ne-“me krize. Dober del razgovorov dU posvečen tudi dvostranskim ^ddosom in so pri tem poudarili Pne tn gospodarskega sodelovanja, osebna pozornost je bila posve-.olagovni izmenjavi, ki ni za-.peljiva. Sporazumeli so se, da v«K>na P°sebnih razgovorih prouče premožnosti sodelovanja na tem tn^kezič je obvestil člane odbora sila •0 razgovorih in obisku predli Otlice indijske vlade Indire Gan-v ’ katere obisk je bil posvečen Ptašanju krize na BUžnjem vzhodni P°btičnemu razvoju v Aziji in Sabfem važnim mednarodnim vpra- t>,y. Posebnem poročilu o krizi na -jdznjem vzhodu je pomočnik avnega tajnika Belovski pouda-čiš. P? sedanji položaj zahteva »p? hitrejšo rešitev in da bi bilo '10 škodljivo, če bi se sedanje D^danje glavne skupščine v tem O u končalo brez rezultatov. _ odnosih z Zahodno Nemčijo sta Ba ?eii Poročala pomočnik državne-Sr tajnika Mitja Vošnjak in držav-ajhik Marko Nikezič. Podrob--1' Pa niso znane. ^aktualnih mednarodnih vpra-. predvsem o položaju na tudf‘jem vzhodu je sinoči govoril šaš-- K n njih, predvsem turii Jem vzhodu _ Titn Predsednik republike maršal akt? med razgovori s političnim jhvorn Makedonije v Ohridu. Ti-I?r«Se, j® dotaknil zadnjih izzivanj in i a in “tistih, ki stoje za njimi), n izrazil mnenje, da se iz tega j more Izroditi nič dobrega. Tito topazu zaskrbljenost, ker sve-ma organizacija v tem pogledu se , thčesar ukrenila, in dejal, da n,, v sedanjem položaju ne more no.? spati, temveč da je potreb-či jtoriti vse «kar je v naši mote’ Ji? hi prispevali k izhodu iz beoo lze' da ne bi prišlo do sploš-tuf8 spopadali. Tito se je dotak-Pri ,th položaja v Vietnamu in Vant,uem Ponovil znano jugoslo-Var?K° stališče za rešitev te ne-meri? krize. hi grozi, da se spremi?11 v splošno katastrofo. Predsed-*khi«v govoril tudi o nekaterih nerrT^h vprašanjih v mednaroden,? delavskem gibanju in svoj sertai, zaključil z naslednjimi ne-tu i?11' “Mislim, da so se na s ve in Ponovno pričeli kopičiti oblaki hudiv P°ložaj zahteva, da smo čltjTvi', Doma moramo gledati, da da “01J utrdimo našo enotnost in ga u trudimo za odstranitev vselej .kar se ovira hitrejši razvol, glav?8 smo močni navzven. Kar je dalo i, ^e' da na Jugoslavijo gle-VoJ ,.h()t na večnarodnostno drža faivni strnieno naprednje v svojem hiaihš1' Jugoslavija, čeprav Je tla J ;na država, uživa velik ugled be To je rezultat naše bor- v°Jno in vsega, kar smo p h? v povojni izgradnji obist ,dnik Tito, ki Je nedavno dva h Banjo in Kordun, je to doni ti na potovanju po Make-mi kjer se seznanja s proble- republike. B. n. 24- ~ Francoski minister tisku- ro4ene sile Messmer je na ZDA obnovile dobavljanje orožja Srednjemu vzhodu \VASHINGTON, 24. - Ameriški državni departma je javil, da so ZDA sklenile deloma prekiniti prepoved dobavljanja orožja Srednjemu vzhodu. Te dobave so prepovedali po izbruhu vojne med Izraelom in arabskimi državami letošnjega junija. Gre za omejene dobave vojaške opreme (tudi letal) Izraelu in petim arabskim državam, in sicer Libanonu, Saudovi Arabiji, Maroku, Libiji in Tuniziji. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je na to odločitev v veliki meri vplivalo dokaj visoko dobavljanje sovjetskega orožja drugim državam Srednjega vzhoda. Dalje je izjavil, da so bile te dobave že namenjene omenjenim državam še pred izbruhom sovražnosti ter so jih prekinili v pričakovanju, da se ameriška politika glede tega znova prouči. Izraelu bodo dobavili reakcijska lovska letala. Še pred junijskim spopadom je bilo Izraelu obljubljenih okoli 50 letal te vrste. Izrael bo dobil tudi drugo vojaško opremo. Do sedaj niso še nič sklenili o pošiljanju orožja Jordaniji. Predstavnik je izjavil, da ta ukrep nikakor ne pomeni neomejeno dobavljanje orožja, ter da bodo ZDA glede tega «zelo previdne*. Sicer pa bodo ZDA stalno proučevale stanje na Srednjem vzhodu, «da ugotovijo, kaj je treba storiti za zaščito ameriških interesov na tem sektorju*. Na koncu je izjavil, da bo pri dobavah predvsem šlo za nadomestne dele, ločene dele in kar je potrebno za popravila. varnostnega sveta. Zaradi tega zahteva Egipt nujno sejo varnostnega sveta, da prouči nevarno stanje, ki je nastalo zaradi izraelskih napadalnih dejanj, ter da začne takojšnjo akcijo proti Izraelu na podlagi listine OZN. Glavni tajnik OZN U Tant je obvestil varnostni svet o pisanem poročilu opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu, ki pravijo, da je Izrael začel današnji napad z uporabo težkega topništva. Ameriška delegacija je javila, da je ameriški stalni delegat v OZN Goldberg odpovedal svoje potovanje v Georgijo, da ne bi prekinil diplomatskih posvetovanj v OZN. Bela hiša je javila, da je predsednik Johnson sprejel nocoj na njegovo zahtevo zunanjega ministra Ebana. Eban je v svojem današnjem govoru ponovil, da Izrael ne bo nikoli sprejel “povratka k tisti ozemeljski ranljivosti«, ki je povzročila pred junijskim spopadom toliko neprijetnosti)). Eban je govoril v združenju za tisk. Omenil je tudi potopitev rušilca «Eilat» in trdil, da to pomeni napad na odprtem morju ter da potrjuje nujnost temeljite spremembe v odnosih med državami na Srednjem vzhodu. Eban je izjavil, da je nujna sklenitev mirovne pogodbe in da se premirje lahko spremeni samo z javnimi in pogodbenimi obveznostmi, ki bi jih podpisale prizadete strani v skladu z mednarodnimi tradicijami. Minister je dalje izjavil, da Izrael bo imel za stalnega novi zemljevid, ki je nastal na Srednjem vzhodu, “dokler ne bodo določene dokončne politične in o-zemeljske meje«. Ponovil je zahtevo za neposredna pogajanja z Arabci. Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da je pri potopitvi rušilca «Eilat» zgubilo življenje 19 mornarjev, 28 pa jih pogrešajo. Rešili so jih 151. Od teh jih je 91 ranjenih. Iskanje se nadaljuje, čeprav ni več upanja, da bi našli še koga pri življenju. Podpredsednik ZAR Mohiedin je prišel danes v Alžir, kjer se je takoj sestal s predsednikom Burne-dienom in se z njim pogovarjal o stanju na Srednjem vzhodu ter o Naserjevih posvetovanjih z bivšim britanskim poslanikom v Egiptu Beeleyem in s predsednico indijske vlade Indiro Gandi. Ob prihodu v Alžir je Mohiedin izjavil, da se je vojaško, gospodarsko in politično stanje v ZAR izboljšalo po petem juniju. Dodal je, da so oborožene sile ZAR pripravljene odbiti vsak napad na področju Sueškega prekopa skupno z alžirskimi silami in s silami drugih arabskih držav, ki jih druži skupna borba in skupna usoda. Tiskovna agencija Tass je javila, da je v Kairu na obisku sovjetska vojaška delegacija, ki jo vodi pomočnik ministra za obrambo general Soholov. Nekateri listi so pisali, da je v Kairu tudi načelnik glavnega štaba sovjetske vojske maršal Zaharov, tega pa do sedaj niso uradno potrdili. Danes so v Kairu uradno Javili, da sta se Naser in predsednik sirske vlade Zuaien sporazumela, da se skliče kongres ljudskih nacionalističnih sil arabskega sveta. V Kairu izjavljajo, da sta se Naser in Zuaien pogovarjala o politični, gospodarski in vojaški plati sedanje- ga stanja na Srednjem vzhodu. Zuaien bo odpotoval jutri v Alžir in se bo ob povratku zopet ustavil v Kairu. Moskovske «Izvestja» posvečajo nocoj nov komentar potopitvi izraelske ladje «Eilat». List pravi, da je kampanja zahodnega tiska v zvezi s tem hinavska, in dodaja, da ne gre za napadalno dejanje Egipčanov, kakor trdi zahodni tisk. Na. pad je bil izvršen junija, ko so milijoni Arabcev postali žrtev neizzvanega izraelskega napada. Izraelski napad ni še končan. V Tel Avivu proučujejo druge roparske načrte, med katerimi je načrt, da bi obdržali zasedena ozemlja in se tako revanširali zaradi nacionalizacije Sueškega prekopa leta 1956. List pravi tudi, da je namen nedavnih izraelskih manevrov ustrahovati ZAR s perspektivo, da povzročijo dokončno izgubo dohodkov iz izkoriščanja prekopa. Po mnenju lista bi morala ladja «Eilat» pokazati, kako močne so izraelske zahteve, da se polastijo Sueškega prekopa Načrt je spodletel, prav tako kakor bodo spodleteli morebitni načrti telavivskih oblasti, da bi izkoriščale ta incident, ki so ga organizirale v okviru protisovjetske kampanje. Sovjetska zveza ni prikrivala in ne prikriva, da je po. magala in pomaga arabskemu ljudstvu tudi s pošiljanjem orožja v borbi proti malim in velikim napadalcem. Začel delovati poseben teleprinter London-Moskva MOSKVA, 24. — Nekaj čez polnoči je začel delovati poseben, te leprinter, ki povezuje v Londonu uradno rezidenco predsednika vlade v Downing Streetu s Kremljem, in ki omogoča takojšnji stik med obema vladama. Kakor je znano, so uvedli podobno neposredno zvezo tudi med Washingtonom in Moskvo (leta 1963) ter med Parizom in Moskvo (od lanskega leta). O povezavi med Londonom in Moskvo so se sporazumeli leta 1966, ZASEDANJE ŠESTIH MINISTROV V LUKSEMBURGU Frnnciju se še dni je upira sprejemu Anglije v skupnost Kolikor more, skuša zavleči začetek pogajanj - Kie singer nadaljuje pogovore v Londonu LUKSEMBURG, 24. — Zunanji čas lahko deloval za Veliko Brita- , Minister za notranje zadeve gen. ministri šestih držav evropskega nijo. ! Patakos je danes trdil, da razpo- sveta so danes zaključili razpravo o sprejemu Velike Britanije, Irske Danske in Norveške v skupno tržišče in niso prišli do nobenih zaključkov. Bistvo problema je še vedno nerešeno. Sporazumeli so se, da se bodo ponovno sestali 20. novembra v Bruslju ter nadaljevali razpravo. Popoldne so razpravljali o zahtevi Maroka in Tunizije za navezavo trgovinskih stikov z evropsko gospodarsko skupnostjo. Pooblastili so izvršno komisijo, da se pogaja z vladama omenjenih držav. Kar se tiče Kenije, Ugande in Tanga-nike, je svet ministrov pooblasti! stalne predstavnike, naj temeljito proučijo prošnjo teh držav za navezavo trgovinskih stikov. Predsednik britanske vlade je danes v spodnji zbornici komentiral novice iz Luksemburga. Sporočil je, da bo ob zaključku dela podal zunanji minister izjavo in je pripomnil, da Velika Britanija vztraja pri svoji zahtevi. Wilson je tudi izjavil, da po njegovem mnenju ne bi bilo koristno določiti kakršen koli rok, ker v nekem smislu bi Francoski zunanji minister de lagajo z materialom in manifesti, Murville je izjavil danes po pari-; ki jih. je napisal Teodorakis in jih ko je Wilson obiskal Moskvo. ŠE VEDNO SE NADALJUJE DOLGO ZASEDANJI POSLANSKE ZBORNICE Odobrena ni niti polovica členov zakona o deželah V senatu se je pričela razprava o škandalu INPS - Saragat prisostvoval svečani otvoritvi novih naprav in sedeža Alitalia manj časa kot pretekle dni. Poslanci so se pač bolje navadili opravljati tudi to dolžnost, tako da sedaj potrebujejo za tajno glasovanje o kakem popravku po 15 do 20 minut, medtem ko so prej potrebovali dobre pol ure Poslanska zbornica je dopoldne s 328 glasovi proti 27 odobrila 8. člen, nato pa je prešla na obravnavo devetega, ki je dokaj zapleten, saj predvideva način predlaganja volilnih Ust. V zvezi s tem členom je bilo predloženih kar 43 popravkov. Okrog 19. ure se je pričelo glasovanje in je bilo to točno stoto glasovanje od pričetka obravnave tega zakona. Odobrili so nato še deseti člen. Vzporedno s tem se razvija tudi politična razprava, v katero je danes posegel tajnik PLI Malago-di, ki je imel v Forliju zborovanje, na katerem je grozil predvsem s «komunistično nevarnostjo*, češ da bodo s pomočjo dežel prišli komunisti do oblasti. To je sedaj sploh splošni refren desnice, ki ji nikakor ni pogodu dejstvo, da se je v poslanski zbornici ustvarila objektivna večina, ki gre od KPI pa do KD in s čimer se levica KD tudi odkrito strinja, kot je to danes izjavil Donat Catin. Vendar pa je politični urad KPI danes uradno sporočil, da bodo glasovali proti zaupnici, v primeru da vlada zahteva v zvezi z glasovanjem o zakonu o deželah glasovanje o zaupnici. Očitno je ne- iiiiiaaiiiaritiviaiiiiiiiaiiiiiiiia>iiM>>iiiiiiiiiiiMii>imiia>iia*iiiiii«a>>vtiMiiMtiiiiiiiiiiMaiiiiiiiaiiaiiiiittiiiagiiiiiiiBaiiaS|iag||giaiiaia|aaaiMiaai||tagg||||||iaaavvBaai||aial|aaii|giaigi RIM. 24. — Poslanski zbornici je po dolgotrajnih razpravah uspelo, da odobri šele deseti člen zakonskega predloga o volitvah v deželah. Vendar pa je potekala razprava danes nekoliko hitreje in to deloma zaradi sprememb postopka, ki so bile sprejete včeraj, deloma pu, —— ker je glasovanje zahtevalo i kje v ozadju zadrega demokristja- " nov in tudi poskusi, da se ponovno ostro omeji vladna večina prav z glasovanjem o zaupnici. V senatu se je pričela razprava o škandalu INPS, zaradi česar je senat imenoval preiskovalno komisijo, ki ji je načeloval demokristjan Giraud. Komisija je ugotovila, da je nujen nov zakon o zavarovalnih ustanovah, ki naj zamenja zakon iz leta 1935, tako da se bo ustrezno prilagodila struktura inštituta socialnim in političnim po- ga. List dodaja, da je pobuda vedno v rokah osvobodilnih sil. Sever-novietnamska tiskovna agencija je obtožila ZDA, da so pred dnevi uporabile več ton strupenih kemijskih snovi nad dvema južno vietnamskima pokrajinama. Pri tem je zgubilo življenje mnogo ljudi. VČERAJ ZJUTRAJ PRI MILANU Huda železniška nesreča pet mrtvih in 52 ranjenih Namestnik postajenacelnika je vlak spustit s postaje, ne da bi prejel obvestilo, da je tir prost ■ Vlak se je zaletel in zaril v zadnji vagon čakajočega vlaka fra °Vni konferenci Izjavil, da bo bo c?ska vodikova bomba verjet-let„ eksP|,>dlrala poleti prihodnjega Itled vrsto poizkusov na Ti- m oceanu. MILAN, 24. — V bližini Milana se je dogodila hud“ železniška nesreča, pri kateri je pet potnikov izgubilo življenje, 52 ranjencev^ so sprejeli na zdravljenje v bolnišnico, 25 oseb pa je bilo laže ranjenih in potolčenih. Nesreča se je dogodila ob 8. uri 10 minut in 30 sekund, ko se je potniški vlak zaletel od zadaj v ustavljeni potniški vlak na postaji Novate. Oba potniška vlaka sta imela precejšnjo zamudo, ker so popravljali železniško progo, na ka tero se je prevrnil vagon s pe skom. Poleg tega je bila v Mila nu in okolici gosta megla. Namestnik postajenačelnika na postaj) Bollate 33 letni Antonio Polese |e spustil vlak s postaje, čeprav še ni prejel od naslednje postaje 'O vestila, da je potniški vlak odpe Ijal, kot izrecno določajo pravil« železniške službe. Kasneje so kara binjerji in preiskovalni sodnik ugo tovili njegovo nedvomno krivdo in so ga zato tudi aretirali. Strojevodja Je vlak kmalu po gnal z brzino 00 km na uro in je zadnji trenutek opazil zadnji v a gon na tiru stoječega vlaka. Strojevodji je uspelo zmanjšati brzino na približno 30 km na uro in se je rešil, ker se je vagon zaril v predhodni vagon drugega razreda kakih pet metrov. Pri tem so se raztreskale deske, s katerimi je bil izdelan star vagon. Prav žara di tega je bilo toliko mrtvih in ra njenih. Ameriška KP o pravicah črncev NEW YORK, 24 Ameriška ko munisticna stranka je objavila načelno 'zjavo, ki jo je podp;salo okoli 80 delegatov, ki so se zbrali v New Yorku V iziavi poudarjajo, da ima io ameriški črnci pravico uporabiti silo, da dosežejo spremembo svojih življenjskih pogojev, če jih ne morejo doseči drugače po normalnem demokratičnem po stupku. Sestanek je organizirala komisija za črnske zadeve v stranki in diskutirali so predvsem o rasnih vprašanjih. Izjava pravi med drugim: «Mi kot marksisti smo vedno poudarjali, da imajo zatirani narodi pravico zrušiti s silo zatiralni režim, kadar ne morejo doseči temeljitih sprememb z demokratičnimi sistemi. Ta pravica je vsebovana v izjavi o neodvisnosti. Zaradi tega ne more biti nobenega dvoma o pravici črnskega prebivalstva ZDA, da uporabi sile da doseže potrebne spremembe sedanjega stanja.« Izjava poudarja podporo pravici črncev do samoobrambe, vključno z oboro'eno obrambo in nadaljuje: “Mnenja smo, da ima črnsko prebivalstvo v vsaki okoliščini ne samo pravico, temveč dolžnost bra- li Tantova poslanica ob dnevu Združenih narodov ___ _ ________ ___ NEW YORK, 24 — Ob dnevu trebam ter spremenjenim rszme- Združenih narodov, ki slavijo letos ram. Bolje je treba tudi oprede- 22. obletnico, je glavni tajnik U liti naloge raznih vodstvenih orga- Tant objavil poslanico, v kateri oo-nov in predvsem zagotoviti učinko- živa narode sveta, naj podvojilo vitejši sistem nadzorstva. ! napore za izpolnjevanje listine Resolucija KPI pa je zelo od- združenih narodov, locna in v bistvu zahteva luvida-. _ , cijo INPS, tako da bi njegovo pre- Zatem omenja temeljni smoter, moženje služilo za kritje višjih iz- k: so ga pred 22 leti razglasili pod. datkov. Istočasno se zahteva tudi Pisniki ustanovne listine, m dodaia. ustanovitev ene same ustanove, ki «Ce danes gledamo svet, ki nas ob-naj pobira zavarovalne prispevke, daja, smo prisiljeni priznati, da ob-Predsednik republike Saragat se ljube listine, kar se tiče gospodarje danes udeležil v Rimu svečane s,kega in socialnega napredka ka-otvoritve novih naprav Alitalia. i™ ..... ., Najprej je prisostvoval otvoritvi • poI^?“h novega tovornega prostora na le- £dnos°v> se niti zdaleč niso držale, tališču Fiumicino. Gre za izredno Po več kakor 20 ,letih' odkar so moderno napravo za sprejem in države sveta sklenile, da se bodo odpravljanje tovornega prometa, ki naslanjale na mednarodne organi-omogoča skupaj z uvedbo novih zacije, da omogočijo gospodarski in modemih letal za prevoz tovora socialni napredek vseh narodov, še občutno zvišanje letalskega tovor- vedno prevladujejo glad, revščina ne£.a.. Predeta- Taka skladišča so jn bolezni med več ko dvema tret-sfe, letoa' Pr®d~ Jinama človeštva, razlika med bo- dto dva velika nova hangarja^za |8timi ’n. re™ ?arodi Pa se k.ri' popravljanje letal in kasneje se je h4no ,ve4a' Pole8 teSa so se drža-udeležil svečane otvoritve stolpni- ve ve^ Pre(* dvema desetletje-ce, v kateri bodo nameščeni vsi ma obvezale, da ne bodo uporab-uradi državne letalske družbe. i Ijale orožja razen v skupnem inte-Avgusta je dosegel indeks indu- resu, toda niso bile sposobne od-strijske proizvodnje 79.5 in je bil reči se vojni kot sredstvu za o- za 29.7 odst. nižji kot julija ter za 1.9 odst. višji kot avgusta lanskega leta. Močan padec industrijske proizvodnje v primerjavi z julijem je razumljiv, saj odraža u-stavitev proizvodnje v številnih tovarnah v zvezi s poletnimi počitnicami. V prvih osmih mesecih je bil indeks industrijske proizvodnje za 9.5 odst. višji kot v istem razdobju lanskega leta. Stopnjevanje bombardiranja Severnega Vietnama SAJGON, 24. — Ameriški predstavnik je sporočil, da so ameriški bombniki bombardirali danes prvikrat sevemovietnamsko letališče Fuk Jen, ki je največje oporišče za letala «Mig». To je že peto sevemovietnamsko letališče, ki so ga ameriška letala bombardirala. Ameriško letalstvo bombardira že tretji dan zaporedoma sevemoviet-namska letališča za letala «Mig». Omenjeno letališče je 30 kilometrov sevemozahodno od Hanoja Sevemovietnamska tiskovna agencija je javila, da so danes sestrelili nad Severnim Vietnamom de ?i_ti.syo1e domove in svojo nedotak-; ritk^etelf bombarthrala^tudi Tuge kraje Severnega Vietnama, bombniki «B 52» pa so bombardi- ' izogne samouničenju. ljivost.« Delegati so tudi Izdali poziv na brambo svojih osebnih interesov temveč se včasih zaskrbljujoče zdi, da so pripravljene zavreči svoje zaupanje v listino OZN in vprašati se, ali je svetovni red, ki ga ta listina določa, pravi in mogoč. Glavni razlog takega stanja, ki je razočaranje in polno nevarnosti, je morda v posebni miselnosti, ali pa v moralnem ozračju. Člani organizacije so v teh 22 letih po razglasitvi listine lahko uporabljali vedno večja sredstva, ki lahko omogočijo napredek človeštva ali pa povzročijo uničenje, toda ne da bi se hkrati zavedali svojih obveznosti do drugih. Razliko med obljubami, ki jih razglaša listina, in praktičnim obnašanjem velikih in majhnih držav je treba pripisati tej moralni neuravnovešenosti, ki jo s svoje strani še bolj slabša ta razlika. Ta obletnica nam daje priložnost, da podamo obračun materialne in moralne vsebine. Daje nam priložnost, da znova opozorimo na načela, ki so bila razglašena pred 22 leti. Sistem življenja, ki ga določa listina, ni navadna utopija. S potekom let postajajo ideali vedno naj. koristnejša in najrazličnejša dobrina človeštva. V svetu, kjer se množijo sredstva za množično uničevanje, nam ti ideali dajejo danes edi-no pot, ki omogoča svetu, da se ški televiziji, da Francija ni po stavila veta proti sprejemu Velike Britanije v skupnost, in da posvetovanja med šestimi niso zašla v slepo ulico. Dodal je, da Francija nima nobenega načelnega ugovora proti sprejemu Velike Britanije. Pripomnil je, da je treba že sedaj vedeti, ali naj se že sedaj začnejo pogajanja z Veliko Britanijo, ali pa naj se zadeva prouči, ali se šest držav strinja v ocenitvi stanja in o smotrih, ki jih je treba doseči. Minister je nato naštel tri glavne probleme, ki nastajajo z novimi kandidaturami: 1. Kakšne bi bile posledice razširitve skupnosti, in zlasti ali bi upravljanje skupnosti postalo težavnejše. 2. Kakšni problemi nastajajo zaradi Velike Britanije; na kakšen način bi mogla Velika Britanija izpolniti obveznosti, ki bi jih morala sprejeti, da vstopi v skupnost. 3. Kakšni bi bili pogoji za morebiten vstop Velike Britanije v skupno tržišče in obveznosti, ki bi jih morala Velika Britanija sprejeti na vseh sektorjih. V Londonu je nocoj skupina poslancev, ki nasprotujejo vstopu Velike Britanije v skupno tržišče in ki so skoraj sami laburisti, odobrila izjavo, s katero zavrača fran. coske pogoje kot nesprejemljive za Veliko Britanijo in Commonwealth. V britanskih diplomatskih krogih so presenečeni zaradi francoske nepopustljivosti in menijo, da se Francija boji začetka pogajanj z Veliko Britanijo, ker ne dvomi v njih ugoden zaključek. Zaradi tega skuša, kolikor more zakasniti začetek pogajanj. V Londonu sta zahodnonemški kancler Kiesinger in predsednik britanske vlade Wilson davi nadaljevala pogovore, ki so trajali dve uri in pol. Prvi del pogovora je bil posvečen informacijam iz Luksemburga, kjer zaseda ministrska komisija evropske skupnosti. Verjetno bodo o tem znova govorili jutri, ko bodo dobili večje podatke o poteku zasedanja. Pogovori so se nsdaljevali zvečer na večerji v nemškem poslaništvu Danes so govorili tudi o NATO, o odnosih med vzhodom in zahodom, o neširjenju jedrskega orožja in o izdatkih za vzdrževanje britanskih čet v Nemčiji. Kiesinger je danes na kosilu v Londonu govoril o odnosih med Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo ter dodal: “Velika Britanija je morala opustiti svetovne vezi ter je to storila disciplinirano in dostojanstveno. Sedaj ste sklenili, da posvetite svojo pozornost Evropi. Pripravljeni smo v celoti podpirati va'o politiko, čeprav zadnja poročila iz Luksemburga niso spodbudna. Moja največja želja je truditi se, da bi naši dve državi še bolj izboljšali svoje odnose.« Pred procesom prod Teodorakisu ATENE, 24. — Verjetno se bo i- je razširil po tujini. Jutri pogreb Janeza Hribarja LJUBLJANA, 24. — Pogreb dolgoletnega člana CK ZK Slovenije in CK ZKJ, člana najvišjih političnih vodstev Slovenije Janeza Hribarja bo pojutrišnjem z največjimi častmi v njegovem rojstnem kraju Ložu. Njegovo truplo bodo položili jutri na oder v Domu partizana v Ložu, kjer bodo dopoldne položili vence zastopniki CK ZKJ, skupščine izvršnega sveta Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Zveze borcev in drugi. Na zadnji straži ob odru pokojnika bodo najvišji zastopniki družbeno - političnih organizacij in zastopniki teles Slovenije. Ob smrti Janeza Hribarja so soprogi pokojnega izrazili brzojavno sožalje tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, član sveta federacije Kardelj s soprogo, zvezni odbor zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije, predsednik skupščine Slovenije Kraigher, član sveta federacije Lidija šentjurc, predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič in druge osebnosti. Znanstveni sestanek o oktobrski revoluciji KOTOR, 24. — V Kotoru se je nocoj pričel znanstveni sestanek “Oktobrska revolucija in narodi Jugoslavije«, na katerem sodeluje okrog 200 znanstvenih delavcev Jugoslavije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske, Madžarska, Vzhodne Nemčije, Bolgarije in Romunije. Sestanek so skupno organizirali inštitut za proučevanje mednarodnega delavskega gibanja in centralni komitelji vseh republik, ter je posvečen 50. obletnici vstaje mornarjev avstrijske vojne mornarice v Boki Kotorski 1. februarja 1918. leta in 50. obletnici oktobrske revolucije. Zmaga socialistov na nedeljskih volitvah v Avstriji DUNAJ, 24. — Socialistična stranka Avstrije (SPO) je na volitvah za 48 sedežev v deželnem parlamentu hudo porazila vladajočo ljudsko stranko (č>VP). Hkrati so izvolili tudi 445 predstavnikov v prav toliko občinah v Zgornji Avstriji. Od skupno 668.343 glasov je opozicijska socialistična stranka dobila 307.125, Klausova ljudska stranka pa 302.135 glasov. Na volitvah je OVP izgubila v Landtagu v Linzu 2 izmed prejšnjih 25 mandatov, medtem ko so socialisti pomnožili število mandatov od že prihodnji teden pričel nov ve- prejšnjih 19 na 24. FPO pa je iz-lik proces pred vojaškim sodiščem proti 36 osebam, ki jih dolže pre- vratniškega delovanja in vohunstva. Med obtoženci je tudi znani glasbenik in poslanec Miki Teodorakis, ki je obdolžen napada na varnost države, za kar je predvidena tudi smrtna kazen. gubila 2 mandata od štirih. Dunajski listi pišejo, da je zmaga socialistov senzacionalna, in pou. darjajo da je tembolj prepričlj:-va, ker je prišlo do nje le d 'a tedna po zmagi, ki so jo socialisti izbojevali na volitvah v občinske svete v Celovcu in Salzburgu. Izvedbo vrste programov, da se za. rali razne kraje na demilitarizira-tezi naraščajoča gospodarska kriza,, nem področju ter postojanke osvo s katero ss otepajo črnci, ter na bodilne vojske blizu Sajgona. podpiranje osvobodilne borbe črn- Severnovietnamski list «Nan Dan« cev. I piše, da bo borba še ostra in dol- PARIZ, 24. — General de Gaulle se je vrnil z letalom v Pariz po dvodnevnem obisku v Andori in v južni Franciji. Predsednik de Gaulle med obiskom v Andori Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.5, najnižja 11, ob 19. uri 14 8 stopinje, zračni tlak 1014.6 stalen, vlaga 80 odst., brez vetra, nebo jasno z meglo, morje mirno, temperatura morja 19.4 stopinje. ?r žaš dnevnik Danes, SREDA, 25. oktobra Darja Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.04. Dolžina dneva 10.30. Luna vzi-de ob 21.37 in zatone ob 13.27. Jutri, ČETRTEK, 26. oktobra Demetrij S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zupan izjavlja, da pri Boljuncu ne bodo graditi stano vanjskih naselij Za stanovanjske gradnje za potrebe «Grandi Motori» ima občina na razpolago zemljišča pri Magdaleni - Kritične pripombe dr. Pmcherla in Cuffara tenzivnega obdelovanja zemlje. V zvezi z nevarnostjo, da bi Grandi Motori posredno ali neposredno vplivala na spremembo etničnega značaja dolinske občine, je župan izjavil: «V tem primeru zagotavljam, da se ne govori o gradnji stanovanjskih naselij na omenjenih področjih. Tržaška občina ima na razpolago stavbišča pri Magdaleni, ki jih je pridobila na osnovi zakona 167». Komunistični svetovalec Cuffaro je dejal, da je župan s svojimi izjavami potrdil zelo pomembno in resno dejstvo: po eni strani, kakor se površno obravnavajo vprašanja gospodarskega načrtovanja, ki se podrejuje volilnim manevrom; po drugi strani pa, kako se hočejo na vsak način izključiti iz razprave o tako važnem vprašanju krajevne ustanove, da bi se ta vprašanja re. ševala izključno v korist podjetja. Potem ko je kritiziral, da so izgubili eno leto preden so povedali, da pri Orehu ne morejo graditi te velike tovarne, je Cuffaro poudaril važnost resolucije, ki je bila sprejeta na sestanku med predstavniki federacije KPI in domačini glede tega vprašanja. Tudi on je protestiral proti zapostavljanju dolinske občinske uprave ter omenil grenke izkušnje, ki jih imajo ljudje z usta. novo industrijskega pristanišča v pogledu razlastitev. Zahteval je, da mora biti dolinska občina neposredno zastopana v ustanovi industrijskega pristanišča, kakor tudi pri vseh morebitnih razlastitvah. Razpravo, ki je trajala več kot eno uro, je zaključil župan, ki je zavrnil očitke Cuffara glede zavlačevanja pri izvajanju gospodarskega in načrtov CIPE ter je poudaril, da je glavna skrb strank odbora, da se spoštujejo in uresničujejo obveznosti načrta CIPE. Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan odgovoril na vprašanji svetovalcev Pincherla (PSIUP) in Cuffara (KPI) v zvezi z napovedano gradnjo Grandi Motori v dolinski občini, z zadevnimi razlastitvami in s posledicami, ki jih lahko to ima na škodo slovenskega prebivalstva in kmetijstva dolinske občine, ter sta zahtevala tudi pojasnila, zakaj ni mogoče graditi te tovarne pri Orehu in zakaj niso o tako velikih stvareh obvestili in razpravljali s prizadeto dolinsko občinsko upravo. Inž. Spaccini je najprej dejal, da nihče ni imel namena izključiti iz obravnave tega vprašanja dolinskega župana. Nato je obširno govoril o tehničnih razlogih, ki so privedli, da ni mogoče graditi te velike tovarne pri Orehu in da je bilo zato izbrano področje pri Boljuncu. Kot smo imeli priložnost že večkrat povedati stališče predstavnikov KD in PSU, so ti razlogi, kot jih je sinoči ponovno poudaril župan, predvsem finančnega in časovnega značaja. Stroški za temelje pri Orehu bi znašali najmanj 10 milijard lir, je dejal župan, ter dodal, da to še ni bila največja ovira. Glavni vzrok je bil ta, da bi se dela za gradnjo pri Orehu zavlekla za nekaj let več kot je bilo predvideno in bi kompromitirala vsako kompetitivnost tovarne na svetovnem tržišču. Tudi gradnja Grandi Motori na Krasu bi zahtevala znatno večje Stroške kot pri Boljuncu, hkrati pa bi bila v nasprotju z obveznost jo o zaščiti Krasa. Zato, je poudaril župan, se je postavilo vprašanje, ali se bo sploh gradilo to veliko podjetje na Tržaškem ali ne. Zaradi tega je izbira padla na zemljišče pri Boljuncu. Ta izbira, je poudaril, ni imela nobenega političnega značaja, marveč samo gospodarski, ker bi v nasprotnem primeru tovarno zgladili izven našega področja. Glede zapostavljanja dolinske občinske uprave je inž. Spaccini dejal. da je imel predsednik industrijskega pristanišča dr. Franzil več stikov z dolinskim županom, ki da je dal tudi svoj pristanek za izbiro zemljišča v njegovi občini. Glede škode, ki naj bi jo grad nja te tovarne povzročila prizadetim Slovencem, je župan zagotovil, da ni nobenega - dvoma, da bodo ravnali po najbolj ugodnih pravilih v pogledu odkupa zemljišč, ker se zavedajo resnosti tega vprašanja. Na županove izjave je spregovoril svetovalec Pincherle, ki je dejal, da so izkušnje iz preteklosti povzročile veliko zaskrbljenost v pogledu razlastitev industrijskega pristanišča. Dr. Pincherle je poudaril, da čeprav se prizadetemu lastniku zemljišča izplača pravilna odškodnina, mu vendar to ne omogoči, da najde kje drugje primerno zemljo za obdelavo za isti denar. Zato se obdelovalna površina na našem področju stalno oži in naši pridni kmetje izgubljajo svojo zemljo. Dr. Pincherle je zatem dejal, da vlada med slovenskimi prebivalci še druga velika zaskrbljenost, in sicer nevarnost, da bodo v dolinski občini zgradili stanovanjsko naselje, ki lahko spremeni njen etnični značaj. Zato je zahteval, da morajo biti pri vseh nadaljnjih pogajanjih in obravnavah o lokaciji Grandi Motori v dolinski občini prisotni dolinski župan in predstavniki slovenske manjšine, ter da je treba omejiti razlastitve na najnujnejše potrebe. Na te njegove pripombe je župan ponovno govoril o nujnosti gradnje tovarne pri Dolini ter omenil, da so določili obsežnejše področje kot ga dejansko potrebuje tovarna Grandi Motori zato, da se ji omogoči v prihodnosti razširitev obratov ter namestitev še drugih industrijskih dejavnosti, ki nujno zrastejo ob takem velikanu. Glede kmetijstva na tržaškem področju pa je zagotovil, da bo tudi tržaška občina napravila načrt o kmetijskem razvoju, ter da bodo storili vse za okrepitev zlasti in. tiiuiigMniiiii>iiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiHHHiii)iiuHuiiuiiiiiiiiHiiititiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiii ZARADI NEUREJENEGA SPORA GLEDE INAM V petek in v soboto bodo lekarne zaprte Zdravila bodo dajali le »kozi okenca, kot za nočno službo - Ostavka pokrajinskega odbora združenja lekarnarjev tržaške pokrajine vsi odborniki. Proračun znaša skupno 37 milijard lir, kar pomeni, da je precej narasel v primeri s preteklimi leti. Do tega je prišlo, ker so določili dohodke na podlagi najnovejših podatkov, to je obračuna za leto 1966. Upoštevali so tudi državni proračun za prihodnje leto. Obračun za leto 1966 in proračun za leto 1968 bo deželni odbor predložil deželnemu svetu v predpisanem roku, to je do konca oktobra. Od omenjene vsote bodo porabili 24 milijard in 300 milijonov lir za naložbe, 12 milijard in 700 milijonov pa za tekoče in upravne izdatke. Razmerje med produktivnimi in tekočimi izdatki ostane skoraj enako kot letos, to je skoraj dve tretjini za prve in eno tretjino za poslednje. Dejanski stroški za upravljanje znašajo 8 milijard ali 22 odst. proračuna. Pittoni ponovil stališče PSU do Grandi Motori Na seji pokrajinskega odbora PSU je sotajnik Pittoni orisal stališče stranke do zgraditve tovarne Grandi Motori v dolinski občini. Rekel je, da scc.slisti menijo, da je sklep Slovenske skupnosti, da odpove sodelovanje v odborih leve sredine, popolnoma neupravičen. S tem stališčem si je Slovenska skupnost naprtila zelo resno odgovornost nasproti javnemu mnenju in pokazala malo razumevanja za splošne interese Trsta. Zatem je dejal, da je bila izbira Boljunca za namestitev tovarne neogibna, ker ni bilo moč uporabiti zemljišča pri Orehu, in je poudaril voljo njegove stranke, da bo zaščitila potrebe slovenske manjšine. Pittom je rekel, da socialisti zahtevajo, da se dolinska in milj-ska občina vključita v upravni svet EPIT. Na koncu je dejal, da so stranke leve sredine trdno odločene pospeševati industrijski razvoj Trsta ter uresničiti obveznosti, sprejete z načrtom CIPE. Včeraj dopoldne je obiskal Kulturni dom novi generalni konzul SFRJ v Trstu ing. Marjan Tepina. Sprejel ga je predsednik začasnega upravnega odbora dr. Tončič z nekaterimi člani odbora, v spremstvu katerih si je ogledal dom. Pozneje pa se je nekaj časa zadržal s celotnim gledališkim ansamblom. (Na sliki: gen. konzul ing. Tepina s člani začasnega upravnega odbora K ultumega doma in ansamblom SG) Gorkega Na dnu na jugoslovanski televiziji Danes zvečer ob 20,iO bomo lahko po jugoslovanski televiziji gledali prenos Gorkega drame Na dnu. Nastopijo igralci tržaškega Slovenskega gledališče. Režiser predstave in avtor televizijske priredbe ie Jože Babič. Uvodno besedo bo povedal prof. dr. Bratko Kreft. — Danes je na sporedu prvi del drame, drugi pa jutri ob 21.30. Kongres združenja političnih deportirancev V soboto ob 17. uri bo v Ulici Zonta 4 pokrajinski kongres Združenja bivših političnih deportirancev. Na dnevnem redu so poročila predsednika, podpredsednika in tajnika, izvolitev odbora in delegatov za vsedržavni kongres ter diskusija o raznih vprašanjih, zlasti o izplačilu odškodnine. Zborovanj'e SS v Boljuncu Sinoči je bilo v Boljuncu javno zborovanje Slovenske skupnosti, na katerem so razpravljali o razlastitvah v dolinski občini. Več bomo poročali jutri. eillUlllinillllllllllllllillimillllllllllllllllinilllllllllHHItlllllllimilliniinlllllllllllllonUUIIIIIIlIlIlHIIIMIIIIlllllllinillllHIIIIINIIlIHIIIIIIIIIIinniinnnUUnHmnUl SEJA DEŽELNEGA SVETA V razpravi obsojeno zanemarjanje potreb prebivalstva v Beneški Sloveniji Večina je skupno z misovci odobrila zakonski osnutek o uporabi obračunskih prebitkov, ki je sprožil v svetu toliko nasprotij in celo pretep Na včerajšnji seji deželnega sve- dosegla takšno ostrino, kakršne do-. je večina odobrila zakonski os- slej še nismo poznali, saj so se ta je nutek o uporabi prebitkov iz obračunov za leti 1964-1965 za izredno finansiranje del in naprav za pospeševanja gospodarskega razvoja in višjega šolstva v naši deželi. Kljub odločnim zahtevam opozicije je večina odobriia zakonski osnutek, kakor ga je v glavnem predlagal deželni odbor, tako da bodo porabili poldrugo milijardo za razna dela na industrijskih področjih, eno milijardo za turistične ceste, dve milijardi in pol v korist turističnih področij, 3 milijarde za trgovinske centre in dve milijardi za višje šolstvo. Razprava o tem zakonskem os-i nutku je bila zelo razgibana in je Deželni odbor odobril proračun za leto 1968 Deželni odbor je na sinočnji seji odobril osnutek deželnega proračuna za leto 1968. V razpravo o osnutku so na dveh sejah posegli llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinraiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillitilllllllllllllllillinilllilllllllliillllllimillliimilillllllllllllliiiiiitiiiiiiiilllllliiilllill ŽUPANOVE IZJAVE 0 VPRAŠANJU VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Tržaško vseučilišče se mora specializirati in izpopolniti Specializacija na področju jezikov, v literaturi m sociologiji, zlasti kar zadeva stike s sosedno slovansko in nemško kulturo ter na področju pomorske tehnike - Zgraditi nov študentski dom V okviru stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje se je tržaški župan ing. Spaccini včeraj zadržal ob nekaterih aktualnih vprašanjih iz krajevnega javnega življenja, predvsem pa ob vprašanju visokošolskega študija na našem področju. Tržaški univerzi, je dejal ing. Spaccini, morajo v okviru petletnega razvojnega načrta priskočiti na pomoč s konkretnimi posegi država, dežela in krajevne ustanove. Univerzo je namreč treba tudi mimo tega, kar bodo v zvezi z njenim potenciranjem v smislu tako imenovanega šolskega načrta sklenili v parlamentu, izpopolniti z novimi fakultetami in inštituti, povečati število njenih slušateljev predvsem z olajšanjem študija tistih študentov, ki prebivajo v drugih središčih v deželi, in končno z dograditvijo novih stavb in s tehnično izpopolnitvijo sedanjih inštitutov ter laboratorijev. Dežela ima v tem pogledu neposreden interes do izpolnitve in kre. pitve tržaškega vseučilišča, saj se prav z njegovo pomočjo lahko primerno kvalificira v okviru notranjega življenja v državi in v mednarodnem merilu, poleg tega pa mora upoštevati tudi potrebo po primernem dviganju kulturne ravni tukajšnjega prebivalstva, saj je število izobražencev z univerzitetno V petek in soboto bodo zaprte I do take akcije še sledile v bližnji lekarne v znak solidarnosti z zdru- prihodnosti, in sicer dokler pristoj-ženjem lekarnarjev tržaške pokra- ne oblasti ne bodo posredovale, da jine, katerega odbor je podal o- ke pol ^___ ___________ podali! stavko v znak protesta, ker še ni bil rešen spor glede farmacevtskega monopola, ki ga ima INAM. Stavkali bodo lekarnarji in osebje lekarn, zdravila pa bodo dajali le skozi okenca, kot je običaj za nočno službo lekarn. Pokrajinski odbor omenjenega združenja je soglasno podal ostavko, ki bo veljala od 3(1. oktobra naprej. Na podlagi pooblastila skupščine pa je sklenil, da bodo vse lekarne zaprte 27. in 28. t.m. v znak solidarnosti in podpore združenju, ki e-nergično protestira, ker ni prišlo še do rešitve spora glede INAM. Ker ne bodo prišli na delo uslužbenci lekarn, bodo nujno službo o-pravljali le lastniki, oziroma odgovorni direktorji lekarn. Pri tem pa bodo sprejemali recepte brez diskriminacije ali privilegijev med zasebniki in zavarovalnimi ustanovami. Odbor združenja poudarja, da bo- se spremeni dosedanji sistem favoriziranje ustanove INAM. Tržaški krvodajalci na obisk v Karlovac Na vabilo delegacije krvodajalcev iz Karlovca, ki je bila pred nekaj dnevi na obisku v Trstu,_ odpotuje danes delegacija Združenja tr žaških krvodajalcev v Karlovac, da vrne obisk ter se seznani z delovanjem in organizacijo krvodajal cev v Karlovcu. 5 Deželno skrbništvo za javna de la sporoča, da so bila 21. t. m. na zasebni dražbi oddana zidarska, mizarska in vodovodno-ogrevalna-sani-tarna dela za zgraditev otroškega vrtca v Rojanu za znesek 55.628.750 lir. Dela je prevzelo podjetje Ric cest Ennio iz Trsta. izobrazbo v Furlaniji-Julijski kraji, ni nižje od povprečja, ki velja za vso državo (1,5 proti 1,9 od sto). Tržaška univerza se mora v prihodnje specializirati na področju jezikov, v literaturi in sociologiji, zlasti kar zadeva stike s sosedno nemško in slovensko kulturo: nadaljnje področje, na katerem bo treba priti do ožje specializacije, je področje pomorske tehnike, pri čemer je treba imeti v mislih velikopotezne pobude, kakor so uresničitev Italcantieri, ladjedelniškega kompleksa v Tržiču, postopno kre. pitev mednarodnega centra dunajske atomske agencije ter nameravana uresničitev protosinhrotona Državnega komiteja za jedrska raziskovanja; v poštev pride tudi krepitev študija statističnih ved, saj deluje v našem mestu nekaj izmed največjih zavarovalnih družb v Italiji; ter končno krepitev medicinskega študija, glede na to, da se na našem področju odpirajo možnosti za ustanovitev mednarodnih inštitutov s področja medicinske znanosti. Glede novih struktur, ki naj se uresničijo v okviru tržaške univerze, je inž. Spaccini navedel novo fakulteto sodobnih tujih jezikov in literature, ki bi lahko nastale v Vidmu, kjer je konzorcij krajevnih ustanov zagotovil kritje stroškov za njeno osebje in delno kritje splošnih stroškov, novo fakulteto statističnih ved ter fakulteto političnih ved, ki naj bi zaživela kot neodvisna fakulteta. Dve zadnji fakulteti bosta morali nastati v Trstu, kjer že delujeta gospodarska in juridič-na fakulteta. Vse te pobude bi našle konkretno rešitev v okviru petletnega načrta, s tem pa bi Trst poslej imel praktično vse univerzitetne fakultete, ki jih dopušča italijanski višješolski sistem, razen kmetijske in veterinarske fakultete ter fakultete za arhitekturo. Da bi omogočili slušateljem redno obiskovanje posameznih fakultet, naj bi zgradili študentski dom, ki naj bi imel kakih 500 postelj, ter moški in ženski konvikt, vsak po 100—200 posteljami; študentom iz drugih središč v deželi naj bi priznali posebne podpore za kritje prevoznih stroškov in stroškov za bivanje v Trstu, najpridnejšim štu. dentom iz revnih družin pa naj bi podeljevali tudi primerne študijske štipendije. Kar zadeva nove gradnje, pa naj bi se v okviru petletnega načrta sedanji ustroj univerze izpopolnil tako, kakor predvideva načrt, ki ga je svoj čas že pripravila tukajšnja univerza; to bi zahtevalo izdajo okoli 14,5 milijarde lir. Načrt za razvoj tržaške univerze naj bi kakor rečeno finansirale država (ki pa ne bi mogla v prvih dveh letih petletke izdati v to svr-ho več kakor 1,4 milijarde lir, ker so tovrstni stroški omejeni s posebnimi zakonskimi določili), dežela Furlanija-Julijska krajina, kra-jevne ustanove in zasebniki. Dežela naj bi zlasti nudila svojo pomoč pri gradnji stavb, potrebnih za nove fakultete, študentskega doma in obeh konviktov ter pri podpiranju pridnih in revnih slušateljev. ft Včeraj ob 10.45 .je vladni komi sar prefekt dr. Cappellini vrnil ob- isk prvemu predsedniku prizivnega sodišča v Trstu dr. Michelu Stella-telliju. Zaprisega članov konzorcija za suhi dok Včeraj ob 10. uri so predsednik konzorcija za suhi dok dr. Mario Franzil, podpredsednik konzorcija inž. Guido Vignuzzi ter člani dr. Alberto Savona, dr. Romano Cai-dassi in dr. Giovanni Baici zaprisegli pred prefektom dr. Cappelli-nijem v prisotnosti glavnega tajnika konzorcija dr. Etrusca Carmi-nellija. Jutri sestanek mladinske konzulte V četrtek, 26. t.m. ob 20. uri se bo sestala mladinska konzulta v dvorani časnikarskega krožka na Korzu Italia 12. Na dnevnem redu je poročilo o mladinskem festivalu in proučitev predlogov konzulte za manifestacije «Italia 68». aiej m; luaiuu ouj ^ ^ svetovalci zaradi nasprotovanja nekemu spreminjevalnemu predlogu opozicije tokrat v deželnem svetu po treh letih in pol celo prvič stepli. kar je predsednik de Rinaldini tudi na včerajšnji seji obsodil in močno obžaloval, saj ni deželnemu svetu v čast. Za zakonski osnutek so glasovali demokristjani, združeni socialisti, republikanec Cumbat in misovec Morelli, proti pa komu. nisti, psiupovec Bettoli, odv. škerk in liberalci. Tudi včeraj so razpravljali o raznih popravkih. Najprej so nadaljevali razpravo o četrtem popravku komunistov k členu 1, po katerem naj bi prispevali za razvoj kmetijstva eno milijardo lir. Ravno ta popravek je zadnjič sprožil pretep v deželnem svetu. Včeraj ga je večina zavrnila. Prav tako je zavrnila spreminjevalni predlog komunistov, po katerem naj bi dežela prispevala 300 milijonov lir za gradnjo hiš za poljske delavce. Zavrnila ie tudi predlog, po katerem naj bi dah 200 milijonov lir izrednega prispevka latisanski občini. Zelo pomemben je bil spreminje. valni predlog komunistov, ki sta ga podpisala med drugimi tudi šiško-vič in Jarc in po katerem naj bi prispevali pol milijarde lir za posebne gospodarske in zlasti industrijske pobude v občinah Nadi-ških dolin. Spreminjevalni predlog je orisal svetovalec Jarc. Orne-nil je žalostni položaj v Beneški Sloveniji, kjer so zelo velike potrebe, a malo denarja. Pritožil se je nad tem, da zanemarja Beneško Slovenijo država in tudi dežela. Tudi tako imenovani «zeleni načrti« niso bistveno izboljšali položaja, saj je živinoreja nazadovala in kar so opravili izboljševalnih del, so jih vsako leto uničile povodnji. Opravljenih je bilo samo nekaj javnih del in ne toliko za-radi njih samih, marveč le bolj za. to, da so zaposlili po nekaj brezposelnih domačinov. Zaradi tega zanemarjanja in gospodarskega zastoja se je v zadnjih desetih letih izselila skoraj ena tretjina prebivalstva. Sploh vsi statistični podatki kažejo, da je Beneška Slovenija nazadovala v vseh panogah. Dohodki v kmetijstvu znašajo v teh krajih samo 28.000 lir na ha povr-šine, oziroma 39.000 lir na osebo, medtem ko znašajo na primer v goriški pokrajini 216.000 lir. Prebivalci se seveda ne morejo preživljati s tako nizkim dohodkom in morajo zato iti po svetu s trebuhom za kruhom. Industrije ni sko. raj nobene in leta 1957 so zaprli zadnje srednje podjetje, ki je štelo 70 delavcev, to je cementarno v St. Lenartu. Edini mali industrijski obrat v deželici je opekarna, ki zaposluje 20 delavcev. Leta 1959 ČUDEN ROPAR V UL. DANTE PO IZVRŠENEM ROPU SE JE ROPAR VRNIL V TOBAKARNO S pištolo v roki je grozil upraviteljici in pobral iz miznice 30.000 lir in 20 zavojčkov cigaret Sinoči okrog 18.15 je v tobakar-no v Ul. Dante 11, katere upraviteljica je 41-letna Amelia Trapas-so, prišel v usnjen jopič oblečen moški, potegnil iz žepa pištolo in zaukazal ženski naj mu izroči ves denar. Trapassova se je začela izgovarjati, da čez dan ni ničesar prodala in da nima denarja. To je storila v upanju, da bo medtem kdo prišel v tobakarno. Ropar pa se ni dal ugnati, šel ie za prodajno mizo, pobral 30.000 lir v gotovini in 20 zavojčkov cigaret «na-zionali«. Neznanec je nato šel proti vratom tobakarne, ko se je na vratih prikazala lastnica bližnje trgovine z ženskimi torbicami. Ropar je še nji zagrozil, naj molči, sicer bo začel streljati. Prestrašeni ženski nista mogli ničesar storiti, medtem pa se je neznanec oddaljil. Ko si je malo opomogla, je lastnica trgovine s torbicami odhitela v bližnjo kavarno «Stella Polare* in o dogodku obvestila lastnika kavarne in tobakarne Bruna Gallica. Ta je hitro poklical agente leteče ga oddelka, ki so prihiteli v Ulico ni zagledali neznanca v usnjenem jopiču, ki je prišel v tobakarno in smejoč se nagovoril upraviteljico, če se je ustrašila. Razumljivo je. da so policisti moškega prijeli in ga odpeljali na kvesturo na zaslišanje. Vsi pa so bili zelo skopi s podatki, zato ni bilo mogoče izvedeti imena dozdevnega roparja, Zdi pa se, da je baje ropar stalni gost javnega prenočišča v Ul. G. Goz-zi 5. pa so na primer našteli 2000 glav govedi manj kot leta 1951. Redili bi lahko sicer 20.000 repov, toda v ta namen bi morali vložiti za izboljšanje kmetijstva več sto milijonov lir. Jarc je zatem navedel nekaj podatkov o zelo nizki potrošnji življenjskih potrebščin, zlasti pa mesa in sladkorja. Tako na primer 40 odst. prebivalcev je meso samo enkrat vsaka dva meseca. Stanovanjske razmere so obupne, saj pri. dejo po tri osebe na en prostor. V teh socialnih in gospodarskih razmerah ni možno dostojno življenje. Zato je tretjina prebivalstva zdoma. Tudi kulturne razmere so zelo slabe, saj je kar 1.631 nepismenih v 11 občinah. To pač kaže, da bi vladajoči krogi radi izkoreninili slovenski značaj teh dolin. Na koncu je Jarc dejal, da bi bilo prav, da bi poskrbeli, da bi se navadili prebivalci tudi slovenski književni jezik. O položaju beneških Slovencev in o potrebi deželne pomoči je obširno spregovoril tudi svetovalec Skerk, ki je posegel v razpravo o spreminjevalnem predlogu, ki ga je odločno podprl. Rekel je, da bi s sprejetjem predloga tudi končno odstranili razlikovanje, ki ga je za. krivil tudi občinski odbor, ko je zanemarjal te kraje. Odbor je namreč žal posvečal zelo malo pažnje Slovencem, ki živijo v videmski pokrajini, kar je povzročilo veliko izseljevanje in hude posledice z gospodarskega kakor tudi z narodnostnega stališča, škerk je tudi rekel, da je pričakoval več od strank leve sredine, ki so večkrat poudarile, da bodo upoštevale gospodarske interese Slovencev. V resnici pa je šlo le za načelne izjave. Tudi škerk je navedel številne podatke o prebivalstvu, o izseljevanju, gospodarskem nazavodanju itd. Pri tem je omenil, da številni otroci ne končajo niti osnovne šole, kar je treba pripisati tudi dejstvu, da jih ne poučujejo v materinem jeziku. Zato je predlagal, naj bi pripravil deželni odbor razne ukrepe v korist Beneški Sloveniji in jih predložil deželnemu svetu. Zanimivo in nekam čudno Je bilo, da so spreminjevalni predlog komunistov podprli tudi liberalci in misovci, čeprav so navedli za to druge razloge. Običajna večina leve sredine pa ga je zavrnila. Zatem je zelo naglo sledilo glasovanje o drugih popravkih in vseh 25 členih zakonskega osnutka, tako da je proti tej naglici protestiral v glasovalni izjavi svetovalec KPI Pellegrini. V razpravi o členu 1 je svetovalec Skerk ponovno navedel razloge njegove skupine proti razlaščanju zemljišč po EPIT ter re, kel, da to ne pomeni le gospodar' sko marveč tudi narodnostno škodo za slovensko manjšino. Dejal je tudi, da so stranke leve sredine prekršile sporazum s Slovensko skupnostjo v pogledu razlaščanja. Ponovil je, da SS vztraja na tem, da se zgradi tovarna «Grandi Motori» pri Orehu. V začetku seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev, h katerim se bomo še povrnili. Preden se je začela razprava o omenjenem zakonskem osnutku, pa~ je predsednik de Rinaldini še enkrat obsodil zad. nje izgrede in pozval svetovalce, naj gojijo med seboj človeške in dostojne odnose. Avtomobilist podrl vesplsta Na ortodepski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 56-letnega zidarja Carla Milkovicha z Lonjerske ceste 175/11, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev in ran po desni roki, kolenih, nogah in poškodb desne pogačice. Milkovich je malo prej na Lonjerski cesti blizu stavbe štev. 197 postal žrtev prometne nesreče. Ko je :z Ul. Guardiella Timignano z vespo z začasno evidenčno tablico Z 08795 privozil na Lonjersko cesto, ga je z avtom TS 98622 podrl 39-letni Mario Radin iz Ul. Fla- Dante in uvedli preiskavo. Ko so via 80, ki je vozil proti Lonjerju zasliševali upraviteljico tobakarne I Ponesrečenca so v bolnišnico odpe-in drugo žensko, so vsi preseneče-1 ljali z rešilnim avtom. V OBČINSKEM SVETU Počastitev spomina umrlega prof. Weissa Župan Spaccini je na včerajšnji seji občinskega sveta počastil spomin pokojnega prof. Weissa, bivšega dolgoletnega komunističnega pokrajinskega svetovalca in očeta sedanje komunistične pokrajinske svetovalke Laure Weissove, ki so ga včeraj pokopali s civilnim pogrebom. Župan je dejal, da je bil pokojni učitelj kulture in znanosti mnogim generacijam, napreden človek in antifašist, ki se je odločno boril proti fašističnemu zatiranju. Pokojnega prof. Weissa sta se nato spomnila in počastila njegov spomin vodja komunistične skupi ne svetovalec Cuffaro in dr. Pin cherle za PSIUP, ki je pokojnika poznal iz mladih let. Župan in svetovalca so izrazili dr. Lauri Weiss globoko sožalje. NOČNA SLUZMA LEKARN (ort 19.1(1 In 139) Busollm, Ul P Revoltella 41: Piz-Z"l-Cignola, Korza Italia 14; Prendi-ni. Ul. T, Vecellio 24; Serravallo. Tre Cavana 1. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE SEZONE 1967-68 Ivo Bmčič (Drama v treh dejanjih) Režija: BRANKO GOMBAČ Kostumograf: Alenka Bartlova Scenograf: arch. Sveta Jovanovič DANES, 25. oktobra oh 21. uri (I. ponovitev . abonma) v petek, 27. okt. ob 20. uri (dijaški abonma) v nedeljo, 29. okt. ob 16. uri (okoliški abonma) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Uprava SG sporoča cenjenim obiskovalcem, ki še niso prejeli abonmajskih izkaznic, da jih lahko prevzamejo 15 minut pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Predstava «Med štirimi stena-mi», ki je bila napovedana za četrtek, 26. t. m., se prenese zaradi tehničnih ovir na petek, 27. t. m. m Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar ln se bo vršil novembra in decembra. Vpisovanje od 23. oktobra dalje od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami. Gledaljšča GLASBENA MATICA priredi v torek, 31. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu koncert mestnega orkestra iz Dubrovnika Dirigent ANTON NANUT Solista ALBERT KOCSIS (vio-(linist iz Budimpešte) in PIE-TRO CAVALLIERE (klarinet) Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 8. do 15. leta. Vpisovanje otrok vsak dan v uradnih urah na sedežu SKGZ, Ul. Geppa 9. Smučarski odsek SPDT priredi jutri, 26. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa. večer barvnih smučarskih filmov ob 17.30 za mladino in ob 20.30 za odrasle. Z današnjim dnem začne radio Trst A z novo oddajo z naslovom sLjudske pesmi«. Oddaja bo vsako četrto sredo v mesecu ob 18.30 in jo ureja dr. Zmaga Kumer, ki bo prikazala domače ljudske pesmi iz Beneške Slovenije, tržaške in go-riške okolice. Verdi Uprava Verdija sporoča vsem, W so vložili prošnje za nove abonmaje za operno sezono, da je blagajna ?.-e' dališča od danes na razpolago za dodelitev sedežev. Istočasno se pri blagajni še sprejemajo prošnje za nove abonmaje. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 dottof 2ivago» Omar Shariff, Rod Steiger. Julie Christin. Excelsior 15.30 «Cul de sac» Novost. ; Podpisano Roman Polanski. Prva nagrada «zlati medved« na berlifl" ; skem festivalu. Prepovedano mladi- j ni pod 14. letom. Fenice 16.30 «Carovana di fuoco« Tech nicolor. John Wayne, Kirk Douglas. Eden 16.30 «Un corpo da amare« Cr* nobeli italijanski film. Elena Na-thanael, Spyros Focas, Theo Roubjj-nis. Prepovedano mladini pod Izletom. Grattacielo 16.00 «Caecia all’uomo» Crnobeli film, nagrajen kot najboljši letošnji policijski film. Hitz (Ulica ban rrancesco štev. D) 16.00 «Le scandale« Delitti e cham-pagne. Technicalorscope. Anthonf Perkins, Maurice Ronet, Yvonne Furneaux. Režija Claude Chabrol-Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.00 «Non c’fe pošto Per i vigliacchi« Technicolor. Vojni film VVarnerbross. Chad Everett, Marlyo Devin. Filodrammatico 16.00 «Mondo balor-do» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Film prikazuj* nočne lokale. Moderno Glasbena zabava «Beat on S ta ge«. Cristallo 16.30 «Matchless» Technicolor. Patr-ck 0'Neal, Ira Fuersten-berg. Prepovedano mladini pod 14-letom. Capitol 16,30 «Mister K.» Technicolor- Garibaldi Danes počitek. Jutri: 16.30 «Operazione Zanzibar« Technicolor, Steve Cochlan. Aurora 16.30 «Due RrRingos nel T*-xas» Technicolor. Franco Franchi« Ciccio Ingrassla. Impero 16.30 «L’incredibile avventura« VValt Disney. Technicolor. Astoria 16.00 «L’uomo del banco del pegni« Technicolor. -|Kt«c Astra 16.00 «1 figli del leopardo« Technicolor. Franco Franchi, Cictlb^lP' g rassi 8 Vittorio Veneto 16.00 «Sisl la plume* Abram, Lambert, Sarceri, Negri. Delfonse, Michele del Re, Ideale 16.00 «Tecnica di un omicidio* Technicolorscope.. — Franco Nero, jpon Valprip Abbazia 16 00 «Madam P... e le sue ragazze« Film je povzet po romanu «Case chluse« S. Winters, B-Cramfort, R. Taylor, Prepovedan® mladini pod 14. letom. Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« priredi dne 29. oktobra za člane in prijatelje društva enodnevni Izlet v Skocljanske jame, v Vipavo, Ajdovščino in Novo Gorico. Vsa pojasnila ln vpisovanje vsak večer od 20.30 do 21.30 na sedežu društva, stadion «Prvi maj«. • * • SPDT organizira 3., 4. ln 5. novembra za člane in prijatelje tridnevni izlet v Dalmacijo z ogledom Zadra, obiskom čudovitih slapov Krke in starodavnega Šibenika Informacije m | vpisovanje v Ul. Geppa 9. KJJfO PJ Venere. Jutri bo na programu nadaljnji pomemben poskus ameriške astronavtike. Iz vesoljskih globin se nam po treh letih ponovno bliža ameriška sonda «Mariner 4», ki je pred tremi leti imela nalogu snemati slike Marsa Po računih ameriških astronavtov bi morala sonda «Mariner 4» imeti na razpolago še nekaj ostankov goriva, in sicer za kakih dvajset sekund delovanja raket Ameriški strokovnjaki bodo z impulzom z Zemlje sprožili motorje na sondi «Ma-riner 4», da bi preizkusili, ali je gorivo v treh letih letenja po prostranstvih sončnega sistema in torej pod vplivom najrazličnejših žarčenj, utrpelo kako spremembo. Skušali bodo tudi ponovno spraviti v pogon registratorje na sondi «Mariner», da bi s tem preizkusili, ali so še sposobni oddajati fotografije, ki jih je »Mariner 4» fiksiral tedaj. Ta poskus bo trajal več ur. Poskus bodo začeli, ko bo »Mariner 4» okoli 80 mili- jonov km od Zemlje. K temu bežnemu poročilu o uspehih in načrtih ameriških astronavtov bomo dodali še naslednjo vest. V St. Louisu v Mis-souriju so tehniki družbe McDon-nell Astronautics, to se pravi v oddelku velikega trusta McDon-nell Douglas, ki izdeluje vesoljske ladje, izdelali načrt za nekakšen leteči krožnik, ki ga bodo uporabili kot vesoljsko ladjo za pristajanje na planetih Tej vesoljski ladji so nadeli i me : ft)‘tji«? \:xf ima obliko nekakšnega diska Ta vesoljska ladja bo opremljena z raketami, ki se dajo usmerjati in katerih naloga je zaviranje poleta pri pristajanju Prvi tip tega «letečega krožnika* so nrikazali na zavodu ameriškega inštituta za astronavtiko in letalstvo Tehniki že omenjenega podjetja proučujejo oredvsem problem pristanka na Marsu in menijo, da bo «Uni-disk* lahko pristal tako na skalnatem, kot na močvirnem področju, pa tudi v kraterjih ter na zelo položnih terenih Mimogrede bomo tudi omenili, da je Sovjetska zveza «kršila* pravice neke skupnosti ko je poslala na Venero svojo sondo »Ve nus 4». Planet Venera je namreč «last» skupnosti mesteca Dear Park v Texasu v ZDA Tako vsaj pravijo predstavniki oblasti tega mesta, ki hkrati zatrjujejo, da je njihov občinski svet 31. avgusta 1956 priključil to nebesno telo svoji občini. Ti «daljnovidni* občinski možje so bili celo tako ?pre vidni*, da so si zagotovili lastništvo tudi nad 80 milijonov ki lometrov «pasu» okoli Venere. Z LETOŠNJEGA OBČNEGA ZBORA GLASBENE MATICE Vlo^a in pomen lastnega orkestralnega ansambla Na letošnjem občnem zboru Glasbene matice je prof. Janko Sluga podal referat o pomenu lastnega orkestra Glasbene matice. Prof. Sluga je rekel: O vprašanju lastnega orkestralnega ansambla je bilo dosti razprav med našimi kulturniki, pa tudi naše časopisje se je ponovno ustavilo ob problematiki lastnega orkestralnega ansambla, zlasti ob koncertnih nastopih. Danes menda ni nesoglasja pri vprašanju pomena in obstoja orkestra Glasbene matice, saj je ta ansambel, vsaj v zadnjem desetletju, s svojimi koncerti ali sodelovanju pri raznih kulturnih prireditvah pokazal toliko življenjske sile, da je postal neobhodno potreben činitelj pri snovanju kulturne politike zamejskih Slovencev. Da pri tem v večini primerov ne gre za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost je razumljivo, saj se je ta ansambel vsa leta boril za svoj obstoj in je bilo skoraj več truda vloženega v neprestane borbe za manjša sredstva, namesto da bi bil ta čas na razpolago strokovnemu delu z orkestrom. Že bežen pregled v preteklost našega kulturnega delovanja pokaže, da skoraj ni bilo pomembnejše prireditve, pri kateri ne bi sodeloval orkester GM. Sem štejejo lastni koncertni nastopi, dostikrat s sodelovanjem znanih solistov, domačinov ali gostov iz matične domovine. Veliko popularnost so med našim občinstvom dosegli koncerti orkestra GM s sodelovanjem pevskih zborov. Ta sestava je ponovno omogočila tudi izvedbo del domačih avtorjev. Priljubljeni so bili nadalje koncerti operne glasbe s sodelovanjem solistov pevcev. Glede na priljubljenost, ki so jih med našim občinstvom dosegle operetne predstave, pa je predvsem pomembno sodelovanje orkestra GM pri teh prireditvah. Našim ljudem so še vedno v prijetnem spominu uprizoritve operet: Planinska roža, Boccaccio in čardaška kneginja in številne prireditve — tudi nad 10 predstav vsake operete — so najboljši dokaz o nujnosti ponovnih uprizoritev teh glasbeno scenskih del kakor v preteklih sezonah. Mnenja smo, da bi naš kulturni krog s sodelovanjem SG in GM moral najti način, da bi z lastnimi močmi uprizorili operetne predstave, s katerimi bi lahko tudi gostovali v večjih krajih izvejo Trsta. §aj smo ,Uv#l'ežji SG, d? lani pokllcalo-Opdhetno društvo iz Zagreba, a ker že obsta jajo možnosti, bi bilo treba pristopiti k uprizoritvi z lastnimi močmi. Ne izključujemo možnosti, da bi se ob takem sodelovanju našla tudi možnost uprizoritve manj zahtevnih operetnih del. če so to zmogli naši predniki v drugem desetletju tega stoletja, ne bi smele obstajati za take uprizoritve danes nepremostljive težave. Kolikor tu nizamo delo orkestra ? ansamblom CG, bi omenil, da bi bilo prav, če bi se uprava SG obrnila pri snemanju scenske glasbe na naš ansambel, razen če gre za določene zvočne efekte, ki jih more posredovati instrumentalna zasedba, ki je mi ne premoremo. Poleg omenjenega sodelovanja s SG je orkester GM tudi ob raznih pomembnih javnih kulturnih manifestacijah bistveno pripomogel k visokemu nivoju teh priredi tev kot na primer pri otvoritvi Kulturnega doma, ob raznih obletnicah, predvsem pri Prešernovih proslavah. Bistveno vlogo je orkestralni ansambel imel pri gostovanjih GM v kulturnih središčih matične domo- vine — ob sodelovanju solistov ali pevskih zborov — v Beogradu,' Ljubljani, Dubrovniku, na Reki, v Kranju, Kopru, Piranu. Naj omenim med temi gostovanje v Beogradu, kot izmenjavo med tržaško Glasbeno matico in tamkajšnjo A-kademijo za glasbo. To gostovanje je imelo močan odmev in tudi beograjsko časopisje je posvetilo koncertu veliko pozornost. Naj navedem le kratek citat kritike časopisa Politike: «Program, ki so ga izvajali in rezultati, ki so jih dosegli na sinočnjem koncertu v Beogradu, jasno in odločno govorijo o resnosti, sistematičnosti in vztrajnosti, s katero Glasbena matica v Trstu uresničuje svoje pedagoške in umetniške naloge ter kulturne smotre*. Pomembno funkcijo je orkester imel tudi pri radijskih snemanjih, predvsem v radijskih postajah Ljubljana, Koper in Trst A. Kdor sledi radijskim oddajam, se bo večkrat srečal s posnetki orkestra GM. Med pomembno delovanje našega orkestralnega ansambla spada vzgoja mladega naraščaja članov orkestra. Gojencu, ki študira kak orkestralni instrument, ne moremo nuditi popolne glasbene izobrazbe. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Vibrafonist Jackson -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Pacchiori - 17.20 Pravna posvetovalnica - 17.30 Orkestri - 17.50 Matetič-Ronjgov: Roženice - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Ljudske pesmi - 18.50 D’Anzijevi motivi - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.05 Solisti 22.45 Sentimentalne pesmi 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Casa-massima - 13.40 Viozzijeva enodejanka »Una domenica* - 14.20 Zo-ruttijeva poezija. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Glasbeni spored - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Dar.ašnji pevci 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Ritmi in popevke - 14.00 Male skladbe velikih mojstrov - 14.45 Prodajalna plošč - 15.30 Zbor moravskih učiteljev - 16.30 Otroški kotiček -16.45 Operne skladbe 17.15 Pesmi - 17.40 Zborovsko petje - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.10 Orkester Ellington 22.35 Chopin in Paganini. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- SREDA, 25. OKTOBRA 1967 ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Radijska šola - 10.35 in 11.00 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Sestanek s Clau-diom Villo - 14.40 in 15.10 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Komorna glasba - 17.20 Roman 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Testoni: «11 eardinale Lambertini* - 22.15 Wolf-Ferrari: «D segreto di Susanna*. II. program 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.40 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Walter - 14.04 Juke box - 15.15 Kvintet Bocche-rini - 16.38 Popoldanski spored -18.35 Enotni razred - 20.00 Večerni • 20.30 Zbori in orkestri - 21.00 Znanstvena oddaja. III. program 10.00 Operna glasba - 10.40 Mah-lerjeva simfonija štev 2 - 12.20 Debussyjeve klavirske skladbe - 13.00 Simf. koncert 14.30 Mezzosopranistka M. T. Mandalari -14.50 Brahmsov trio opus 8 - 15.30 Sodobni skladatelji 16.45 Haend-lova sonata za dve violini in klavir - 17.10 Bononcinijev diverti-mento - 17.20 Nemščina - 17.45 Kabalevski, sonata opus 71 - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert -20.30 Tri Webrove sonate - 21.45 Jazz - 22.30 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Zabavni zvoki - 9.45 I Petrič: Po joči raček - 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 11.15 Slov. melodije - 12.0u Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Kalman. »Kneginja čardaša* - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Havajske melodije 15.20 Zabav ni intermezzo - 15.45 B Kreft: Pri Leninu - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Odskočna deska - 18.40 Naš razgovor 19.00 Lah ko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Orkester Man tovani - 20.25 Fibich. «šarka», opera - 22.50 Medigra z godali - 23.05 G. Traki: Pesmi Ital. televizija 17.00 Giocagič - 17,3') Dnevnik -17.45 Program za mladino 18.45 Ambrogi: «R capodoglio* - 19.30 Lahka glasba 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik ■ 2100 «Kennedyjeva leta* - 22.00 Športna sreda 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film »D federale - 22.55 Gospodarska rubrika. Jug. televizija 16.15 Dežurna ulica - 17.00, 20.00 in 22.25 Poročila - 17.05 Oddaja za otroke - 17.25 Popotovanje po A ziji — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Reportaža - 19.30 S festivala lov in ribolov - 20.40 M. Gorki: Na dnu - 21.45 Jazz festival v Ljubljani - 22.30 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki. Prof. Janko Sluga če ga ne zaposlimo v orkestru Saj je smoter večine teh gojencev da bodo postali dobri člani orke stra. Sodelovanje v orkestru vzbudi učencu čut za plemenito tekmo vanje, poveča njegovo vnemo dc dela ter utrdi smisel za discipli no. Dejstva kažejo, da nekdo lab ko tehnično povsem obvlada kal inštrument, a brez dolgoletne prakse in izkušnje v orkestralnem ansamblu ne more postati do ber orkestraš. Dosedanja vzgoje gojencev v orkestru GM je že marsikoga oblikovala do tiste stop nje, ki mu omogoča sodelovanje \ vsakem profesionalnem orkestral nem ansamblu. Če smo sedaj prišli na področ je glasbene pedagogike, ne smerne prezreti pomena, ki ga ima orke stralni ansambel pri javnih šol skih prireditvah kot spremljevale. solistov. Vrsta koncertov, zlas: iz predklasike in klasike, pa tur nekaterih domačih avtorjev je n ta način našla pot med naše gla-bone prireditve. Pomembno vlogo bi naš ork< stralni ansambel lahko imel v i Kviru mladinskih koncertov, ki 1 bili zelo potrebni v zvezi z gla: beno vzgojo v rednih šolah, kje je ta na žalost zelo pomanjkljive S primernimi komentarji bi s tei naši številni mladini mogli pribli žati pomembna glasbena dela. Poleg gojencev višjih razredoi kot stalni člani orkestra sodelu jejo v našem orkestralnem an samblu tudi nekateri člani itali janske narodnosti; večkrat tud dijaki, ki sicer študirajo glasbo m italijanskem državnem glasbenen zavodu. Kot praktičen primer po vezovanja med našim in italijan skim glasbenim krogom, naj orne nim pobudo s strani naših in ita lijanskih pedagogov, naj bi si iz menjavali sodelovanje gojencev -orkestrašev med našim orkestron in orkestrom konservatorija Tarti ni. Stik z italijanskimi tovariši m tem področju je vedno prisrčen ir moramo reči, da se je ob razni! priložnostih — zlasti pri gostova njih v matični domovini — izkaza lo, da je s pravilnimi prijemi ir tovariškimi odnosi lahko ustvarit na kulturnem področju med obe ma tukaj živečima narodoma n« samo dober, marveč prijateljsk odnos. Slovenci v zamejstvu hočejo ir to s polno pravico svoje kulturne institucije razvijati in jih ohranit: na visokem nivoju. Zato imamo za potrebno poudariti na tem mestu, da naj se področje glasbe zlasti našega orkestralnega ansam bla, ne zapostavlja, odnosno uvr šča v drugovrstno, zlasti še, kei je prav glasbena umetnost obiska valcem naših kulturnih prireditev zelo blizu, kakor pa je bilo danes že poudarjeno, ne zadošča vet čitalniška stopnja. Zato apeliramo na vse tiste, ki so že doslej pomagali našemu orkestralnemu an samblu, naj nam bodo naklonjen; tudi v bodoče. Prav je, da obdržimo naše kulturne ustanove, ki so bile s trudom grajene, in bodimo ponosni, da jih je naše ljudstvo kljub velikim težavam obdržalo ter je lahko danes nanje ponosno. PISMO DEŽELNEGA ODBORNIKA PISMO UREDNIŠTVU Minister za industrijo Zemljišče pokrajinske gluhonemnice naj posreduje za So!vay bi ustrezalo izgradnji slovenske šole Delegacija v Milanu posreduje pri ravnateljstvu podjetja Na osnovi razgovora, ki ga Je imela pred dnevi delegacija iz Tržiča s predstavniki deželne uprave glede tovarne Solvay, je odbornik za industrijo odv. Marpiilero pisal pismo ministru za industrijo Andreottiju ter ga zaprosil naj bi sprejel posebno delegacijo, ki mu bo predložila problem tovarne Sol-vay v Tržiču. Delegaciji naj bi načeloval predsednik deželne uprave Berzanti in spremljal naj bi ga tudi tržiški župan Romani. Marpiilero je obvestil župana Romanija, da je pismo odposlal v ponedeljek 23. t.m. ter je v njem predočil gospodarsko važnost tega problema, ki nima samo krajevnega ampak deželni obseg in pomen Tovarna deluje že 40 let in trenutno je v njej zaposlenih okrog 400 ljudi. Čeprav je vodstvo podjetja zagotovilo, da bo poskrbelo za zaposlitev teh delavcev na drug način, vendar odpust tako velikega števila delavcev predstavlja hud udarec za gospodarstvo, ter bodo mnogi od teh delavcev odklonili ponudbo, da bi se preselili daleč od svojega doma. Včeraj zjutraj je odpotovala v Milan tudi občinska delegacija iz Tržiča, ki jo vodi župan Romani, da bi se pogajala z vodstvom podjetja, ki ima sedež v tem mestu, kako preprečiti zaporo tovarne v Tržiču. Delavstvo in vsi gospodarski kro- •iiiii... iiiiiiui iiiiiii iiiiiiiiiiiiiimmiiiii Gorica VERDI. 17.30: «11 tigre«, V. Gass-man in E. Parker. Italijanski barvni film. CORSO. 17.30: «Tutti i mercoledi«, J. Fonda in J. Robards. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 16.15-22: «11 mio caro John«, Helena Nilson in Morgan Andersson, norveški film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.30—21.30: «11 gran-de colpo di Surcouf«, Gerard Barray in Antonella Lualdi, ital, franc.-španski barvni kinemaskop-ski film. VITTORIA. 17—21.30: «Lo zar del-1’Alaska«, Richard Burton in Ca-rolin Yones, ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «11 meravi- glioso paese«, R. Mitchum in J. London. Barvni film. EXCELSIOR. 16—22: «S.O.S. Stan-lio in Olio«, S. Laurel in O. Har-dy. PRINCIPE. 17.30—22: «Agente Lo-gan, missione Ipotrom«, L. De-ville in G. Germani, kinemaskop. ski barvni film. S MICHELE 19—22: «Nik Karter non perdona«, Ed. Costantine. H trnke EXCELSIOR. 19—22: «Ultimo ten-tativo«, St. Mc Queen in Don Murray. RIO. Zaprto. gi na področju Tržiča sledijo z velikim zanimanjem tem akcijam in pričakujejo, da bodo imele u-speh ter da bodo dosegli preklic zapore tovarne. Interpelacija o cesti San Zanut-Honke Deželni svetovalec Cesare Devetag je poslal deželnemu odboru pismo, v katerem ga sprašuje, kako je s problemom ureditve ceste S. Za nut - Ronke in S. Zanut - S. Pier ob Soči, za katere ureditev in asfaltiranje se je podpisnik že pred časom zanimal. Predvsem želi vedeti s kakšnimi gradbenimi kriteriji namerava pristojni urad izvesti ta. cestna dela. O predlogu so na seji občinskega odbora izrekli ugodno mnenje Spoštovani urednik, 2 velikim zanimanjem sem bral pred nekaj dnevi v Primorskem dnevniku razne vesti o gradnji novega poslopja za slovenske šole v Gorici, ki ga misli v severnem delu mesta zgraditi goriška občina z državnim denarjem. Menim, da je pravilno da je stvar vendarle prišla na dnevni red v občinskem svetu po nekajletnem zavlačevanju, istočasno sem mnenja, da je prav, da se o stvari javno razpravlja in ne samo v ožjem krogu, t. j. v občinskem odboru ali občinskem svetu ali pa v kakem strokovnem združenju. Stvar je za vse goriške Slovence preveč važna, da ne bi o njej vedela in razpravljala vsa slovenska javnost, saj gre vendarle za našo najvažnejšo kulturno ustanovo, za slovensko šolo. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči le odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 244, tel. 35-38. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna CENTRALE dr. Fitz in Enneri, Trg Republike Št 23, tel. 72-341 V RONKAH Danes ves dan m ponoči )e odprta v Ronkah lekarna «AU’Angelo», dr Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393 IHIHHIIIIIUIHHHIHIUIIIHHHHHIIIIIHHHHHHIIHIIllllllllllllltlllllllllllllllllHHHHIHIIHHIIIIIIHHHIHIlHI V GLEDALIŠKI DVORANI RISTORI «Posočje» nastopa io v Čedadu v n edelj Program narodnih plesov in pesmi bo ob 11. uri Folklorna skupina «Posočje» iz Tolmina bo v nedeljo 29. oktobra ob 11. uri nastopila v gledališki dvorani «Ristori» v Čedadu s svojim bogatim programom narodnih plesov in pesmi. «Posočje» je le nastopilo v Beneški Sloveniji te tošnje poletje ter bilo deležno toplega sprejema. Tokrat mu je prosvetno društvo «Ivan Trinko« pripravilo gostovanje v Čedadu sre dišču Nadiških dolin, da bi si mogli njegove plese ogledati beneški Slo venci kakor tudi Italijani in Furlani. Nastopi folklorne skupine kakor tudi vsa gostovanja, ki jih v Benečiji prirejajo slovenske skupine z Goriškega in Tržaškega kakor tudi iz Slovenije, ustvarjajo demokratično vzdušje ter možnost boljšega razumevanja med pripadniki raz ličnih narodnosti, ki živijo na tem območju videmske pokrajine. Predsedniku vlade Moru bodo predložili goriške probleme Včeraj je bil na goriškem sedežu krščanske demokracije sestaneK odbora stranke, na katerega so povabili tudi predsednika mestne hranilnice Barnabo, predsednika trgovinske zbornice Bressana, predsednika pokrajinske uprave ter župana iz Gorce in Tržiča. Obravnavali so problem deželne pomoči za izvedbo določenih gospodarskih pobud na Goriškem Poročilo o tem je podal deželni odbornik za finance dr. Tripani Sledila je debata v katero je poseglo več prisotnih, ki so obrav navali najvažnejše gospodarske probleme naše pokrajine Na koncu seje so ugotovili, da bi ob njenem bližnjem prihodu v Gorico, predložili najbolj nujne probleme goriške pokrajine tudi predsedniku vlade Moru in mini stru za -.rretijstvo vlada odobrila zakonski odlok za izboljšanje pokojnin uslužbencem krajevnih ustanov in otroškim vrtnaricam. S tem je bila dosežena važna pridobitev. Vodstvo sindikata si bo prizadevalo doseči upoštevanje Se drugih zahtev te kategorije. Te dni so bile pri podjetju «Ison-tina Alimentari« v Gorici prve volitve nove notranje komisije. Volitev se je udeležilo vseh 40 uslužbencev tega podjetja. Predložena je bila samo lista CISL in izvoljeni so bili naslednji odborniki: En-nio Tami, Libero Dean, Sergio No-votny. Zaradi tega sem bil zelo zadovo Ijen, ko sem v Primorskem dnevniku bral članek o novi šoli, prav tako ko sem v zadnjem Novem listu zasledil sličen članek, v katerem je med drugim rečeno sledeče. «Druga zadeva je pa, ali se vsi prizadeti strinjajo s prostorom, ki je precej oddaljen od mestnega središča in prometnih zvez. Nehote se tega in onega polašča tudi misel, da se hote porivajo naše šole nekam na mestno obrobje.» In še. «Strašilni prigovor, da je treba brž sprejeti, kar se ponuja, sicer ne bo nič, ne drži prav pribito.« želim poseči v diskusijo z nekaterimi pripombami. Res je, da ima hoteli locirati slovenske srednje šole v štandrež ali v Podgoro, ali pa tistim, ki so po prvi svetovni vojni poslali slovenske šole iz Gorice in Kopra v Idrijo in v Tolmin. Slovensko šolsko poslopje naj bo torej v severnem delu mesta, a bliže mestnemu središču kot je zemljišče v Ulici Čampi. Pokrajina upravlja Zavod za gluhoneme v Ulici Seminario, tik pri Placuti. Poslopje je silno zastarelo in deželna uprava je obljubila, da bo dala izredno pomoč za zgraditev novega poslopja, tako da se bo zavod razširil in postal edini ter vrste v naši deželi. Okvirni načrt je teh nični urad goriške pokrajinske u- PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA III. KATEGORIJE Letos v skupini L tudi moštvo bazoviške Zarje Društvo trenutno razpolaga z 18 nogometaši - Glavni cilj gradnja igrišča V nedeljo, 29. t. m. se bo začelo prvenstvo III. amaterske lige. S tem bo spet uradno oživelo delovanje naših nogometnih enajsteric. Prvenstvo je že lansko leto vzbudilo veliko zanimanja med na. Šim občinstvom, predvsem po zaslugi Vesne in Primorja, ki sta se od začetka do konca potegovala za končno zmago. Vesni je to uspelo občinska uprava silo, kajti prve \ prave že izdelal, novi zavod naj bi dni novembra poteče rok, ko je treba državno upravo zaprositi za denar za gradnjo šole in je treba okvirnemu načrtu za novo šolo dodati tudi stavbišče, kjer bo šola stala. Zaradi tega je morda najboljša trenutna rešitev v lokaciji v Ulici Čampi Soglašam z mnenjem tistih, ki pravijo, da je treba zgraditi novo poslopje v severnem delu mesta, saj živi tudi večina meščanov slovenske narodnosti, poleg tega pa so tu vsi trije slovenski dijaški zavodi, dijaški dom, Alojzijevišče in sirotišče. Soglašam tudi z mnenjem tistih, ki menijo, da je prav, da ostanejo v južnem delu mesta nižja srednja šola, osnovna šola in otroški vrtec ter da naj bo novo šolsko poslopje samo za tiste zavode, ki so sedaj v Ulici Croce Nisem pa preveč navdušen za lokacijo v Ulici Čampi, ker bi to pomenilo popolnoma izločiti iz mesta slovensko šolsko poslopje Slovenci smo del mestnega prebivalstva in nočemo, da se nas odrine v skrajno periferijo. Priborili smo si v zadnjih letih, po tolikem ča su, pravico soodločati o zadevah našega mesta in naše pokrajine ter drugih javnih ustanov in mislim, da ne smemo prav sedaj dovoliti, da izrinejo iz mesta slovensko šolo. Potemtakem naj bi mi sami danes dali prav tistim šovinistom, ki so takoj po drugi svetovni voim IZ GORIŠKE CIVILNE BOLNIŠNICE Izvolitev notranje komisije pri «lsontina Alimentari^ Sindikat za uslužbence krajevnih ustanov pri CISL sporoča, da je TRIJE RANJENI V POMORI PRI TRČENJU D VEH SKUTERISTO V Pri delu v SAF0G se je ponesrečil Peš se je zaletela v prikolico tovornjaka stal nekje za umobolnico, pri Ulici Terza Armata. Imel bo prostora za 110 gojencev, stal pa bo približno 600 milijonov lir. Baje bo deželna uprava dala prvi obrok denarja že prihodnje leto, kar po meni, da bi bilo poslopje do leta 1970 dokončano. Tako naj bi ostalo prazno sedanje poslopje v Ulici Seminario, kjer je zemljišča za novo šolo na pretek. Zemljišče, kjer je sedaj Zavod, ima 5.655 kvadratnih metrov, zraven ležeče zemljišče podjetja Orzan ima 1.901 meter, bliže ležeče nogometno igrišče, ki je prav tako last pokrajine in ki ga za športno izživljanje uporabljajo gin honemi, pa ima 5.403 kvadratne metre. Občina Gorica bi to zemljišče lahko odkupila od pokrajin ske uprave in prav tu zgradila novo šolo za slovenske dijake. Som bi bila v severnem delu mesta, prav tako pa bi bila zelo blizu mestnemu središču in avtobusnim protenim vezam. Prejšnji teden, potem ko sem bral prvi članek v Primorskem dnevniku, sem to svoje mnenje povedal nekaterim občinskim odbor nikom in baje so na seji občinskega odbora, ki je bila v petek, o tej stvari razpravljali in niso do te rešitve zavzeli nasprotnega sta lišča. Gradnja slovenskega šolskega poslopja bi se tako morda zakasnila za leto ali dve — če bi država takoj odobrila denar za slovensko šolsko poslopje — mislim pa, da je o tem predlogu vredno razpravljati tudi v občinskem svetu, kjer morajo v teh dneh odobriti prošnjo na vlado. Upam, da se bo k diskusiji še kdo oglasil. S spoštovanjem MARKO WALTRITSCH Včeraj zjutraj ob 5.30, ko so pri- hajali delavci na delo v tekstilno tovarno v Podgori, se je pripetila v Ul. 4. novembra, pri hiši št. 40, kjer se odcepi cesta proti tovarni, prometna nesreča, pri kateri so bili trije ranjeni. V lambreto 150 se je peljal od križišča pri Madonnini proti Podgori 30-letni Silvano Contin iz Gradiške, Ul. Degli Eroi 32. Na zadnjem sedežu se je peljala z njim 31-letna Aleksandra Kodermac, iz Gorice Ul. Campobasso 21. Na o-menjenem križišču je privozila iz nasprotne strani na vespi 50 20-let-na Milena Koren iz Steverjana, Ašči št. 5. Ko sta hoteli vozili zaviti proti tovarni, sta trčili in vsi trije potniki so padli. Vse tri so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Conti-nu ugotovili udarec na nos, ter poškodbo na levi roki; nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v 5 dneh. Kodermacova se je udarila na kolenih in bo okrevala v treh dneh. Se najbolj se je poškodovala Milena Koren, ki se je udarila v obraz, si poškodovala levo čeljust ter pretresla možgane z delno izgubo spomina. Pridržali so Jo za pet dni na zdravljenju. V Safog se je včeraj dopoldne nekaj po 10. uri ponesrečil pri delu, ko je prekladal okrog 200 kg dolge plošče, pa mu je ena zdrknila iz rok, 57-letni Vladimir Primožič iz Morara, Ul. Leopardi 26. V bolnišnici so mu ugotovili zlom desne roke v rami in udarec na levi rami ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Prejšnji večer okrog 23.20 ure pa so pripeljali v goriško civilno bolnišnico tudi 26-letno Lucio Medeot iz Gradiške, Ul. Battisti 11, ki so ji ugotovili udarec na obeh nogah in zlom leve noge ter jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Kot so ugotovili karabinjerji iz Gradiške Je malo prej šla peš po ulici v Gradiški in se v bližini karabinjerske vojašnice zaletela v prikolico nekega tovornjaka, ki Je prav takrat vozil tam mimo. Delitev sladkorja in kave za avgust in september Trgovinska zbornica sporoča, da so dobili potrebno dovoljenje za uvoz sladkorja za potrebe proste cone in so zato začeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone. V Gorici in Sovodnjah bodo prejeli potrošniki 4 kg sladkorja za 1 avgust in september na odrezek I št. 70 in 72 ter 800 gr surove kave na osebo na odrezek St. 71 in 73. Prodajna cena za sladkor je po 130 lir kg. Za ostale občine na Goriškem je v teku razdeljevanje 2.6 kg slad korja na osebo za avgust in september ter 600 gr kave z isto obdobje. Sladkor delijo na podeželju na odrezek 79 in 1 ter kavo na odrezek št. 80 in 2. no najbolj privlačna. Mislim, da je to pozitivno, saj se tako naša mladina spoznava in druži. Res je, da pride na igriščih mnogokrat do nerazumevanja med ekipama, a to mislim, je treba pripisali neizkušenosti in morda preveliki želji do zmage Prepričan sem, da bodo naše enajsterice to hibo odstranile ter bile vsem za zgled. Zanimivo bi bilo tudi, da bi sestavili nopce metno reprezentanco naših društev, ki bi tako zastopala slovensko manjšino Seveda bi za to bilo treba najti ljudi in organizatorje. Sicer je to moja osebna ideja, ki bi bila morda vredna proučitve. — Torej ste zadovoljni, da so vse naše enajsterice v eni skupini? Povedati vam moram, da smo to zahtevali mi, predstavniki društev in to tudi dosegli. — Za zaključek, kakšen je vaš - S koliko igralci razpolagate za prvenstvo? Za sedaj imamo 18 igralcev. Po poV 01*8 V veuaU^morain" "da 'smo'imeli prav 'ja lani omogočila, da so povsem 1 stva, da Barkovljani lahko računs-- ~......to...... i/-«,- ^ncinjpnn osvnlili nrvn mesto na jo na trenerja Frizzatila, ki bi lab z igralci najtežje probleme. Veči na naših fantov je bila vpisana v druga društva: Baldasin (Fortitu-do), MeVika in Komar L (Breg), Križmančič V (G. Viani), Babuder (Cremcafte). Žagar S. (Rosandra) Končno nam je le uspelo teh šest fantov vključiti v našo sredo. O-stali člani enajsterice pa so večinoma mladi. — Kaj pa z Marcem in Žagarjem? Poskusili smo tudi zanje a vse zaman. — Menite, da so v zadnjem času naša športna društva, predvsem v nogometu, spet oživela? Res je, da so nogometna aru šive spel oživela, saj je nogomet tista športna panoga, ki je še ved zasluženo osvojili prvo mesto na košarkarskem . turnirju.. Vse kaže pa, da ne bo v vrstah Skamperla nekaj bistvenih igralcev Nastop Plesničarja, Drasiča m Fur-laniča je še vedno v dvomu. Z okrnjeno postavo pa res ne vidimo, kake možnosti bi imeli Rudes in drugi proti močni nabrežinski peterki, ki bo zaigrala s popolno postavo. Mo, ni postavi. SOKOL: Pertot, Kralj, Kadelj, Ivan Radovič, Damjan Pertot, Sergij Radovič, Kante. ŠKAMPERLE: Rudes, Jurkič, Mi. jot, Orel. Schillani, Plesničar (?), Drasič (?). Po tet tekmi se bosta spoprijeli ekipi Doberdoba in Barkovelj A. Srečanje je odprto vsakemu pred- včeraj je v Ronkah neki skutensi podrl na cesti 87-letno Angelo Stor-nl iz Ronk, Ul. Puccini 28 Odpe ljali so Jo v tržiško bolnišnico kjer so Jo pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo, otekline na čelu in udarcev po rokah in nogah. IIHHHIII IIIIIII H Hilli IIII lit H Hllllltl Hill IIII Hill Hill IIIIIII limmif Hill H Hll til III* IIIII IIIHII HltllHIIIIIHIMIIHHI KENDOVA IN ŠUŠTERŠIČ (Škamperle) ZMAGOVALCA V STRELJANJU 10. SŠ! Sinoči se je zaključilo tekmovanje 10. SŠI v streljanju. Med dekleti je s presenetljivo točnostjo zmagala Lidija Kendova, ki je s klubskimi tovarišicami Nadjo Švabovo in Sonjo Barejevo (Škamperle) odnesla vse razpoložljive lovorike. Med moškimi zopet uspeh Skamperla po zaslugi Marija Šušteršiča. Drugo mesto je pripadlo Janku Banu (Cankar), bronasta kolajna na je postala plen škam-perlovca Lojzeta Abrama. Izidi včerajšnjega tekmovanja MOŠKI: Mario Šušteršič (Škamperle) 82 točk; Ban Janko (Cankar) 78; Abram Lojze (Škamperle) /6; Kovačič Lucijan (Škamperle) in Dovgan Marino (Škamperle) 75, Križmančič Egon (Zarja) 74; 2i bema Darij (Škamperle) 72; Grgič Rafko (Gaja) in Jankovič Bruno (Cankar) 71; Babič Milan (Cankar) 66; Pilat Danilo (Škamperle) 63; Sancin Igor (Opčine) 45. ZENSKE: Lidija Kenda (Škamperle) (1 točk; Švab Nadja (Skam perle) 67; Barej Sonja (Škamperle) 63; Mikulus Anica (Cankar), Pavletič Olga (škameprle) in Starc Magda (Barkovlje) 59; Kosmlna Nadja (Barkovlje) 57; Berdon Adrljana (Barkovlie) 53; Uršič Neva (Barkovlje) 50; Pilat Mariza (Škamperle) 46. in sedaj nastopa v višji, II. kategoriji. Kakšno vlogo bodo igrale naše enajsterice letos? V naši pokrajini je, kot lani, organizacijski odbor razdelil ekipe v dve skupini. Letošnja novost je, da so vse naše enajsterice vključili v eno skupino, ki je tako sestavljena: Skupina «L»: Alabarda B, Aurisi-na, Breg, Gretta, Lib. Prosek, Primorec, Primorje, Roianese, Rupin-grande, Tecnoferramenta, Union in Zarja. Da bi kaj več zvedeli o letošnjem prvenstvu, smo se obrnili do pred. stavnikov naših društev. Najprej smo se napotili v Bazovico, kjer so letos prvič vpisali nogometno ekipo Zarje v III. amat ligo. Predsednik Zarje Bras nas je vljudno sprejel. Vprašali smo ga: — Kako ste se odločili za vpis nogometne ekipe v prvenstvo III. lige? Odločitev? Se sam ne vem kako naj to razlagam. Naši fantje so začeli s prijateljskimi tekmami. O-paziti smo veliko navdušenje vaščanov in tako smo se odločili. To smo nameravali sicer že lansko leto, a zaradi pomanjkanja igralcev nismo mogli tega storiti. — Kje trenirate in kdo je vaš trener? Našo ekipo oo letos pripravljat bivši trener G. Vianija Scavuzzo. Za trening pa se poslužujemo odbojkarskega igrišča, ker je tam razsvetljava, enkrat tedensko pa moramo na oaprt... travnik. — Pred časom smo brali, da vam je uočina ooljubila igrišče? O zadevi igrišča smo ze nai edi li pozitiven korak. Tržaška občina nam /e namreč dala v najem ju- sur ski teren, na katerem si lahko kar^ seveda ‘ni 'malo zgradimo igrišče Seveda bo treba \ v bjstvu pa bosta’ ekipi ohranili aorti delati in potrebovali bomo običajni sistem igre Košarkarji . . _ „ . precej iinancuih sredstev Prepri Skamperla bodo v glavnem igrali ! nika bi lahko goriške predstavnike čau sem, da ce se bodo vaščani n-! mo*« medtem ko bodo Nabre j drago stalo. Kajti Barkovljani so odzvali, kot so obljubili, bomo kma žinci boli organizirano skušali pri- zares močni na odbitih žogah, kjer lu začeli delati ter tako izpolnili ti do nasprotnikovega koša Sicer sta Uršič in Borut Spacal skoro obljubo. m nikaka novost, da so Svetoivan- nepremagljiva Poleg tega razpolSj čani predvsem atleti m šele nato I gajo tudi s solidnimi zunanuih igralci posameznih disciplin. Am- I igralci kot so Vodopivec, Lašič u1 pak prav ta atletska priprava jim j Kafol Ne_smemo prezreti tudi dej. Za prvo leto je vazno, da nastopamo ter s tem damo možnost vsem mladim, da se vzgajajo t> športnem duhu. Rezultat ne bo t-gral glavne vloge. Važno je, do vključimo čim več mladih v nošo sredo in če bomo do tega prišli-bomo dosegli naš cilj. Dodal bi še nekaj besed v upanju in želji, do bi vsi, po svojih močeh, napravili svojo dolžnost, čeprav morda uspehi ne bodo veliki, se bomo s tern oddolžili vsem, ki nam pomagajo in nas podpirajo. Poslovili smo se od predsednika Brasa v prepričanju, da je bil nas razgovor nadvse koristen. Zvedel) smo za težave in probleme društva, ki se je že pred prvenstvom lotilo resnega dela. Zasluga gre predvsem požrtvovalnemu predsedniku Brasu in zato smo prepričani, da njegov poziv vaščanom zaradi igrišča ne bo naletel na gluha ušesa-Zavihati bo treba rokave in Zarja, oziroma Bazovica, bo imela svoje igrišče in tako postala novo žarišče nogometa na podeželju. B. RUPEL cilj? HimHIIIHllMIUIHHIHIHIIIIIlIHlIlHmiHIIIIIIHlIlHIlIllUlIHIIIIIlIllIlinilUIIIHIllMIHHIIHIHHIHIHHIIIIII*** s TEKMAMA SOKOL-ŠKAMPERLE IN BARKOVLJE A-DOBERPOB Danes v Razovici polfinale košarkarskega turnirja SŠI Danes bosta na sporedu polfinalni košarkarski tekmi. Prvi se bosta srečali peterki Sokola in Skamperla Nabrežinci so se v zadnjem trenutku ojačili s košarkarjem ljubljanske Olimpije Pertotom, ker do gotovo odločilne važnosti v današnjem srečanju. Sicer nismo še videli igrati tega košarkarja, ---------------— dejstvo pa je, da je član Olimpije, videvanju. Doberdoba so res dosegli v nedeljo rekordno število točk tega turnirja (87), toda vsako podcenjevanje današnjega nasprot- jo na trenerja Frizzatila, ko dajal med tekmo dragocene nasvete Torej vsako predvidevanje te zares tvegano. Tudi Doberdobci se bodo za današnjo tekmo ojačili Poleg ostalih košarkarjev, ki so v nedeljo odpravili Dom Rojan, bo danes nastopil (udi Maks Gergolet, ki b° tako ojačil doberdobsko obrambo, ki je bila na odbitih žogah vedno v težavah Možni postavi BARKOVLJE A: Vodopivec, Kafol, Borut Spacal. Uršič, Frizzati. Lašič, Starc in Pertot DOBERDOB: Prinčič, Pelico, Marušič, Maks Gergolet, Lavrenčič, Mario Gergolet, Devetak. Peric W Lakovič DANAŠNJI SPORED igrišče v Bazovici ob 20.15 SOKOL - ŠKAMPERLE (Frizzati, Zavarilal; zapisnikarja) Babuder in Čermelj) ob 21.30 BARKOVLJE A - DOBERDOB (sodnika: Rudes in Zavarila); zapisnikarja: Babuder W Čermelj) —edson— JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE S* V petek, 27. t.m. bo šahovski brzoturnir po švicarskem sistemu. Prijave tekmovalcev od 20 do 20.15 v telovadnici stadiona «Prvi naj». Or-ganizator naproša udeležefl’ ce turnirja, da po možnosti prinesejo s seboj šahovnice- //JA ERENMJRG SREČANJA S SODOBNIK! (UUlumki 12 knjige € Ljudje, letu, življenje ») Diego Rivera In Diego je nenadoma zaprl oči. Samo Modigliani in jaz sva vedela, kaj se bo zdaj zgodilo. Lapinski se je spokojno pogovarjal z Legerjem Ne da bi opazil, kaj se dogaja z Rivero, mu je Maks pripovedoval o vizijah Julije Grildenerjeve. Modi-giiani in jaz sva se pomaknila čim bliže vratom. Diego je vstal in zavpil «Zaravo, gospodje grobarji! Vi ste, zdi se mi, prišli pome? Toda motite se! Jaz vas bom pokopal...« In napotil se je proti Vološinu, ga zgrabil in dvignil. To je bilo preprosto neverjetno — Maks je imel več kot sto kilogramov. Rivera je zlosiutno ponavljal: «Zdaj bom! Z glavo ob vrata... Prvovrstno vas bom pokopal!...« Leta 1917 se je Rivera nenadoma zaljubil v Marevno, ki jo je že dolgo poznal. Imela sta podobna značaja: togotna, otroška in občutljiva. Cez dve leti je Marevna rodila hčer Mariko. (Pred kratkim sem srečal Marevno v Londonu. Zdaj riše, ki pari in piše spomine. Marika je zelo podobna Diegu. Igralka je, po zunanjosti je podobna Mehikanki, njen materni jezik Je francoščina, bila je poročena z nekim Angležem, rada pa pravi, da je polovična Rusinja.) Ko sem spomladi 1921 leta pripotoval v Pariz, sem seveda takoj poiskal Rivero. Živel je v svojem starem ateljeju. Pred mojim prihodom je bil v Italiji in se navdušil nad freskami Giotta in Ucellija. Rivera je risal, to so bili prvi začetki nje- govega novega obdobja. Bil je vzhičen nad oktobrsko revolucijo in mojim pripovedovanjem o proletkultu. Pripravljal se je na pot v domovino. Kmalu je začel slikati treske po zidovih mehiških državnih poslopij. Bral sem o njem in včasih videval reprodukcije njegovih fresk, toda z njim se nisem srečaval. Leta 1928 je Rivera pripotoval v Moskvo, toda nisva se videla, ker sem bil takrat v Parizu. Nekoč me je obiskala ena izmed njegovih bivših žena, lepa Mehikanka Guadeloupe Marin, ki je v Parizu iskala Diegova dela iz mladosti. Rivera je postal slaven. O njem so pisali študije. Povabili so ga v Združene države Amerike. Tam je naslikal portret enega Izmed kraljev avtomobilov — tovarnarja Forda. Rockefeller je naročil, naj zanj naslika fresko. Rivera je naslikal prizo re iz Leninove socialne revolucije. Po dolgih razgovorih so freske uničili. Leta 1951 sem v Stockholmu obiskal veliko razstavo me niškega slikarstva. Staro kiparstvo me je globoko pretreslo Spominjalo me je na starodavno kiparstvo Indije in Kitajske. Presenečale so me poti civilizacije: od arhaičnosti in monu mentalnosti so Azteki takoj prešli na Izumetničeni barok. Po tem sem se povzpel v drugo nadstropje in tam videl dela Die-ga Rivere. Njegove slike so na platnu kazale živopisno moč Razstavljene so bile tudi reprodukcije njegovih fresk. Nisem jih občutil, zagotovo jih nisem doumel. Portali gotskih katedral predstavljajo kamnito enciklopedijo epohe, toda ljudje takrat niso znali brati. Riverine freske predstavljajo zbornike zgodb: ali o zgodovini mehiške revolucije, ali o obližih proti ošpicam ali pa o ekonomiki novega sveta. Diego ni pozabil lekcije italijanskega slikarstva — njegove Mehikanke se sklanjajo, plešejo in spijo kot florentinske dame iz 15. stoletja Rivera je hotel zediniti nacionalne tradicije s sodobnim slikarstvom, kot so podobno poskušali številni Indijski in japonski slikarji Nenadoma sem doumel njegove očitke na račun so vjetskih slikarjev, ker podcenjujejo ljudsko umetnost na la- kiranih škatlah. Ce bi bil Rus, bi Rivera skušal samega sebe združiti s Palehom... Toda že začenjam govoriti o svojem umetniškem okusu, kar ni niti malo umestno. Bolje bi bilo reči, da Je Rivera poskušal rešiti eno najtežjih nalog naše epohe: ustvariti zidno slikarstvo. Vse svoje življenje Je ohranil zvestobo ljudstvu Mnogokrat se je prepiral in se pomirjal i mehiškimi komunisti, vendar pa Je od 1917. leta pa vse do svoje smrti smatral Lenino za svojega učitelja. Diego je prišel na Dunaj na kongres pristašev miru 1952 leta. Povedal sem mu, da so mi bile na mehiški razstavi zelo všeč slike slikarja Tamaye. Diego se je razjezil in me oštel zaradi formalizma. Namesto srečanja med prijateljema, ki se nista videla trideset let, se je izrodi! prepir o navadnem in zidnem slikarstvu. Kasneje je prihajal v Moskvo na zdravlje nje. Obiskal me je. Preživela sva večer med spomini, tako se pogovarjajo ljudje, ko so kovčki že pripravljeni in po običaju malo posedijo pred daljno potjo Vse, kar je bilo v njem otro škega, iskrenega, prisrčnega, kar mi je bilo všeč in kar me je ganilo — vse to je prišlo do izraza tisti poslednji večer. Po tem pa se nisva več videla Rivera je bil eden izmed tistih ljudi, k) ne vstopajo v so oo, temveč jo nekako vso napolnijo. Epoha je dajala številne ljudi, toda Diego se n! umikal s poti in epoha se je morala ukloniti Valerij Jakovljevič Brjusov Pri mojih moskovskih znancih se je slučajno ohranila be iežnica iz 1917. in 1918 leta. Zapiski so tako lakonični, da jih včasih niti sam ne morem dešlfrirati toda nekatere vrstice so mi pomagale, da sem se marsičesa spomnil V tej beležnici sern zapisal tudi svoj vtis o prvem srečanju z V J Brjusovoni To Je bilo istega poletja o katerem je pisal Tolstoj Pre bil sem pri Valeriju Jakovljeviču nekaj ur Prebral mi je pred kratlum napisano pesem o Ariadni in takoj sva se začela pre pirati Ce Di označil tisti dei najinega razgovora, bi bil videt* precej presenetljiv za avgust 1917 leta. 1. Ali je res, da je Tezej občutil očitek vesti, ko Je pusti* Ariadno na pustem otoku? 2. Kako je pravilneje pisati — «Tezej» ah «Fesej»? (Vale rij Jakovljevič je vztraja, pri drugi transkripciji i 8- Ali je sodobnemu pesniku potrebno pisati o Tezeju? (J»z sem trdil, da ni potrebno.) Lahko bi pomislih, da Je bil Brjusov esiet-Iormahst. večni dekadent, ki je sklenil svoj svet zoperstaviti stvarnosti. To b* točno Kmalu po oktobrski revoluciji ko so bili tudi njegovi vrstniki in pesniki iz mlajšega rodu (meo njimi tudi jaz) * * * v dvomih, se mučili, marsikaj objokovali in se zaradi marsičeS* Jezili, je Brjusov že delal v prvih sovjetskih ustanovah. Ce se je z menoj pogovarjal o Tezeju. Je to pomenilo, da je verje* v vitalnost poezije in je spoštova, svoje delo Vse življenje Je Brjusov živel za knjige - za svoje ln tuje V mladosti je ob neki priložnosti prizna., da ima do romanov uneumno nagnj®’ nje, kakršnega sploh nima do dogodkov v življenju« K BrjU sovu sem zahajal z dvojnimi občutki • spominjal sem se njegovih pisem, mnogokrat mi je dajal poguma, spoštoval sem e*-toda megovih pesmi že zdavnaj nisem več ljubil m sem se bal, da ne bom zdržal ter bom celo nehote užalil človeka, kateremu sem bil marsikaj dolžan Valerij Jakovljevič Je stanoval v Prvi meščanski ulici D» sem lahko prišel k njemu, sem moral prekoračiti znamenito Suharevko Ce je Vatikan v Rimu neodvisna država potem )e bila takšna država Suharevka 1917 leta v Moskvi Ni se p® koravaia niti začasni vladi niti sovjetom delnvskih odposlance« niti milici Nad grandioznim trgom se )e dvigal čudovit stolp Tu je. kazrio še živela starodavna Rusija s svojimi slepci K) so pe!i otožne pesmi, s svojimi berači in prismuknjenci Psov ke so se mešale s hlipanjem ter starodavne prisege z razgovo ri o «kerenkah» buržujih in boijševikih Nnnaljevunjt steatj UHKONIAIVO: IRtO - UL MUNTEUCHl b, II, TELEFON «3 808 in 94 638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORIC A: Ulica 24 Magglo 1/1 četrtletna 2 250 m polletna t coo lir oeloletna 1 HA/ lu - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 startu dinarjev), mesečno 10 din SFRJ A1) 1 OŽM Li-iblia.ia Stari trg 3/1, .eirlon 22-207 tekoči račun pri Nsi.idm ne"«' v Mudliam - 5(11 3-2.i -• tcia /a vsak goriške pokrame se naročajo pri opravi - I* vs«n drugin 'okraji Mame pri « Sc Mileta Pubhlirtti) I'am.rm» - Tel el.m 33-82 - l • itAVA. TRSI - UL. SV FRANČIŠKA -l 20 - Teielon tl 338 95 823 - NAROČNINA mesečna MIHI m vnaprej. < 1 (MM) starin dinarjevl, letno UH) din ilOIHKi starin dinarjev) - Postni .eKoči račun. zalorniMvo i.r>a»Kega msku i rsi U53i4 - L* mm v širim enega stolpca trgovski 150. finančno ipravnl 250 osmrtnice is. m - Han K'»s tn m hceeda - Oglasi rta-ške 'p Mig. v.rm urednik SIAMSI.AV RENKO - tzda|B Ir tiska Založništvo iraškega 'sna Trsi