Iz dela stanovanjskih zadrug Stevilo stanovanjskih zadrujj znaša da-nes okiog 162, od tega jih je samo v Beo-gradu 53. Rezultati ujihovejra dcla gle<(e na številčno sltiujc niso zadnvoljivi. So tudi taike, ki niti doslej Jeto dni po svoji ustanovitvi niso uspele zajrotoviti potreb-nih denarnili sredstev za participacijo (de-lež članov), niti ne bodo mogle v do-glednem času tega doscči, da bi na tej osnovi dobile kredit iz sklada za stano-va-njsko graditcv. Višina odstotka za par-ticipacijo, ki so jo določili s svojimi od-ločbami okrajni ali občinski ljudski od-bori in ki se giblje od 15 do 25 odstotkov kot pogoj za odobritcv kredita, je v.pli-vala na slabšo aktivuost stanovanjskili za-drug. Vsa večja gospodarska podjetja so z malimi izjemami šla doslej za teni, da zgradijo stanovanja za svoje delavce in uslužbence iz svojih sredstcv- upornblja-joč pri tem tudi kredit, kar jc omcjcvalo možnosii širše graditvc. Toda že scdaj imamo tudi take primcre, c!a si nekatcra podjetja prizadevajo, da bi del breinena prevalila tudi na uporabnike zgrajcnih stanovanj. Tako jc pod.jctje rCrvena za-stava« v Kragnjevcu dalo 20 milijonov dinarjev kot brezobrestno posojilo svojim dclavcem in \is.lu/.bcncem, ki so člani hra-nilnostanovanjske z;u!rugo iBudučnost*, da bi vplačali potrcbfti znesek za parli-cipacijo, ko so dobili kredit. V tem pri-meru prevzamejo obvcznosti za izplačilo dolga na sebe sami zadružniki — lastniki zgrajenih stanovanj. Tovarna te/kih stroj-Tiih orodij v Zelczniku je dajala svojim delavcem in ushižhenccm v stanovanjski zadrugi po 200.000 (lo 300.000 dinarjev na enega zadružnika, ki so z uporabo kredita zgradili stanovanja v zadružni rcžiji. Na posvelovanju zastopnikov stano-»'anjskih zadrug. ki je bilo v Niški Banji, 12 stran 24. II. 1957 NASA SKUPNOST so bili opisani zelo zanimivi rezultati iz de!a nokaterih zadrug. Iz dosedanje prakse vidimo, da se stan-ovaujske zadruge ra/.-vijaj« v dveh oblikali: stanoranjska za-druga v okviru podjetja ali ustanove — /apitega tipa z omejenini številom za-ilružnikov (ndjvcc do 15) in hranilno-grad-)>ene zadruge z lioomcjcnim številom za-ilružnikov odprtega tipa. Šlevilo zadruž-niki>v v teli zadrugah znaša tudi d-o 580. Med tema dvcma tipoma zadrug jc bi-slvena rnzlika. Prvi tip ninia liobeiiili svojili obraiov za proizvodnjo gradl»onega matfriala, nima projpktantske službe, prevoznih sredstev, ne zbjra prihrankov, niti ne izvaja grad-benih del v svoji režiji. Določcno število zadružnikov zagotovi s pomočjo po-djcfja ali ustanove potreben zncsek za participacijo in na njeffovi i>s-novi cl-obi krodit tcr si z njim zgradi skup-no ali individualne hiše z cnim stanova-njem. Ko je poslopjc dograjeno, ta za-drujra nc grc v novo graditev, lemvcč se spreineni v organ upravljanja zadrugc, katerc lastniki so zadru/niki. Takih za-tlrug je bilo naj.vcč organiziranih, vendar jo zelo nialo takili, ki so sc lotile gradnjo stanovanj. ker niso uspele zagotoviti sred-stov. Drugi tip zadrug je aktivnejši. Stevilo teh zadru? jc, zna-lno manj.še, okrog 16, imajo pa 65 do 580 zadružnikov. Njihova sredstva se gibljejo od 3.5 do 22 milijonov dinarjev. So odprtojra tipa in jc lahko vsak ilržavljan njiliov član. Število čla-nov ni omojpno. Iniiijo svoje obra zadruge dobile od občin-skik ljudskili odl>orov v brczpJačni užitck ali pa so izkoristile parcele, ki so bile last zadružnikov. Z delotn zadru/.nikov pri gradnji ob-jekta ali prpizvodnji materiala so te za-druge uspele znatno zinanjšali Jastno ccno graditve stanovanj. Gratibeno-hranilno stanovanjsko zadrugo iSvoj dom« v Boo-gradu stane kvadraten meier s+anovanj-ske površine 34 tisoč dinarjev. Ta zadruga nt mogla toliko izkoristiti dek> svojih za-dru/nikov kakor zadruge v^ notranjosti, zato so njene cene najdražje. Hraniluo-stanovanjsko zadrugo sBudučnost« v Kra-gujevcu stane kvadratni niclcr zgrajene .stanovanjske povr.šine 25.000 dinarjev, Stanovanjsk^vkreditno zadrugo v Nišii 12.000 dinarjev, Stanovanjsko zadrugo »Trudbenik« v Vranju • 10.695, zadrugo sTrudbcnikt v Kraljevu 10.045 dinarjev i(d. Ce primerjamo ie ceae s conami gradbenih podjetij, vidimo, da so neso-raznierno nižje. Vse to kaže, da imajo stanovanjske za-t druge znatne predaosti pri mobilizaciji in uporabi razjx>ložljivih virov sredstcv posame-znikov, in to ne samo denarnih, temvee tudi delovnc sile in materiala, kar v znatni meri povpfa skupna .srcds-tva za stanovanjsko graditev. Ce upoštcvamo, da so člani stanovaujskih zadrug predvscm dclavci in uslnžbenci, mislini. da ])i bilo koristno za še širšo mobilizacijo individu-alnih sredstev v stanovanjski graditvi, da občinski ljndski odbori. kjer tcga še niso slorili, znižajo odstotek deleia posamez-nik