gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr.
poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 'kr. nov. den.
>
Ljubljani v sredo 3. julija 1867.
3»o$podarske stvari.
Svilorejcem na znanje
Profesor Hlubek pripoveduje, da iz odgovorov na to vprašanje se kaže, da se vsako leto pri stroških za
delo prihrani 421 frankov, to je, okoli 170 gold, na-
Kdor želi semena svilnih
tistega hvaljenega
šega starega denarja, ako se namesti 4 volov vprega
plemena, ki je znano pod imenom Polevoltinj (Polevoltini-Raçe), ga od letošnje prav zdrave
dobi pri avstrij sko-šlezkem društvu za svilorejo (osterr
krav teletom in
?
pa se krave tako rabijo
7
da
se
do
rei
leto
m
dan
tednov po teletu ne vpregajo
tedne pred
tedaj
schles. Seidenbauverein)
Spod
7
lota za 60 kraj
pa
okoli 200 dni delajo. Po takem znaša vsakoletni dobiček pri enem živinčetu 21 gold, in
se ne prodaja. Kdor ga želi, naj piše c. kr. kmetijski
V f
rzi.
To
družbi za to v B
(Brunn)
45 krajc. starega denarja ali 8 % vagana je tolikošen dobiček, da bi bila živinoreja že davno na
pa
boljem , Cttvv ui uac VCW X\.LLi.Vv Lij C ili
volov rabile molzne krave za vprego
ako bi bile
veče
Zakaj
krav ne vpregalH
kmetije in grajščine namesti
»	T 1MMUW U1U1ÛUV *>.A HIIV CJfAt	Z a k aj OC UI Ug
velik dobiček izvira iz tega, da imamo več krav namesti volov, in to je ta, da krave nam rodi i o teleta,
•	i _ 1_____ _ _	V f V •	•	•	^
drug
(Konec.)
Slavni Burger na vso moč priporoča, tudi krave vpregati, rekoč: Iz lastne skušnje vem, da molzne krave dobro namestujejo vole za vprego; ako jih dobro krmiš in jim pridno strežeš, ne boš pri mleku na škodi.
Le tedaj manj molzejo, ako preveč trpijo in potrebne
tako
se pomnoži zivmoreja
Tištim pa, kteri se morebiti posmehujeio temu
V • 1	v	Ij	11	•	1	• *■	.	«
priporočilu, rečemo le to: kdor ni skusil, tacega smeh
tega
je piškav oreh
jv, pou«» vi^u, kdor po skušnjah govori beseda veljá! Skusite tedaj, in potem govorite!
>
klaje ne dobivajo. Po 4 ure na dan kravo vpregati, jej še celó dobro dé za zdravja voljo. Tako imaš od nje molžo in delo. Recimo, da imaš
a
Mâhr. Schles. Mittheil."
posestvo, za
ktero se
potrebujejo 4 voli, da polje in ostalo gospodarstvo opra
vijo,
in če si namesti volov krave vpregaš, lahko po-
tem še druge 4 molzne krave imaš. Krave tedaj vpregati je gotova pomoč, da si kmetovalec pomaga na bolje. — Tako zagotavlja Burger.
Gospodarske novice.
. dne t. m. je na kolodvor železnice v Prago prišlo 9000 žakljev ogerskega žita, ktero je že prodano bilo za Nemčijo.
#
v
veduje
kme-
Tudi tega ne smem zamolčati, kar dr. Ran pripo- tijstvu izvedenega moža poslala na Ogersko , da tam
Bavarska vlada je dr. Henrika Ditza
v svoji gospodarski knjigi „Volkswirthschaft",
j---; —-----o	..— i-------- —	*v 7 ^^
opazuje, kakošen upljiv utegne ogersko kmetijstvo imeti
da na Švábskem v več krajih na vsak par konj imajo. na kmetijstvo južne Nemčije. Dr. Ditz poroča svoji
kmetovalci po
do
parov vprežnih krav.
vladi
>
da
7
ker je narod ogerski neomikan, tudi kme-
Skušeni fajmošter dr. Magerstedt v Sonderhausen-u tijstvo ogersko stoji na najniži stopinji
pa
misli
7
da
da se bode sčasoma povzdignilo na viši stan
7
potrjuje, da krave so za vprego tako dobre, kakor
njim po velikosti in teži enaki voli, v hoji so še neko-	napredka.
liko hitreje, da bi se jim ove» dajal, ni ravno treba,	* Na gruntnih davkih je konec preteklega leta
vendar potrebujejo vec in bolje klaje kakor krave samo	in konec prvih kvatrov letošnjega leta zaostalo v
za molžo. Ako se dobro krmijo in v delu ne preže-	Vsem našem cesarstvu 49 miliionov in 634.219 sold.
•	1 •	*	1	•	-f^v t v	.	i	mm	_ _	_	_	%j	o
nejo, kmeti e ko
tudi manj ne molzejo. Priča temu so
77
k r a vj i
ti
Od tega zneska zaostalih zemljiščinih davkov se več kot
v Thuring-u, ki se bolje počutijo mimo druzih, polovica šteje na Ogersko in vojvodino srbsko.
konje imajo za vprego
Dr. Zeller in pl. Pabst
obá slavna možaka na
polji kmetij skem — trdita, da si kmet veliko stroškov prihrani, ki krave vprega, pa tudi na mleku ne trpi zgube
Kur java s prešiči. Kako to? bojo vprašali častiti bralci. Tako-le je bilo: Nedavno se je velika
ladij a
„Rosetta",
ktero sopár goni, iz Dublina podala
ako jih ne presili. Dr. Ćudi svojim rojakom v S vaj ci priporoča krave
za zmerno vprego pa z dobro klajo ter pravi
>
da
na morje, naložena s 1000 pitani mi svinjami. Kmalu vstane strašen vihar. Drugekrat seje ladija v 16 urah pripeljala na svoje mesto v Bristol ; zdaj pa je vihar
krave storijo to, kar 3 voli.
več
dni
Profesor Rajmund Veit pripoveduje
>
da
v zgornji
polomil kolesno omaro, da se je ladija metavala na morji. Ker je oglje za kurjavo parnega
pre-
Avstrii že v mnozih večih gospođarstvih vpregajo molzne krave in so prav zadovoljni.
Kmetijska družba v Genfu (v S vaj ci) je razpisala
kotla pošlo že drugi dan, ni jim. ostalo druzega kot to da so s prešiči začeli kuriti, in res 400 prešičev so pokurili in tako srečno prišli v Bristol.
vprašanje: naj se
pové
7
s pridom vpregati molzne krave?
ali se namesti volov morejo
Popotnikove opazke po Angležkem.
(Dalje.)
Najslabeja in najbolj mršava živinčeta v svojem življenji videl sem na Hrvaškem, v Primorji, na Kranjskem in v Istri, najlepša pa na Angležkem. Pa zato nikakor nočem prvih preveč grajati in drugih preveč ne hvalisati, ker mislim, ako bi Primorčan, Istričan in Kranjec imel takošne pašnike, kakor jih ima Anglež, bi njegova tudi tako lepa bila kakor so angležki bulli. Angležko zemljo pokriva vedno zelena trava in živina se more pasti tudi pozimi, izvzemši le nekoliko tednov; trava je gosta, mastna, sladka in posebno redilna; pašniki so navadno ograjene livade ali travniki vselej pri-merni številu živine, ktera se med ograjami pase. Ker se nekteri farmerji samo z živinorejo pečajo, zato so nektere pokrajine sami pašniki in po njih se pasejo trume živinčet, pa kako različno je vse to od naših „gmajn"! Tukaj se ne puščajo samo taki kraji za pašo, kteri bi drugače se uporabiti ne mogli, kakor pri nas, ali za njive ali senožeti ali kaj druzega, ampak izberejo se zato najpripravniša mesta, kjer se živina res obrediti, ne pa samo preživiti more. Pašniki se zboljšujejo, tako, da se vedno slaba trava odstranjuje in z boljšo nadomestuje ali ž njo meša. Da se pa stvar lahko doseže, niso tukaj dobre farme kakošen „ex omnibus aliquid", kakor so naše, temuč vsak farmer se pečá s posebnim delom kmetijstva; tako nekteri samo s poljedelstvom, drugi samo z živinorejo in zadnji se imenujejo „graziers." Pa tudi živinorejci so taki, da nekteri se pečajo najbolj s konji, drugi z govejo živino ali ovcami, svinjami itd.
Znano je, kolike koristi je umna razdelitva delà v tvornicah (fabrikah); al ravno tako je tudi pri vsakem drugem poslovanji, in člověk, ki se vedno le z eno stvarjo bavi, gotovo to najbolje pozná in ž njo najumniše ravná. Kakor sem pri ovcah omenil, tako tudi živinorejec za goveda kar mogoče za dobro pleme skrbi, in prilike so tukaj, da se biki, ki so poseben ponos nekterih velikih farem, ne le za 800 gld., temuč za 8000 gold, cenijo in prodavajo. Goveja rej a na Angležkem se z našo nikakor primerjati ne more, ker ta se najbolj po dobri paši ravná, ktera je pa tukaj in pri nas celó različna. Kar se pa govejega plemena tiče, nikakor bi ga pa tudi našim kmetovalcem ne pri-poročal; na velikih in bogatih farmah je kar le mogoče požlahnjena živina, na ubožnejih pa ni nič kaj posebnega , in naša goveda na spodnjem Stajarji so mnogo lepša. Ker je lanska kuga mnogo lepe živine pobrala, zato se tù mnogo nadomestuje z nemško, ktera posebno iz severne Nemčije sem dohaja; to pa štajarska goveda mnogo prekosijo. — Goveja rej a se mi na Štajarskem, primerjaje jo z drugimi deželami, še kaj dobra dozdeva, barem veliko bolja kakor je ovčja; pleme je tudi prav lepo in dobro ter prepričan sem, da bi se marsikteri živinorejec angležki^ zelo začudil najti na sejmih v slovenski Bistrici na Štajarskem takošna goveda, ki bi njegovim ponosnim farmam na čast bile. — Pa pri vsem tem je pri štajarskih živinorejcih vendar mnogo mnogo napak in nemarnosti. Da bi naši ljudje bolje ravnali in se umne živinoreje poprijeli, gotovo bi'je tretjino več po številu in za polovico po boljši veljavi rediti mogli. Živinska reja se ravná po pašnikih; al kakošni so ti navadno pri na3 in kako se zboljšujejo? Puščajo se večidel pašniki svoji osodi ; dokler se ne prenare-dijo zakaj drugega, raste tam divjača ali pa je vse golo, zato je malo brige, in živina, posebno ta, ki ni za delo, se zganja tje le toliko, da se preživi.
(Dalje prihodnjič.)
Národopisné stvari«
Brglez.
Etymo-mytologična crtica.*)
Spisal Davorin Trstenjak.
(Konec.)
S tem bi toraj dokazov dovolj imeli, da so žolna,
de tel in brglez tudi mytologični tiči in symboli
bliska, — bliskonosaci. Ostaja nam še samo etymolo gičn a razlaga imén.
Žolna brez vse dvombe od osnove žl, luteu3, vi-ridis, toraj „viridis avis" (zelen tie). Besedo detel, staroslov. d e n t e 1, sem že v „Glasniku" razložil, in rekel, da stoji za denktel, sansk. danktaras (danç-taras) pikar, kljukar, Beisser, Hacker, Picker; po izpah-njenem guturalcu, kakor v besedah: seno za sekno, lumen za lucmen. Ker staroslovenščina ima besedo dentel, ne pa djetel, zato K uh no va razlaga od djeti, djetel, „der Bildner, Zimmermann" ne more ob-veljati. Večo težavo delà ime brglez. Nekteri naših jezikoslovcev ne dajo veljati, da bi bil ez slovansk sufiks. Al, dokler ne bodo dokazali, da besede le mez. gavez itd. niso slovanské, tako dolgo bodemo si ga branili in trdili, da se sklada z nemškim : i g, i n g , litev. ingas, lat vij skem: igs, eg s itd.
Jaz trdim, da beseda brglez naravnost pomenja: bliskač „Blitzvogel" in da je dobil ime po božanstvu bliska, ktero se je velelo Br g.
Božanstvo s tem imenom nahajamo pri starih Indih,
pri kterih se veli Bhrgu, in učeni Kuhn („Die Mythen von der Herabkunft des Feuers Prog." str. 5) je do belega
dokazal, da Bhrgu pomenja: b lis kaj oči, in da je identičen z grškim Phlegias-om. Že staro-indijski jezikoslovci so ime Bhrgu izpeljevali od korenike : bhrdž, frigere, assare, rosten, braten (Ait. Br. HI, 34). Sorodna korenika je bhradž, s ktero se ujemata : cplsya) in fulgeo za falgeo. V slovenščini imamo br-žolica, assum, assatura, pečenka, pečenica.
Naj tukaj omenjam še druge okoliščine. Od Po-horja do Karavanek sem našel med planinskimi prebi-valci vero , po kteri pripovedujejo, da kadar se brez groma bliska (wetterleuchten), se v oblakih „Brganti sekajo." Tudi rodbinskih imen: Brgant (po obliki, kakor: Kurant, Marant) najdeš po planinah od Kozjaka do Storžiča obilo. Stari Slovenci so toraj tudi poznali božanstvo bliska po imenu Brg ali Brgant, in tiča bliskovega so imenovali: brglez. V slovenščini jaz le poznam bergla uz bernica, die Kriicke ; al ta beseda izhaja od berem rr fero in ima e ni pa pt. Na rimskih kamnih izkopanih v nekdanjem Noriku večkrat najdeš osebno ime: Bergant in B rigan t, slednja oblika bi kazala, da je že med norenskimi Slovani bila navada pi spremenjevati v ri, primeri novo-slovenski hrib, hriber, bridek, bridva za: hrb, hrber. brdek, brdva, odbrditi, acuere, ostriti.
Po slovenskih narodnih povestih je brglez tudi varh otrok, in ako ga v kletki kraj zibeljke postaviš, otrokom brez bolečine zobje rastejo. Varh otrok je
tudi bil rimski Picus (Serv. V. A. X. 76.). Picus sè
svojim bratom Pilumnom (od pilum, Morserkeile — Donnerkeile) se tudi velita „Dii conj ugales^, in njima se je, kedar se je otrok narodil, v hiši^porodnice postelja napravila. (Non. Marc. p. 518. 528). Čudo! tudi slovenski stariši fanticem, kadar kažejo „membrum virile", rečejo: „skrij brglez a", tako so tedaj nekdaj tudi paganski Slovenci imeli vero, po kteri, da z uče-
*) Tudi v zadnjem listu na str. 210. namesto „Etymologična Čr-
ticau beri „Etymo-mytologična crtica."
221
nim Kuhnom rečem: „Der Specht (Picus) als Feuer- umljenj
z
b r i n g e r (Brgant) gait auch fur den Lebensbringer
dajcem Vukom Brankovicem in Bal
?
m
9
knezom Zetskom in drugim. In ko se je strasni
er brachte dem Neugebornen den himmlischen Feuer- boj bil na Kosovem polji, in ko. je Vuk Brank fanken der Seele, der nach griechischer Sage von Pro- srbsko vojsko izdal, takrat gré Marko s turško
metheus dem aus Thon gebildeten Menschen eingepflanzt wurde." (Lib. c. 105.)
Ozii
po svetu.
Pisma o saniostanih srbskih
moči
po
y
ki mu jo je sultan dal, v Prilip in gradove
vzame
(mesta) po Paški (Novi Pazar) in M a c e d Lazaru nazaj. Na kratko: Marko je vse storil, da
bi zopet dobil gospodstvo nad Macedonijo, kterej je
kot kralj več let vladal, in iz ktereg silo orožja iztiral.
ga je
zar
sè
(Dal. prih.)
Da
se še
(Dalje.)
dan danes v srbskih samostanih, cerkvah
Politične stvari.
in palačah slavnih pradedov srbskega carstva nahaja	-
mnogo svetu še neznanega in za ^srbsko povestnico^ za- PailSlavizem (vseslavjanstvo)
Avstrijo.
nimivega so ruski
gradiva, o tem
tjaki po
ni dvombe. Koliko rokop
in
nevarnost za
opski Turčii potovaj
našli
koliko pa jih še leži v velikanskem zidovji ! In koliko
napisov in malarij po stenah samostanov, cerkvá, palač
, da
Dandanes so Slovani v Avstrii zopet prav na re-
in
ijihovih razvalin še caka sposobnega rodoljuba
šetu svojih Slovanov v Moskvo
politično-narodnih protivnikov. Potovanj
jih obelodani in svetu
gi
odop
(etnografični) izložbi
Da pa ti napisi m je pa še le prav razvozlalo strastne jezike. Naj že čio
malarije po stenah omenjenih poslopij za povestnico vek misli kakor koli hoče o tem Moskavskem shodu neprecenljivo dragocenost imajo, gotovo mi pritrdi vsak naj reče, da je prav, da so avstrijski Slovani potovali izvedenec. Na primer hočem tukaj samo dva napisa na Rusovsko, ali naj reče, da ni prav bilo ali da saj
omeniti, ki ju je našel gosp. Verk
tovaj
186
(glej
189)
Glasnik društva srbské slovesnosti VI." stran
V neki stari cerkvi samostana „Preobra
\j vi > Ml	u«, XliUOVYOay J Oil i. llťXJ 1CUC ,
po Turčii po- zdaj ni bilo ob pravem času

je ^aiuouiu , u.a» VOWUOl VOl UCliiôlVl 111 Ulčtgjčl.1 »tt.1 <
niki so za tega voljo odprli svoji strasti zatvornice
žalostno
'Kj	, — to je vsaj gotovo, u«
da večidel vsi nemški in magjarski čas-
da
ženija", ki se
iip
zdaj
9)
Zerze" imenuje
>
ne
dalj
od Pri
in
med mestoma Orid in Vel
nad vratmi vati slovanské
jpred začeli grditi nektere
be, potem so jeli ps
de avstrij ske, končavaj
pa
daj
našel starosiovenski napis, v kterem se bere med dru- s tem, da pridigovajo križansko vojsko proti Slovanom gim tudi: „Blagoverni kralj Yukasin in njegov sinJ^raJj v Avstrii.
Naš namen ni preiskovati tukaj, kakošne politične nasledke bode potovanje mnozih avstrijskih Slovanov
Marko so obdržavali svoje dni to sveto mesto
ves starosiovenski napis poslovenil, wujv	*** uaoicuaD uuuo yi^vv»ujc muu/iiu »vomjo^iii
častiti bralci. In v Prilipu, v mestu kraljevića Marka, imelo ali kakošne utegne imeti; le to rečemo
ne boj
Da bi
zahtevali
da
so v
v razvalinah cerkve sv. arhangela Mihaela, ktero cerkev
narod
imenuje „cerkev kraljevića Marka",
Je
gosp. Verković na zidu razrušene cerkve, ktera je
Avstrii zopet začeli o panslavizmu govoriti in o nevar-nostih, s kterimi žuga, in da kolovodji teh časnikarjev
zno-
traj vsa z malarijami pokrita, našel pri glavnih vratih
že pnporočajo pomoč, po kteri bi se zatrl pansla-
preganjati po
vizem.
V VMJ vy	vy A.JL1 V V ♦	j / V	A*. tVJ JL JL	Kf
Pomoč je lahka — pravijo;
To
namalanega kralj a Vuka šina in sina njegovega kralja	vseh potih je treba Slovane; „slovanska surovost se
Marka. Na desni strani sedi starec Vukašin v velikem	mora tèptati z omiko Nemcev in Magjarov !"
in lepem carském odelu (obleki) sè zatvorjeno carsko	pesem, ki jo v stoternih variacijah pojó Slovanom so-
krono na
Je
in sè skiptrom v roki; pri njegovi gl je starosiovenski napis : „V Krista Boga blagoverni kralj
Vukasin." Na levi strani pa stoj' 1 :--—-1
tudi v carském odelu, iščemo.
vražni časniki.
Vredno je tedaj , da to
reč
bolj na drobno pre-
s krono na ima še male č
in skiptrom v roči mladi Marko
9
ki
Tudi Avstrii
da je Marko, ko je bolj odrastel
brke (pripoveduje in popeva se,
strašne brke imel
obžaluje, da so Slovani v Avstrii,
Bog dal Slovane. Naj ta ali uni
in rad rujno vince pil)
adp
jih je dal.
drugače
ni
9
In
Bog
v
se
celó večina avstrijskih narodov so
loma že pokvarj
pri njegovi glavi je de- Slovani; al tudi tega zdaj ne moremo predrugačiti;
Dalje je pa tudi to resnica, da tisti možaki
al še se to-le lahko bere
ver......kralj Marko
>e iu-itî idu ivu ucic t „ . * . .
Učeni dr. Janko Šafarik
tako
mav; JG» x/aijvž ju j^a buui tv i^gjuiv/c« y uc« tioui uiu/jai\i^
ki se domišljujejo stebre današnje avstrij ske ustavnosti
pravi
;
bral
da tudi njegov stric pokojni Pavel Safařik je (konstitutionalizma), sovražijo Slovane za nasprotnike
napis: kralj Marko
y
m
zdaj se ne domisli, kam
e to nekam
pisal
9
al
svoje
takih okolšČinah je pač čisto naravno
9
da
se
z vsega tega dr. Janko	posamni slovanski narodi drug drugemu bolj bližajo v
Šafarik zaklučuje , da je bil Marko po smrti svojega	zavesti, da so si sorodni. Ako tedaj psovanje, kakoršno
očeta Vukašina gotovo v kakem oddelku srbskega car-	se vsak dan bere v mnozih nemških in magjarskih stva dejstvitelno za kralja přiznáni vladatelj , in to v
Mace d volj
9
ktero zemljo mu je od naroda za cara
zar sè silo orožja
vzel
Mark
Je
vladal
ko k ralj v Prilipu nad Macedonijo in Raško
9
m
mislil je, gumnega bila
kralj
bsk
biti
časnikih, draži in žali slovanské narode, je li po takem čuda, da taka razdraženost utegne nevarna postati? Ta nevarnost pa — pravijo zopet ti nasprotni časniki — je zatega del še veča, ker drugi veliki slovanski narodi
se
'sin ui ti , al narod si izbere po- bivajo okoli Avstrije in jim je zeló mar za to, o^ to pa je Marku grozna krivica godi v Avstrii. To vse skupaj delà strah panslavizma
kar
z ara
9
j^CK JU c* a a> 1 a ^ iv	J ^ XIX maw	vmiM ui ■«.
in za tega del je bil najveći sovražnik Lazar
posebno zato., ker mu je Lazar njegove jih srbski državi pridružil. Mark vražnik Lazarj
emlj
vzel
.9 in
za Avstrijo.
Naš namen ni,- da bi to besedo vanje v pretres
ko
y
gre
turŠkemu sultanu Amur at
najveći so- vzeli. Vendar rečimo to, kar pravijo nasprotniki
;
da
se
Slovani hočejo združiti in da to panslavistično gibanje
in ga podpihuje proti Lazaru. Skuša pa tudi župane žuga Avstrii z veliko nevarnostjo
9
po takem pa vpra-
raške po pismih od L
t šel na K
sodni
Polj
odvrniti. In ko je Am
šamo
ali je sredstvo, ktero nasprotniki priporočajo proti
v boj za srbski narod od- temu slovanskému gibanju, res tudi pravo, dobro
in nesrečni
bila sta oba Vuk
sma
OV/Ullll 111 UVjOI KjIjUI y kJllCM OLC* VUC4 ¥ U IV M) O 1 U V V CM OX11M
Marko in Andrej, na sultanovi strani, in v poraz
9
sredstvo ?
Nam se zdi to sredstvo
namreč zatirati Slo-
f
222
vane, kakor ga priporočajo mnogi nemški in magjarski ruskému generala B u tako v - e mu zarad velikih zaslug časniki, strašno slabo. Poglejmo okoli sebe! Od ene njegovih za razširjevanje in množenje zemlje- in naro-
KJ U 111 JLJfc JL y	UU1 IAUUIV «JJIMMV9	*	UJLW VJLXVIJ- M V M V ♦
straní se širi Prusija, ktero mika pod svoj spraviti vse, kar je nemškega v Avstrii,
peruti
dopisnih vednosti v Azii častno medaljo. To isto dru-
strani pritiska na meje avstrijske Italija, ktera se sita tega, kar je od cesarstva našega že požrla
jugu
v
T
od druge štvo je tudi zdaj poslalo ekspedicijo v Afriko, da po-
s slavnim potnikom in misijonarjem dr. Lida je
ni na
zve, kako je
^oaioiva aaou^a ^yjuixa,, — ua v i n g s t o n e - o m. Vkljub prejšnjim naznanilom, ua je dihujejo slovanski kristijani po rešitvi ta pogumni mož že mrtev, je po poslednjih sporočilih
in upajo, da jim pomoč doide iz Rusije. To so
važne
okolice : Č e s k H r v a t j e blizo Italij Tur čije, Poljak
blizo Prusije, SI
pre
m
in
R
?
Srb
lui in H rva t] Kj U Linu JCŤ Í\aj^itau X u	miau J oauoou ILL puguuicil LLLU Zjj
blizo Rusije. Kdor tedaj ki je Livingstone-a poprej v Afriki spremljal. —Zdaj pa
blizo
še vendar mnogo upanja, da še živí in da se je dalje v notranje kraje podal. Načelnik te ekspedicije
je kapitan
Young, še mlad
skušen in pogumen mož
priporoča te avstrijske narode zatirati namesti
zdig
niti jih v tab
iz tega prav imenitnega društva stopimo na ulice Ion-
proti vnanji sili, ta ni zdrave pa- donske. Lansko leto naznanjeval je vsak vogel strašne
ta je norec ali pa skrit sovražnik Avstrij
meti vendar skušnj
več je
bai
V F
U Cl
da
zgube avstrijske; letos se prodava ta naša sramota
V
se
\uouja uvi j ua og nikoli ni bilo dobro zatirati po tukajšnjih ulicah: vse namreč, kar so Prusi lani prebivalcev kakoršne koli države, in vprašanje avstrijski vladi pograbili na Českem, posebno pri Sain menda
takih časih, ko se je vsak hip bati kakega potresa tudi drugim — starinarjem (tandlarjem) in enakim ba-
tudi: kako dolgo bi se dala zatirati večina, zlasti v
do vi, prodala je pruska vlada angležkim
vnanjega, proti kteremu je in premoženje žrtujejo?
treba, da „zatirani" kri
rantačem! Proda vaj o pa se stvari vsake baže
ki jih
XWUKtVWUil •	JL *	T MJU jJW UV K> U ¥ C* L A T OCÍCWU UCLUKj J	ai JiU
je avstrijski vojnik bodi-si na polji ali v bolnišnicah itd.
je treba močí in mirú domá panslavistično gibanje, ktero preti celoti državni
Ako res Avstrii od zunaj žugajo nevarnosti in jej potřeboval in ta klamora priporoča se za potrebe, ka-
ako se res' čuti kako koršne si le angležki barantaČ izmisliti more. Ena naj-
poznamo mi vse drugač
tedaj
znamenitejih ulic v Londonu se imenuje Oxford-Street,
•	J*	•	V	1	t	. •• 1	^ 1	•	•*«•!<
nosti panslavizma in to
dstvo proti nevar- in tù se najvec prodava te avstrijske robe, in da ljudi
i	•	•	Vil*	Iv	I	•	1	•	*	1
dovolj nost slovanskih
d s t v o je gotovo : imenuje
se
d
v
A vst
bolj
na-se
vleče, zato je polno napisov v angležkem,
Dajte tem narodom njihove narodne pravice, kakor jih
laškem in španskem jeziku, ki žalostno zgodovino te
robe
vživa
Nemec in Magj
>
ker tudi S1
kakor
oznanujejo.
Senj 20. junija.
k.
Ne
spominjani se še v
Nemci in Magjari plačujejo davek in prelivajo kri za „Novicah" dopisa iz tega kamenitega, na bregu jadran-
državo
boj
7
m
P
hrepeneli po druzih združbah.	j. cti v xíyj ocuaj , r^v/ ^»loaiaiu tu lucíiu &lcUh.U LIU.1 LLčtl UU.-
Zatiranje pa še ni nobenega člověka in nobe- nost svojo slovansko. Od kar na Reki vlada magjar-
dovoljni SI
ne
skega morja ležečega mesta. Evo tedaj nekoliko vrstic *)
ravno
sedaj
ko prestaro to mesto krepko trdi narod-
nega naroda navdalo z ljubeznijo do tistega
zatira
Po
77
ki
Patriotu
;
ga
ski komisar Czeh
>
Je
že
več nego tretji del reške žu-
DopisL
panije pomagjaril, povsod se bojé divjih teh Mongolov na Reki in v okolici vidijo se le zastave magjarske in fforié mu, kdor na vse grlo ne kriči	f" ~
gorje toži izmed
Hrvatov, ne dobi
77
Eljen!
7 7
Kdor
prâVâ^ sili pst š© zapró
V Londonu 16. junija. (Konec.) Ako je ktero leto ŽalosTno"je~tedaj"stacje naših bratov Hrvatov na RekL
znamenito v zgodovini za velike svečanosti ali prav si-jajne komedije, gotovo je leto 1867. Kdor se pa pri teh najbolj zabavlja, gotovo je véliki principal Napoleon in njegovi Parižani. Politiki angležki že zato zavidajo Na-
, ker
neštevilne trume zlatih tičkov so letos sfrfrale v Pariz.
Da pa ne bi kdo mislil, da se strah pred Magjari širi dalje proti jugu, napravili smo tukaj dve veliki narodni svečanosti, 16. in 20. dne t. m. Mrgolelo je vse po
poleona, Londončani pa še posebno Parižane zato
ulicah, živio- in slava-klici doneli so iz vsacega grl
a
peli so hrvaške pesmi
7
med
7
drugimi „Još Hrvatska
ni
Sreča je le, da separižka komedija ni v tragedijo
spre-
propala" in mnogo slovenskih, godba je tudi svirala
menila in tega so zdaj tudi Angleži veseli, kakor vsak
slovanské, narodne zastave vile so se
po
zvonikih, z
človek, ki še zdravo misli.
V obče se misli, da Poljak
trobojnimi zastav ami hodili so celi dan po mestu.
Ko
Berezovski, ki je stregel po življenji ruskému caru, je besnjak (nor), ker človek zdrave pameti kaj tacega ne bi mogel storiti. Dogodba ta pa je za cara ruskega najboljih nasledkov, ker zdaj je zeló popularen na Francozkem in časniki angležki pišejo o njem tako prijazno, kakor menda nikdar poprej; za poljske emigrante (begune) pa je to veliký udarec, ker zeló se je zgubila simpatija do njih. — Čudno je, da svet toliko o slovanském zboru Moskovskem tuli dandanes, ko vendar Evropa přiznává idejo našega stoletja, to je idejo narodnosti, za ktero ste celó dve konserva-tivni vladi, Prusija in Avstrija, v krvavi boj šle za Slesvik-Holstein ; tudi nekterim angležkim časnikom je Moskva trn v peti in to posebno časniku „Times", ki ima dopisnika v Berolinu, ki pa svoje dopise pošilja sèm pod debelim napisom „Russia." Ta možek ber o lin ski pobere iz nemških časnikov vse smetí in drožge, ter jih pošilja v „Times", da svoje čitatelje ž njimi siti.
Drugače vendar se govori o ruskih zadevah, kakor
so
šli
mimo semiuisca
, metala je duhovna mladež na stotine tr ob oj nic skozi okna v znamenje, da tudi
ona živi m
budí
za vse
prišli sa tudi iz okolice graničari in grani-
, kar je narodnega. Od pol-dneva do mraka plesali so narodno kolo na velikem
trgu,
čarke k narodnej tej zabavi ; al plesal ni samo prosti narod, plesala je tudi gospoda; 15 veder vina in mnogo mesa in kruha razdelili so med narod. Zdravice so napijali sivolasemu biškupu Ožegovicu, Strossmajeru, Slovencem, severnemu stricu, pogin izdajici itd. Zvečer je mesto bilo razsvitljeno, z bakljado so hodili po uii-
po-
cah do pozne noči.
Od sedaj je narod zbujen
7
kazal je, da je narod hrvaški in da je pripravljen vsaki
čas proti sovražni sili varovati svoj dom. Z Bogom!
reči.
sem že zadnjikrat omenil v geograficnem društvu londonskem. Zadnji čas je bilo zeló zanimivih sej in sopet se je o ruskem napredku z največo pohvalo govorilo. Pri eni teh sej poslalo je geografično društvo
Iz Reke. — Magjaroni počenjajo na Reki strašne Razuzdanost teh ljudi je tolika, da groza obhaja vsacega poštenjaka. Vsega tega največ je kriv komisar Czeh, kterega je bila vlada tje poslala, da bi Reko združil z ogersko krono, ki ni hotel ali ni mogel brzdati divje drhali. Vendar je zdaj Czeh odstavljen in za njim je přišel za namestnika ogerski grof Forgač. Kolovodji razdružene magjaronske množice so v imenu

Prosimo Vas lepo: večkrat kaj!
Vred.
223
ogerskega ministerstva ljudém obetali plačo, ako se vpró Hrvatom, in da jim ne bode treba več plačevati davkov, češ, da so teh davkov samo Hrvatje krivi ! Godile so se še drugod grozovite silovitosti. Posebno delavni rogovileži so laški mornarji. Podžupan reški gosp. Vončina, ki je po odstavljenem nadžupanu Smajču dobil vladino krmilo v roke, se je izkazal srč-nega in modrega možaka in poštenega narodnjaka; on si je na vso moč prizadeval, da bi ohranil red v Pri-morji. Czeh mu je ustavil to delovanje, ktero je měřilo na red in pokoj. Vončina je po telegrafu pisal zagrebškemu namestništvu, da, dokler on ima župan-stvo v rokah, hoče proti Czehovi volji skrbeti za red v hrvaškem Primorji. Namestništvo mu je telegrafično odgovorilo, da mora Czeha poslušati. Na to se je Vončina pritožil pri hrvaški dvorni kancelarii. Raz-dražena drhal je šla nad učilnico gimnazijsko, kjer je divjala kakor Atilovi psoglavci. V veliki nevarnosti je bil tudi grobniški stolni sodec národni g. Padavič: posebno so pa trpeli trije hrvaški dijaki, ker so peli hrvaško pesem „Lepa naša domovina" Iz ječe v ječo so jih vodili, pretepalijih, kakor živino, enemu so celó oko izteknili. Komaj so preoblečeni pobegnili v Zagreb, kjer jih je nadžupan Kukuljevic tolažil, da bode tega skoraj konec. Graničarji ogulinskega polka so srditi vprašali svojega polkovnika Došena: ali je res, da so hrvaški narodnjaki v nevarnosti za svoje
življenje? in dostavili so, da še niso pozabili 1848. leta,
da pa so tudi zdaj pripravljeni, braniti narodno čast. Gosp. Vončina je v javnem sporočilu neusmiljeno, toda pravično zgrabil Czeha, nad kterem so celó dunajski dvalistični listi nevoljni. Vendar je — signum temporis! — neprestraŠéni boritelj za občni red gosp. Vončina odstavljen od službe! — V Kraljevici se je zoper magjaronsko početje, ktero se je začelo tudi v Istro širiti, osnoval naroden odbor, s kterim je v zvezo stopil tudi Bribir, Novi in Vinodol. Tudi Senj je v družbi s Kraljevico. — Kaj bode iz vsega tega, kdo more danes to vedeti?
Iz Elaloz 1. julija. R. B. — Večer pred Ivanjem
se vrši na Slovenskem po strmih hribih in zelenih lokah na tisoče plamtečih kresov, kar pomenja, daje solnce na vrhuncu svoje moči oziroma na nas pozem-ljane. Bože daj, da nam je privošeno gledati naš narod konci na polovici pota pravega dušnega napredka in tvarne blagosti, na višini dovršenejšega razvoja naj se radujejo srečnejši potomci! Na Kresovo smo se v Ptuju razgovarjali z narodnimi bratovi, kaj naj počnemo, da se v ljudstvu čedalje bolje in krepkejše goji čista narodna zavest in iskrenejša ljubezen do tega, kar je naše, kar je slovensko; mnenjeje bilo, danárodne pokojnike budimo in kličemo na pomoč, da govoré po svojih slavnih delih in narodni iskrenosti sedajcem žarijo iskro poštenega rodoljubja, kjer je preslaba in premlačna naša delavnost. Znano je, da letos počnemo s Krempljnom, in že so glasovi se javljali, da nikakor zabiti ne smemo narodnega pesnika Volkma-jerja, kteri je kot duhovnik pri sv. Vrbanu zunaj rtuja mnogo pesmi zložil in ki jih je poveč na svetio dal dr. Murko. Razgrebali smo, po namerku rešen, debel zgodovinsk rokopis pokoj nega Povodnega, kteri je pravilnejše in vročeje čutil in pisal o naših razmerah, nego marsikteri pisatelj sedanje dobe, imel je zdrave pojmove in očišćene, neskaljene vzore o slo-venstvu. Povedano je bilo, da so vrstni cerkveni govori pok. Cvetka, bivšega okrožnega dekana v Ptuju • in pozneje v Ljutomeru, ki je slovel pri nas kot prvi slovenski propovednik za omikanejše občinstvo, in še došle mu ne vemo vrstnika, kanili se dražbeno prodavati na težo kakor papir za zavoje, kar je po sreči
preč. g. dr. V. zabranil ; toda kje sedaj prhnejo, vedi si Perun! Vredni slovstveni ostanki rajnih pisalcev morajo nam biti draga svetinja. — O milem našem in ne-opešanem delavcu v jezikoslovstvu Oroslavu nazna-njamo, da je kritično pretresel vse došle na svetio dane slovenske slovarje, da se v novem odpahnejo vse napake in pogreški, ktere je drug od druzega pre-pisaval brez znanstvenega rešetanja. — Darovali so za Krempljnov spominek gg.: Preč. dr. Vošnjak J., prošt v Ptuju 10 gold., Vajksl J., dekan 10 gold., Kvar S., župnik hajdinski in duh. svetovalec 10 gld., Majeric M., gvardijan 10 gld., Bezjak F., župnik mar-kovski 5 gold., Reisinger France, trgovec v Dobravi 5 gld., GrabarM., župnik vrbanski 6 gld., Kranjec F., župnik margetinski 5 gld., Šparavec A., kaplan hajdinski 5 gld. , Frk M., bénéficiât 5 gld., Simonič Janko, mark, kaplan 5 gld., Vuk A., vikar 5 gld., Cafov O., bénéficiât 2 gld., Simonič J., kaplan marg. 2 gld., Srebre, vračnik v Mariboru 2 gld., Čučko K., minorit 2 gld., Vršič M., minorit 2 gld., Petanjek L., minorit 2 gld., Vošnjak L., kaplan v Ponikvi 1 gld., Rola M., ptujski kaplan 1 gld. Slava narodnjakom, kteri blagovoljno polagajo tvarne daritve na narodni žrtvenik.
Iz Radoslavec pri Mali nedelji 23. jun. A. B. —
Dopis iz Haloz v 24. listu „Novic" nas je tukajšnje prebivalce kar zeló raz veselil, ker nam ojavlja, aa se bode 1. kimovca t. 1. v spomin in slavo rajnemu K rempeljnu, obhaj ala spomenica s primerno besedo. Res, da je rajni Krempelj ves čas. svojega življenja se boril in trudil za srečo in napredek zanemarj enega svojega naroda; al prav za prav je bilo tukaj njegovo življenje in delovanje najimenitnejše in najveće. Razun belega dne, kterega je Bog stvaril za dušno in telesno borenje člověku, je cele noči brlela luč v njegovi hiši, ker (tako je sam rekel) ga takrat nikdo ni motil v njegovem delovanji. Pričakujemo toraj, ako bode vreme prijetno, da dospé v to počastitev iz vseh sosednih krajev mnogo mnogo rodoljubov. — Letina nam kaže srednja. Le sadja, razun hrušek, bo celó malo. Vreme imamo ta mesec zeló spremenljivo, večkrat mrzlo in neprijetno. V torek, 18. dne t. m., je v občini malo-nedeljski se okoli polnoči v šopah nekega kmeta vnel ogenj ; . pogorelo je dvema kmetoma pohištvo do tal ; sreča le še to, da obá pogorelca sta bila zavarovana.
Iz Kanala 26. junija. J. H. — Kakih 30 let je
že, kar se poganjajo nektere poleg Soče razstresene vasi gorenjevaškega vikariata (v kanalski fari) zato, da bi se namesto stare bogate kapelice St. Ahacija smela zidati nova prav potrebna veča cerkev. Naš preč. viši pastir so v znani svoji skrbljivosti za dušni prid dovolili, da se s cerkvenim premoženjem Št. Ahacija zida nova cerkev sv. Ivanu posvećena (stavbenika Marti-nucci in Rossi sta cerkev in zvonik prevzela za 6400 gl.), in letos na dan sv. Ivana Krstnika so že dekan kanalski gosp. Andrej Wolf slovesno položili temeljni kamen. Se to leto ima priti cerkev pod streho, k letu pa mora biti vse dovršeno. Tudi duhovščinica (farovž) in šola se bote zidali. Občinski tajnik gosp. Feliks Vittori, iskreni Slovenec, je prejel zlati zaslužni križ za trud in prizadevanje ob lanski vojski. Slava !
Iz Ljubljane. — Gospod dr. Ćosta je od Njih
Veličanstva cesarja zopet za župana glavnega našega mesta potrjen. Kot blisk je švignila ta novica po mestu — na srčno veselje veliki veliki večini mestjanov, a na togoto tisti mali peščici onih zagrizencev, ki so na vse kriplje pisarili po „Klagenfurterici" „Telegrafu" „Tagespošti" in kar je sicer take baže časnikov, da ne bode potrjen, zakaj ne? — edino zato ne, ker — ni po njihovi glavi!! Al pošteno mesijanstvo, ki je skusilo zmožnost njegovo skozi 3 leta in delovanje njegovo edino le na
- 224
blagor mestni obrnjeno, ni o tem ne za trenutek dvornik), da mu bode zopet župan, in to tem manj, ker je za trdno vedelo, da o njegovi volitvi visoki dunajski vladi poroča prečastiti deželni glavár, kterega — slava mu! — vodi le resnica, pravica in samostojno prepri-čanje, ne pa upljiv kakega zakotnika. Danes (v sredo) dopoldne ob 10. uri bode v zbornici mestni na novo potrjeni župan vpričo mestnega odbora prisegal c. kr. deželnemu glavarju gospodu Konrádu pl. Eybesfeld-skemu.
Iz Ljubljane. (Iz sej deželnega zbora.) 24 sosesk
zatiškega okraja je prosilo deželni odbor, naj pripomore , da sedež c. kr. okrajne sodnije tudi vprihodnje v središču tega okraja, to je, v Zatičini ostane, ne pa da se preseli v Višnjo goro. Deželni odbor je sklenil zagovarjati to skoz in skoz pravično prošnjo pri c. kr. viši sodnii v Gradcu. — Ker konec tega leta imajo nehati okrajne kase (Bezirkskassen), iz kterih so se dosihmal okrajni kirurgi (zdravniki) in okrajne babice, zdravila za uboge in mnogi drugi stroški plačevali, namesti teh denarnic pa ni še nič druzega ustanovlj enega, tedaj dež. odbor nasvetuje c. kr. vladi, naj se za prihodnje leto za imenovane stroške potrebni denar še tako nabira kakor dozdaj ; ob enem pa sklene deželni odbor, da že prvemu deželnemu zboru razloži živo potrebo in mu predloži nacrt z as topa tako imenovanih okrajnih občin, to je, tacih velikih občin ali srenj, ktere se napravijo tako, da se občine vsacega okraja (kantona) združijo v eno telo, ktero opravlja vse, česar več občin skupaj potřebuje. — Na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali deželni odbor prevzame v svoje gospodarstvo premoženje ustanov (štifteng), ktero je vlada dosihmal v svojih rokah imela, in ktero samo za
študentovske štipendije znaša blizo 300.000 gold., je
deželni odbor odgovoril, da ga je voljo sprej ém tega gospodarstva zagovarjati pri deželnem zboru, toda, ker bode gospodarstvo to mnogo stroškov prizadjalo , proti temu, da se 5 gld. od sto pusti na korist dež. denarnici. — O vprašanji tukajšnje c. kr. finančně direkcije: ali naj se spisi zemlj emercev, ki bojo za pregled katastra zemljišča na novo merili, v nemškem ali slovenskem jeziku na svetio dajo? je bilo prav živo besedovanje; po većini je obveljal sklep, da naj se taki spisi napravljajo v slovenskem jeziku, da narod razume, kaj se o tej prevažni stvari godi. — Novomeška c. kr. okrajna gosposka je za pogorelce dveh vasi prosila miloščnje iz deželnega zaklada. Deželni odbor je odgovoril, da n e more nič dati, ker deželni zbor za take stroške ni nič odločil, na svojo odgovornost pa odbor že za to ne more nič dati, ker so ljudjé preneČimerni, da bi si zavarovali svoja poslopja, tedaj tudi niso vredni, da bi jim drugi na pomoč bili, ako si sami nočejo na pomoč biti. — Pritožbo župana Grosupeljskega, da se morajo dajati zakonske zglasnice takim ljudém, ki se brez premoženja ženijo in so kedaj gotova nadloga občini (srenji), je odbor tako-le rešil: Dokler je postava taka, da se morajo dajati zglasnice, je treba po postavi se ravnati, ker zoperpostavnega rav-nanja odbor ne more odobriti; al da se dozdanja postava prenaredi, naj Grosupeljska občina in ž njo vred še druge, ktere spoznavajo, da je ta postava škodljiva ob-činam in deželi, prihodnj emu deželnemu zboru prošnjo predložijo za preklic te postave. Kar se deželnega odbora tiče, se on po svojem prepricanji ne bode zoperstavljal takemu preklicu. — Ker je c. kr. ministerstvo izreklo, da pomnoženi deželni odbor je stvar proti ustavni vladi, zato bode deželni odbor prihodnj emu zboru předložil premembo službine pragmatike. —- Da se zmanjša pisarija v deželnem odboru, je
bilo vpeljano drugačno rokovanje deželnega račuostva> — Ker se ima po sklepu lanskega deželnega zbora nova pogodba z usmiljenimi sestrami v deželni bolnišnici osnovati, je v poslednji seji deželni odbor to osnovo dovršil.
—	Přetekli pondeljek dopoldne je precenjeni gosp* c. kr. deželni glavár s svojim obiskom počastil naše višo realko v vseh treh razredih.
—	Na žalovalno pismo, ki ga je, kakor so „Novice" v 25. listu povedale, deželni odbor poslal nadvojvodu Albrecht-u, kteremu je po grozo viti nesreči hčerka zgorela, je svetli nadvojvoda s prisrčnim pismom odgovoril, rekši, da je potrtemu njegovemu srcu dobro délo pismo odborovo, ki je zastopnik dežele, ktera se je zopet v novejših časih pokazala vdomoljubji avstrijskem tako izvrstna.
— SI. predsedstvu tukajšnje c. k. deželne sodnije je došel ukaz, da izkaže viši oblasti zmožnost svojih urad-nikov v besedi in pismu slovenskega jezika, in to od vsacega posebej. Morebiti je ta ukaz následek dotičnega sklepa kranjskega deželnega zbora.
—	Da je vitez dr. Hye imenovan za ministra pra-vosodja in zacasno tudi za ministra nauka, potrjuje nam to, kar smo čitali poslednje dni v časnikih pa pozve-deli tudi iz prijateljskih dopisov, da namreč tako imenovana ,,nemško-centralističnau večina sedanjega državnega zbora že nekako preseda ministru Beust-u, ker vidi, da ona ni zmožná mnogo narodne Avstrije vrediti in pomiriti. Imenovanje dr. Hye-ovo se nam dozdeva prvi djanski dokaz, da baron Beust nima srca do tega,
da bi iz „Herbst-Kaisersfeldove stranke" sestavil ministerstvo. Sicer pa tudi ta stranka že med seboj ni prav edina. Na to pa delajo mnogi upijivi. — Na dan sv. Rešnjega telesa je ogerskega ministerstva predsednik grof Andrassy po vabil dr. Tomana k sebi na pogovor ; v govoru skozi dve ure razložil mu je dr. Toman odkritosrčno, da s centralizacijo takraj Litave nikakor ne bode šio. To priznavajo tudi ogerski ministri, in menda je prepričan tega tudi minister Beust. V petek so bili vsi slovenski poslanci kot deputacija pri ministru Beustu in mu po govorniku dr. Tomanu razložili želje in zahteve slovenskega naroda. Treba, da ministerstvo odločno vé, da tudi narod slovenski je del Avstrije in sicer važ en del Avstrije. ki se dalje prezirati ne sme. Prihodnost bo kazala: ali mu vlada hoče pravična biti ali ne; le pravico zahteva narod naš, ne več in ne manj.
—	Za službe razpisane na ljubljanski normalki se je, kakor slišimo, 25 prosilcev oglasilo. Naj bi visoka deželna vlada izmed njih izvolila najizvrstnejše učitelje, ktere jej bode gotovo nasvetoval naš preč. konzistorij.
—	Gospoda Vilhar in Hudec sta přetekli teden prišla iz Ruskega nazaj. Zanimivo je njuno sporočilo o tem, kar sta viděla na dolgem potovanji. Da se Nemci tako silno po časnikih srdé nad tem potovanjem k izložbi moskavski, mora kriva biti samo njih slaba vest
—	Novi most ljubljanski se pridno izdeluje, tako, da do konca prihodnj ega meseca utegne gotov biti.
—	V nedeljo — 30. dne junija — je bila huda
slana na ljubljanskem mahu (morastu), ki je posmo-dila že cvetečo ajdo, krompir in fižol. Skoda je velika; res se nam smilijo ubogi posestniki na mahu!
—	Se nikoli ne pomnimo, da bi bili toliko ž e n j i c videli v Ljubljani pred mostom, kakor poslednjo nedeljo; bilo jih je nad 300, ki so se za žetev rži ponu-jale po 10 do 12 grošev.
—	Danes in jutri zvečer bode v gledišču gosp» Pavel Hoffmann kazal svoje po svetu zeló sloveče natoroznanstvene produkcije pod imenom „Delà Vsemogočnosti božje."
225
— (Povabilo častitim udom slovenskih čitalnic, - južnega Sokola" in njihovih prijateljev na vSokolovu izhod v KamnikJ V nedeljo 7. julija t. 1. se zberó Sokolovci v zimski telovadnici ter odidejo že ob 5. uri zjutraj iz Ljubljane do Crnuč. Tam sedej o na pripravljene vozé, in se popeljejo do Mengša. Tam bode mali zajtrk. Okoli 10. ure přispěj o v Kamnik, poj dej o skozi mesto do Melijatove dvorane, od tod nazaj k sv. maši, pri kteri bodo pevci ljubljanske čitalnice peli, po sveti maši oddajo zastavo kamniškemu županu, pogledajo si malo krasno okolico kamniškega mesta, ob 1. uri pa pojdejo zopet v Melijatovo dvorano na obed. Po obedu bode ljudska svečanost s govori, petjem, godbo in plesom. Na tanko ob 8. uri zvečer odidejo Sokolovci v L j ubij ano nazaj.	Odbor.
—	V Ljubljani se snuje nov slovensk Časopis;
kmalu se poroča kaj več o tem.
—	Vsem rodoljubom gotovo ustrežem, ako v zgo-dovini slovenskega naroda zapišem 27. dan junija, ki je iz mnogo ozirov vreden, da se mu spomin ohrani v njenih listinah. In kaj tako posebnega neki seje godilo ta dan? — bodo vprašali čitatelji „Novic." To-le: Gospodičine Marija Orel-ova, Klotilda Žagar-jeva in Elizabeta Pengal-ova so na naši c. kr. viši realki izpit (preskušnjo) delale iz slovenščine, svojega materinega jezika. Izpraševal jih je gosp. profesor A. Lésar vpričo gosp. realkinega ravnatelja in nekterih povabljenih gostov, med kterimi je bil tudi pisatelj teh vrstic. Ročni in izvrstni odgovori gospo-aičin ne le na lahka, temuč tudi na težka vprašanja so me v resnici osupnili. Tako temeljitega znanja se nikakor nisem nadjal, zato se gospodičinam srčno zahvalujem, da so me bile po vabile k svojemu izpitu. Naj pa pri tej priliki še izreČem, da sebi želim še večkrat pričujočemu biti pri taki preskušnji, trem vrlim gospodičinam pa, da najdejo mnogo posnemavek!
Dr. J. Zupanec.
Novicar iz domaćih in ptujih dežel.
V državnem zboru dunajském se je přetekle dni godilo tole: Zbornici poslancev je minister pravosodja předložil osnovo nove kazenske postave, v ktero so sprejete tudi porotne sodbe (sodbe po pri-sežnih možéh), ki smo jih po letu 1848. že nekoliko časa imeli, pa jih pozneje žalibog! zopet zgubili. Za po-svet te postave in sporočilo v zboru je bil izvoljen odbor 9 poslancev. V tej seji je bil izvoljen tudi devete-ricin odbor, ki ima po predlogu Skenetovem pretresti nov čni (denarni) stan cesarstva našega. Odbor, ki je izvoljen za to, da pretresa novo rekrutno postavo od 28. dec. 1866, ktera je deželam našim silno neugodna, je po vsestranskem prevdarjanji přišel do tega, da vojaška postava spada med skupne zadeve vseh dežel avstrijskih, tedaj tudi ogerske, in da po takem se ima ta postava skupno obravnati z ogerskim zborom. Sklenil je tedaj ta odbor, da se odloži obravnava te postave, dokler ne bode rešeno vprašanje: v kakem državopravnem razmerji so dežele tástran Litave z deželami ogerske krone. —27. junija je bila vi-harna seja. Dr. Waser je poročal o glasovitem §. 13. ustave februarske, ki ministerstvu oblast daje, da more delati po svoji glavi kar koli hoče. Dr. Waser je v imenu odborovém svetoval take premembe tega §., da se v silni potrebi, ko se državni zbor ne more brž skli-cati, ministerstvu sicer pravica dá, prenaredititu ali tam ustavo, al vse ministerstvo je zato odgovorno in prenaredba izgubi moč, ako je vlada brž prvemu držav-nemu zboru ne da v pretres v prvih 4 tednih, da jo odobri ali zavrže. Poslanec B res ti govori zoper ta
predlog in pravi, naj se §. 13. popolnoma izbriše, ker tacega §. nima no bena ustava v druzih državah. Waser ga zagovarja. Kaiser enacih misli kot Brestl imenuje ta §. mrtvaški prt ustave, in tako je šio naprej; eden ga je branil, drug podiral. Naposled pride do glasovanja. Predsednik Gis kra pravi: Po svojih mislih ni treba, da bi pri vsacem posamnem odstavku glasove štel: ali ste dve tretjini za-nj ali ne (tolikošno število mora biti, kader se prenareja bistvo ustave) in da je zadosti, ako to pritrčim na koncu, kadar pride cela postava v glasovanje. Poslanec Petrinó mu seže v besedo, rekši, da to ne gre. Teh misli je tudi Zib-likievic. Brestl se potegne za predsednika. Petrinó zopet nasprotuje. Dr. Toman dokazuje, da tako glasovanje, kakor ga predsednik hoče, nipostavno, in protestuje proti temu. Predsednik se zagovarja in H e r b s t
ga po dp ira ; dr. Landes b erger (Poljak) přikládá Z i b-
likieviću; Petrinó prosi zopet besede. Predsednik mu dovoli, pa ga nazadnje okrega, da ni govoril tako, kakor je besede prosil. Ziblikiević žuga, da Poljaki ne bodo glasovali, ako predsednik pri svoji trmi ostane ; dr. Toman ravno to zagotovlja za Slovence in prof. G r e u t e r (Tirolec) za Tirolce. Predsednik da po tem glasovati o tem : ali tudi že pri drugem glasovanji se morate pri vsakem odstavku pritrditi dve tretjini? In glasovanje je potrdilo, kar so Petřino, Toman, Ziblikiević in Greuter zahtevali, ker razun Poljakov, Slovencev in Ti-rolcev so glasovali še drugi iz središča tako. Sicer pa je bil glasoviti §. 13. po nasvetu odborovém od konca do kraja sprejet — in tako se je ta §. nepotrebno vrinil v ustavo, ktere danes cele še ne poznamo! — Ce-sarsko pismo od 23. junija imenuje barona Beusta za državnega kancelarja, po pismih od 27. in 28. junija pa je minister notranjih oprav grof Taaffe imenovan za namestnega predsednika ministerstva, vitez Hye pa namesti viteza Komers-a za ministra pravosodja in začasno tudi za ministra nauka in bog o-častja. — Kakor na Ogerskem unidan, je zdaj tudi za vse druge dežele Nj. Veličanstvo pomilostilo tište, ki so se ukrivičili političnih hudodelstev in pregreškov. — Erdelj ski deželni zbor je razpuščen in tudi Er-deljska (Siebenburgen) je postavljena pod Ogersko; zadeve njene ima v red spraviti posebna komisija, ktero izvoli ogerski deželni zbor. Ob enem je povedano, da noben sklep erdeljskega deželnega zbora nima veljave.
„Zukunft" pristavlja temu: „Erdeljska ima 1,200.000
Rumuncev, kterim so se po takem vzele vse politične in nárojlne pravice itd. Kamogremo?" —Hrvatski ban baron Sokčević je odstavljen svoje službe; na mesto njegovo pride kot civilni namestnik (locum tenens) baron fLevin Rauch (Magjarom udan z dušo in telesom). — Zoper c. kr. vlado se v Gorici godé take demonstracije, da je c. kr. svetovalec državnega namestništva baron Kiibeck o tem moral razglasiti svarilo. Gimnazijski vodja v Gorici razglaša, da se gimnazijski učenci niso teh demonstracij udeležili, kakor se je sumilo. — V Borov lj ah na Koroškem se je g. Jožef pl. Rost-horn zavezal, da do konca tega leta izdela 40.000 novih
pušek po znajdbi Venceljnovi, ki se od zadaj nabijaj o. Vlada je namrec sklenila, da vprihodnje ima naša armada take puške. Bojo si saj Boro vij ani kaj zaslužili. — Ko je přetekli teden knez srbski Mihael Obrenovic, potovaje v Gaštein, bil na Dunaji, se je več srbskih,
pa tudi hrvatskih in slovenskih učencev, mu poklonilo. Govornik hrvaške in slovenske deputacije je povdarjal važno dogodbo, da po krepkem postopanji kne-zovem se je Srbija (v Beligradu) rešila turškega polo-meseca in slovanski narodi, ki zdaj še zdihujejo pod jarmom turškim, se obračajo zaupljivo do njega, da tudi njim kadaj ura bije rešenja. Knez Obrenovic je
226
deputacijo prijazno sprejel in zeló ginjen ji odgovoril, gustom in
da bode s svojega stališča storil, kar bode mu mogoče.
eptembru bode
lovanski shod
v kterem se bode obravnavalo o slovstvenih in znan

Slovansko pevsko društvo na Dunaji napravi 5. stvenih zadevah in sploh o duševni vzájemnosti slovan dan t. m. veliko zabavo Cyrilo-Metodejsko.
raz-
ski
Prvi tak shod ima čez 2 leti v Beligrad
biti
damo
stavi parižki se je 1. t. m. razdelilo 5000 svetinj in	Tištim, ki se morebiti mrzijo takim shodom, damo na
400 redov tištim, ki so dali najlepše reči v razstavo.—	znanje, da smo te dni brali iz Lipskega (Leipzig)
Kolera se je zopet prikazala v južni Italii po Kala-	sledeče telegrafično sporočilo na Dunaji: „Aus Leipzig!,
brii in Sicilii, v Rusii in tudi na vojaški granici okoli	Der hier tagende Vorstand des deutschen Schůtzen
Broda. — Tudi turški sultan je přišel v Pariz, bundes hat unter einstimmiger Anerkennung der Z u s a m
Da turški sultan zunaj svoje države kam gré, je redka mengehôrigkeit Deutsch - Oesterreichs un. prikazen; toliko več se tedaj more Napoleon pobahati, Deutschlands den allgemeinen deutschen Schutzen
da letos skor vsi vladar ji potujejo k njemu. Domů gredé tag im nâchsten Jahre in Wien abzuhalten beschlossen pa bode sultan se mudil tudi na Dunaji; že je c. k.___
vojaškim muzikám na Dunaji došel ukaz
da
turško himno gosti.
ucijo
Tudi naš cesar je bil na-
menjen 28. dne t. m. se podati
v Pariz ; ali
pa se bode
Popravek. V dopisu „iz okolice ljubljanske" v 26. listu na
216. strani v 12. vrsti naj se namesti 820 bere 280.
to zgodilo zdaj, ko sam vladni dunajski časnik naznanuje prežalostno dogodbo, da so v Mehiki cesarja Maksa ustřelili, se še ne vé. Predsednik mehikanske ljudo-
Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov
spominek.
vlade Juarez je izročil vjetega cesarja Maksa vojni sod- Skupnina prej »njega računa: 2962 gld. 46 kr. , 3 cesarski zlati, 4Vo.
nn
5
ona ga je obsodila na smrt, in 19. dne t. m. zju-
traj ob
uri je bil ustreljen. Strašen konec mehikan-
skega cesarstva je
to: cesar ustreljen, cesarica nora!
ger
Moskvi v gostijah na vrtu Sokolniku je dr. Rie-
rožnika Rusom besedo govoril, ki razodeva ve-
liko samosvojnost tega moža in bi se v teh okoliščinah skorej drzovita zdela. Povedal je Rusom, da v zadnjem poljskem rovarstvu, ko je vsa večerná Evropa sočuvstvovala z rogovilstvom, sta ga grajala Palacki in on (Rieger) ter naznanila, da to je nesreća za Poljsko. On priznava Rusom njih pravice; „ne moremo pa za-molčati," pristavlja dalje, „da tudi Poljaki
križastih tolarjev, 2 prosta toi. in 8 dvajsetic. Dalje so darovali ti-le gospodje: Neimenovan iz Žolcpaha 4 gl. ; Novak, dekan v Smartnem pri slov. Gradcu, nabral 19 gld.; Durnwirth, »piritval v Celovcu, 7 gold. ; Sever Lovro, farni oskerbnik v Bla-čah, 2 gold. ; Meško J., duh. svetovavec in župnik pri sv. Lorenců, 5 gold.; Trampu» Jan., župnik v Lobati, 2 gl.; bogo«
V Smarski dekaniji sov darovali: Pankavski farmani, 50 gld. Ivanec Mart., dekan v Smarji,
slovci I. leta v Mariboru 30 gld.
steblo
ve-
črnega Slovenstva, od ruskega ljudstva razločni po jeziku in zgodovini, imajo pravico do svojega lastnega narodnega življenja (eksistencije)." Besede profesorja Pogodina so mu porok, da vsi olikani in pravični Rusi
Suc Juri, župnik v Dramblah, Veres Ant., župnik na Sladki gori. vsaki 10 gold.; Pintar Fr., kaplan v Dramblah; Hajšek Anton, farni namestnik v Ponkvi, vsaki 6 gold. Petan Fr., kaplan v Zibiki ; Rak Sim., kapl. v Halčbju ; Terstenjak Davorin, župnik pri sv. Jurju; Mastnak, kapl. ravno tamo; VoŠnak Lovro, kapl. v Ponkvi; Ulaga Jož., župnik pri sv. Vidu; Selič Valent., pro-vizor v Marenbergu; Jan Ferd., kaplan v Smarji, po 5 gold. Terme Ant., župnik pri sv.-Stefanu; Kunes Jan., kaplan v Slivnici; Canker Lovro, župnik na Halobju, po 4 gld. Sket Mart.,.
kapl.
pri sv. Stefanu ; Vavpotic
Mih., kapl. pri sv. Vidi; Bataj
„Slava" in „Živio" je
)
Poljakom to pravico prizna va jo
spremljalo te besede. Pristaviti moramo v pojašnjenje da Pogodin je bil poprej milovaje omenil Polj ce v, da se ločijo od njih, ko se bratijo drugi Slovenje, ter je željo sprožil, naj bi svojo napako spoznali. Popisová je nadalje nesrečni razdvoj med Rusi in Polj ci je Rieger za-vračal na nekdanje polabské Slovene, ki so imeli polovico sedanje Germani je v posestvu, pa so bili v prepiru med seboj, torej je steblo za steblom prišlo v sužnost in vsi so se zgubili ; tako, pravi govornik, se utegne tudi zdaj zgoditi, ako bode sovraštvo med brati terpelo dalje. Izrekuje pa upanje na Božjo pomoc, da do tega ne
Karol, v Šmarju, po 3 gold. Gornik Franc, župnik v Slivnici, 2 gld. Stus Fr. župn. v Zibiki; Kramar Fr., učitelj na Ponkvi; Zdolšek Fr., polit, Šolski ogled, v Ponkvi, po 1 gold. 50 kr. Jerman Jož., ces. uradnik vJelšah, 1 gl. Stanjko Ant., kapl. pri sv. Jurju, 5 frank, v zlatu. Cene KaŠp., župnik pri sv. Martinu naPoharju, 3 gl. — Skupnina vsih dohodkov do 1. maja 3194 gL 96 kr. Za poštnino smo izdali mesca febr., marca in aprila 88 kr. ; tedaj se ostane čistih dohodkov 3194 gld. 8 kr., 3 ce-
sarski zlati, 5 frankov v zlatu , larja, in 8 dvajsetic.
V Mariboru 1. maja 1867.
4 '/2 križastih
in 2 prosta to
Dr. Prelo g,
denarničar.
Kursi na Dunaji 2. julija.
5% metaliki 59
fl. 80 kr.
pride.
Govornik miluje, da je Rusija v poljskem
Narodno posojilo 69 il. 75 kr.
Ažijo srebra 122 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 91 kr.
zahodnjih narodih, ter
rovarstvu prišla v slabo ime pri na to zopet nove levite pripnè, rekoč: „Toda, ako je vojska med dvema bratomazato, ker je brat bratu kri-
in ako eden teh bratov premaga, kaj naj
vico
storil
Žitna cena
v Ljubljani 28. junija 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji : pšenice domače 5 fl. 80.
soršice
4 fl. 72.
se potem zgodi?... Jaz bi djal, da je takrat přišel	banaške 7 fl. 29. — turšice 3 fl. 80
trenutek, ko se ima bťatovska ljubezen v djanji razo-	3 fl- 90-— ječmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 90. — ajde 3 fl. 40.
deti in naj zmagavec velikosrčno reče premaganemu ovsa 1 fl* 80* bratu: Lej, premagal sem te, ves si v moji oblasti in
V ?
rzi
premorem s teboj storiti, kar mi je drago; jaz pa sem
skazati se hočem do tebe kakor brata, dal ti bom tvojo pravico." „Slava" in Živio" je bil odziv
Loterijne srećke :
pravićen, in
V Trstu 26. junija 1867
54
18. 34. 80. 48.
na te tehtne besede. Nategnil je dalje na to, da kaj tacega je naloga, vredna velikega vladar ja, ki je toliko milijonov kmetov osvobodil, namreč cara Aleksandra.
Prihodnje srečkanje v Trstu bo 10. julija 1867
Nadja se prezmožni govornik, ako Poljci svojo krivico
zlasti malorusko, da bodo
spoznajo, pa pravico rusko in
premagavci pokazali, da ni njih namen poljsko narodnost zatirati. — Kakor „Nar. Nov." pripovedujejo
>
v Moskvi sklenjeno, đa vsako drugo leto med
Je
bilo
Prošnja.
kozi ste mi bile iz mojega hleva v planini
m. v kradene.
Kdor sled zvé in mi naznani, přejme spo dobno odsko-
za Javornikomu v noči od 27. na 28. t
su-
dovanje
Zupan
menski v Bohinji
Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natis^ar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.