(S^utPAi^J« Isđai^J««) 49. številka. V Trstu, v torek dne 24. aprila 1894. Tečaj XIX. iikaja po trikrat nt teden v ieetili ii-danjih ob torkih, čatvtklh in aoboteh^ Z jutranje iidenje Izhaja ob A. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno ladanje atane : ■a J«den m«w«c . f, —.90, l*»sn AvvtrlJ* f. 1.48 u tri meeec. . „ 2.90 , , 4,— u pol leta ... 5,— , . . H.— za Ti« l*lo . .,10— . , „lfl,- Ma aaraifea brat ^ritoima aarsinlne aa rs jemlje stir. Poiamičce iterilke ee dobivajo t pro-dajaluieah tobaka v 2Mn po a ntč., P G »rici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v Jrttu S a«„ v Gorici 4 ni. EDINOST Oglasi le račune po tarifu v petitu; f* naslove i debelimi črkami ne plačuje profttor, kolikor obeegii ravadnih »rntie. 1'otlana osmrtnico in javnezahTHlo, domači oglasi itd.ee računajo po pogodbi. V«i •••« j* mtmif Znamenita izjava. Rasprava o proračunu miniaterstva m nauk in bogočastje a« j« pričela dne SI. t. n. Kakor dragače ni mogoče, pričakovali smo ta razprave uprav nestrpno, Kako bi ne P Uprava javnega pouka je prav gotovo naj* vainejie vpraianje • oairom na bodočnost vsacega naroda, kajti od iole je v prvi vrati aaviano, ali ara v bližnji bodočnosti vsraia duievno in fiaično krepak, idejalan in idrav, ali pa omehkulen, pohoten, vtviienema čut-•trovanju nedostopen in v blata umasanege materijalima blodeč zarod. — A za naa ima iola le raaaeinejii pomen: narodni pomen; aa naa Slovence je ladi narodni obatanak aaviaen od iole. Ni čada torej, ako amo komaj pričakovali dneva, ko nam raarije avoj program aedanji naučni minister, Poljak Madejaki. Čuti radorednotti, bojazni in — čemu bi tajili te, ko ae človek valie vaem prevaram tako rad nadeja bolj-lema t — nade prelinjali ao naio dalo. Nt It radovednoat je bila opravičena tem bolj, ko plava nai triaiki drug „Primoraki Liat* gledč g. MadeJaVega v liroki reki saupljivega optt-misma. Častiti nai drug naj nam oprosti, aH povedati mu moramo, da amo ae njegovega optimizma kar — prestrašili. Prostor nam ne dopuiča, da bi na te>n mestu polemizo vali proti neodpastno optimističkim naiorom g. član-karja; to tudi no treba, kajti raaiodnemu politika aadoiča menda, ako povemo, da je ta dobra duiioa zajahal pohlevnega konja glaao-vitega slovenskega oportunizma ter nam raa sedlo doli raaglaia nauk : „da ni toliko valno, ali ao Slovenci m vlado, ali ao proti vladi,* „da a narodnega ataliiča ao (poalanoi namreč) prav Je t o ril t, da ao oatali v Hohenwar-tovem klubu, čel, da je idejna vlada Mnogo bolja od p o p r e j I n j e* ; da je poaebno valno aa naa Slovence, „da je naučni m i n i a t e r SI o v a n" ; to ča je ,ia naa Slovence prav agodno". In alednjič nam groai goapod člankar — ia alačaj, tako bi bili toli neapametni, da bi hoteli tirati opoiioijo proti Plenerjevi koaliciji —: „Kdo ve, kedaj vdobimo aopat naučnega ministra — Slovana!* Kakor rečeno: nai nočemo polemiaovati proti tem naaorooa aa aedanje reamere aarea fenomenalnega optimisma — čeatiti čitatelji naj le aodijo aami. Naglaaiti amo hoteli le, da je o vodni članek v sadnji itevilki „Primorakega liata" Ae poojatril — in idatno — nafto veliko radovednoat, ali amo jo mi bolje pogodili ae PODUSTEK. Njega Veličanstvu 24. aprila 1894. Dviguje ao radost v nobeaa viharno Po naiih dele lah, po naiih krajćh In viiga ae kraano, leakeče ae iarno Po meatib, po trgih, po skritih vaaeh! Glej I — Srca radujejo dan'a ae neiteta Is avetege ognja navduieno vnete, Oananila danea je jutranja aarja Veseli nam dan je premilga vladarja. Le čujte, le čujte povsodi rodovi Te radoatne glase, prisege sreste! Zastave vihrajo, v ozračje topovi Udanoat naroda na glaa govore 1 Naj auinoat ae v morje pogrešne nezmčrno, Svobodi ae aveadic priige tiaočerno, In solnoe razaiplji vso areče milino Na carja, carico in vao domovino I Divjali ao boji in semlja obilo Popila je drage mladostne krvi Za carja, aa narod, domovje premilo, Pač aveta nam bila je vsikdar ta kri. A kakorfsiftekla v očakih nam davnih,^ Lila i v potomcih naprej ie boi slavnih 1 svojim skepticizmom, ali pa nali oportuniati ae avojim optimizmom. Minola aobota nam je doneala program goapoda naučnega miniatra in a programom tudi popolno zadoščenje naiemu skepticizmu — aki žalostno zadoiienje aarea. V lepi, mirni in morda tudi prikopljivi obliki nam je povedal goapod Madejaki, d a Slovenei nimamo ničeaar priča« k o v at i o d koa I i ci j o v narodnem pogleda. Kar je rekel njegova ekacelenca o razmerja med Cerkvijo in državo, temu ni da bi človek oporekal. Samoatojna in neodvisna hoditi Cerkev in država, toda aamoatojnost ne ame sahtevati popolne ločitve in neod-vianost ae ne ame pretvariti v brezbrižnost jedne do druge. Nepregledno je polje etičnih in človekoljubnih nalog, pri katerih ae popolnoma atrinjajo koristi Cerkve in drlave. Kakor je želeti, da cerkveni organi pripomorejo v to, da ae varavnajo državna in družbena naaprotatva, tako bode tadi naučna uprava vaikdar podpirala koristi Cerkve v mejah zakona. Ekacelenca Madejaki naglaia [zadovolj-atvom isjavo konservativnega poal. Tren-infelaa, da je namreč tudi pri se-danjih drlavnih zakonih mogoča verako-n ravna vzgoja mladine. Ni rea, in je obialovati uprav se staliiča onih, kateri v prvi vrati zahtevajo versko vagojo, da obstoječo narodno iolo vedno in vedno slikaj« kot zapreko versko nravni-vzgoji. To so nazori g. Madejskega o razmerju med Cerkvijo in drlavo, ter o sedanji ioli s oairom na versko-nravno vzgojo. Daai ni mi« aliti, da bi konaervativci v vseh podrobnoatih pritrdili gosp. ministru (aosrbno kar ae tiče njegovih nazorov o sedanji Ioli), vendar pa ae vidi, da ae je njegova ekacelenca poiteno potrudil, da ne rani nikogar. Drugačna je njegova iajava o narodnih vprašanjih — kar zatemnelo se nam je pred očmi, ko amo čuli program Njegove eksee-lence, 4 optimizem „Primorskega liata" nam je zaavenel po uieaih kakor nsjbritkejia ironija. Toda čujmol Nančni upravi velja kot vrbnonačelo dolžnost vlado akrbeti aaduievne potrebe vaehnArod* n o a t i, aeveda a oairom na denarna sred-stva. Često se pa prezira — pravi goapod miniater —, da n&rodni rasvoj mora v prvi vrati poapeievati laatna moč naroda, in ie-le v drugi vrati je smeti zahtevati državno pomoč kot kulturelao dolžnost države. Tu imamo aedaj: pomagajte ai aami, če si morete 1 Pri Prej a nebom morja se zamoni globina, Ko sin ianeveri so ti, domovina 1 Osri na Svoj narod, o car so s daljavo, In roko podaj mu mogočno, ljub<41 In aveate priaege in žarne pozdrave, Oh vsprejmi jih blago, saj k Tebi le vro! In Ti, ki kraljuješ sred zračne viiine, Usliši molitev iz srca globine : Ohrani let mnogo premilga vladarja, Svoj blagoslov zlij na carico, cesarja I V Kopru, 24. aprila 1894. P. Kmetski upor. 20 Mg»dowiH*km #•«••) S*»tn<\Jat4ga 9tka. — Spisal Avgust Štnoa. Preložil 1. P. Planiiuki. — VI. Kaka dva streljsja sa gdrenjostubUko cerkvijo proti vasi Goloboveo stoji, rekel bi, ob breg prislonjena, nevelika biia, no vei, je li kmetska ali plomenitaika. Zidana je z opeko in pokrita s nkriljami. Za njo zeleni po brdu vinova loza, ob strani za grmovjem stoje hlev, kozolec in skedenj, pred njo pa se spušča počasi breg doli do pota. To neravno dvoriiče je ograjeno s latvami, po katerih se ovija slak. Tu pa tam je nasajena tem pa ne smemo zamolčati, da dosedanje vlade niso postopale po tem načelu, kajti v Trstu n. pr. ao nam ustvarile na državne s t r o i k e rasne nemške iole za tukajinjo nemško kolonijo, dasi „nirodna moč" nemika bi nekoliko ložje zmagovala to breme nego je amagujemo mi Slovenci aa avoje zasebne šole. Za nemiko kolonijo v Trstu trosi vlada tisočake, avtohtonnomu (prvotnemu) prebivalstva slovenskemu pa kliče jednostavno : Pomagajte si najprvo sami, posneje enkrat ae že tudi vlada enkrat apomai na vaa I Soaebno nas je zbćl v oči nastopni odstavek v govoru Njeg. ekscelence: „Potem pa merilo za obseg, v katerem naj se giblje državna pomoč za narodne smotre, nikakor ni jednotno, kajti stopinja narodnega razvoja ni jednaka pri vseh narodih, kar gotovo ni žaljivo sa nobeno narodnost, ker nam je tu opraviti a produkti, katere nam je podala zgodovina*. — To je rea in to isto misel smo naglaiali tadi mi ie večkrat. A po naiem menenju je vladi tem nujnejia dolžnost pomagati v prvi vrsti onim, ki a o z a o a t a 1 i v n a r o d n e m razvoju, ne po a v o j i krivdi, ampak valed zgodovinskih dogodkov. Med te je pričevati v prvi vrsti nss Hrvate in Slovence. Njegova ekacelenca vsklika vsem onim, ki zahtevajo od vlade, da skrbi za njih du-Sovne koristi, toraj v prvi vrati nam Slovanom : „Ali ate res izgubili vso zaupa nje v et i 3 k o silolastne svobode?*— Ne, tega zaupanja nismo zgubili nikakor, ker ga nismo mogli izgubiti; dajte, zagotovite nam to svobodo, stresite one za ušesa, ki nam jo kratijo, in videli boste, da umemo izkorisčovati etično moč svobode. A poleg vsega spoitovanja do etične moči svobode moramo vendar reči: da največja utiika sila tiči v točnem izvrievanju obstoječih temeljnih zakonov. Ilic Rhodus, hic salta, pa mirna Bosna! Temeljni zakoni nam zngotovljsjo popolno jed-nakopravnost v ioli, uradu in javnem življenju ; ti zakoni naj se isvedejo do skrajne konsekvencije, potem sme biti zagotovljena slavna vlada, da jo Slovenci ne bodemo nadlegovali sa pomoč. Taki ao torej nazori njegove akscelenoe o ndrodnem vpraianju, Naravno, da nam ne morejo ugajati. Sedaj pa le nekoliko beaed o konkretnem zatrdilu g. ministra, da bode vlada drage volje izvrievala n&rodne Želje, ako jim pritrdi deželni aborali pa soglaana izjava zaatopnikov v državnem aboru. solnčna roža in mak, ob biti pleza br&lin, a sredi dvoriiča razprostira oreh svoje veje. Poldne jo davno minolo, solnce se je obrnilo na zapad, po dolih stobiike gore se razgrinja polagoma mrak, samo na slemenih igrajo ie zlati žarki. Na klopi pod orehom sedi človek in teie jarem aa volove, Prej kot no je sam hišni gospodar, ne vei pa, ali je kmet ali svobodnjak. Da ga sodiš po obleki ? Težko, tako se ne nosijo kmetje. Suknene hlače so fine, ikornji tenki, svitli in iiiasti, srajca bela in vezena, na temnem telovniku se niza gosta vrsta srebrnih gombov, okolu vratu se vije rdeča sv.lena ruta, a na glavi ima kapo iz kunovine. Da ga sodii po rasti in lici V Še teie. Visok jo, telo mu je krepko kot hrast, miiice od kamena, ramena jednaka, fiiroka, a prsi ima za dvoje junakov. Vrat je močan, glava velika, odzadaj višja. Temni lasje so mu razčesani po čelu na dvoje, nad močnim nosom veliko čelo, spodaj ozko, zgoraj bolj iiroko, po njem pa gre počoz dvoje troje črt. Pod čelom teko ravno goste obrvi, temne oči pa ne mu čudno svotijo, v njih oitad moiko bistroumnost, ženski spomin. Lica mu je iiroko, podolgasto, pri bradi zaokroženo. Obrito jo, le nad ustmi ima izpodrezano brke. Povejte nam sedaj ljudje božji, kolikor vas je, ki imate kaj proro&kega duha v sebi, kedaj ae utegne sgoditi, da pritrdijo opravičenim zahtevam tržaikih Slovencev deželni zbor triaiki ali pa vsi zastopniki tržaikl v dri. zboru. Kedaj, kedaj? Radovedni smo, kako spravi člankar „Primorskega lista* v soglasje svojo trditev — da je namreč aa nas Ulovenco aedaj jako ngodno — a to izjavo gosp. nauCnaga ministra. Politiške vesti. Drlavni zbor. (Poslanska zbornica). V sobotni seji pritoževal se je dalmatinski poslanec P e r i č, da v iolah ne vlada verski duh. Oovornik želi, da se uvede na slovenskih nčilnicah pouk staroslovenskega jeaika. Vse spoitovanjo kulturnim jesikom, ali pravi kulturni jeaik more biti narodu le njega materini jezik. Posl. Treunifels obžaluje, da vae hita dan danes aa zabavami, da se nedelje in prasniki ne posvečujejo več. Zavladala je vseobča nezadovoljnost, o čemer pričajo množeči se samomori. Ubožec ne zavida samo bogstina ampak ga sovraži, Proti tej bolezni imamo samo jedno sredstvo, in to je — v o r a. V javni ioli naj delujeta soglasno Cerkev in država sa versko nravno vzgojo. Poslanec vitez Nabergoj je govoril o potrebi slovenskih iol v Trstu in Gorici. O tej potrebi mislimo, daje popolnoma oave-dočen alekerni naiih čitatoljev; poslanec Nabergoj sprožit je torej bistveno važno vpraianje aa obstanek primorskih Slovencev, in bai zaradi eminentne važnosti tega govora priobčimo ga v celoti, čim dobimo zapisnik te državnozborske seje. Za danes omenjamo le, da je posl, Nabergoj, dokazujoč potrebo slovenskih osnovnih iol v mestu TržaSkem in GoriSkern, zajedno pokazal v pravem svitu krivični deželnoiolski zakon, katerrga je skoval deželni zbor tržaški, kajti po tem zakonu je odvisna javna vzgoja tržaških Slovencev le od miloati goapodujočih Italijanov. Za Nabergojem je govoril naučni miniater Madejaki. O njega govoru govorimo na prvem mesta. Posl. dr. Hofmann pl. W e 11 e n h o t ae veseli, ker se jo gosp. minister odkrito izjavil aa sedanje iolake zakone. lato tako je zadovoljen a ozirom na osnovo slovenskih paralelk v Celji, da je miniater odgovoril o umetnih ali namiiljenih potrebah. Zaključil pa je a znamenito iajavo: „Moja stranka se Lioe je mirno, na njom ni strastij, niti milica no vzdrhti, kakor pri človeku, kateri mnogo misli, malo se jeai, a nobene atvari no plaii. Polt mu ni niti bela niti rjava. Delajo vztrajno, no iapreminja obraza niti tedaj, kadar se trd les upira sekiri. Ali vender se sedaj pa sedaj izpremeni. Prej kot no pre-miilja nekaj. Časi se blago nasmeje kot ženska, kot dete, časi se mu obraz zresni, oko zmrači, kakor kadar umen človek občuti britko bolost. In tedaj jame krepkeje tesati, da odpodi nevesole misli. Ali je plemenita! ta Človek ? Ako tudi ni, plemenit jo vaekako. Hipoma odloži sekiro in pogleda proti Mtobioi, odkoder jo urnih korakov odhajal mlad, droben, črnolas kmet. Mudilo se mu je. Zavije na dvoriiče, pristopi k gospodarju. — Hvaljen bodi Jezus Kristus, pozdravi mladenič. — Na veke I Jurij! Kaj jef Čemu tako hitiš, da komaj dihaš P Ali prihajaš k meni? vpraia starejSi, — Da, dragi ujec, odgovtjri mladonič, stoj, da ne oddahnem. I)a veš, kaj se jo zgodilo. Prokle .... — Sedi, Jurij, oddahni ne, pa govori. (Dalje priti.) bode odloino opiral* prati tamo, 4« bi m v Spodnjem dtajerju odstopila te jedna ■■me ped nemike zemlje*. Kaj pravite k tema g. »a kije? Poti. Z a 6 e k meni, da j« g. Madejaki prti naučni minister slovanakega pokoljenja, ki di je tako hitro prisvojil ideje • v o j i h nemških prednikov. Klnbi levice, Poljakov, konservativcev in Coroninijevcev objavili ao nek rasglaa, v katerem dokasujejo .potrebo" parlamentarne komisijo ii koaliranih atrank. (Glej .Najnovejše vesti" t večernem itdanju 48. itev. ,Ed". Urod.) V tem raaglaau povdarja levičarsko-poljsko-konservativnoCoroninijeva družba, da je neizogibno potrebna taka komiaija ie ta-radi tega, ker posamični klubi raipravljajo vedno vsak po svoje o najvainejiih parlamentarnih vpraianjih. Konservativci iivolili ao si poverjenika grofa Hobenvirti in D e j m a ; imenovali bodo še tretjega poverjenika. No, naie ponižno menenje je to-le, da vse parlameutunike komisije ne morejo odstraniti nasprotstev v načelih med židovskimi liberalci in katoliškimi konservativci. Moravski Mladočehi sborovali so dne 22. t. m. v Brnu na raznih krajih. Zborovanj udeležilo se je 910 delegatov it ratnih mest Moravske, priili so pa tndi driavnotbortki poslanci dr. Herold, Kramar, Kateri in dr. 8 k a r d a. Pred iborovanjem posvetovali so se taupniki o morijah, ki naj bi se predložilo iborovalcem. Dotične mocije tahte-vajo primanje sploinega volilnega prava in ustanovitev višjih čepkih iol na Moravsken*. Čujemo, da so tborovalci odbili nok predlog, da bi se postopalo soglasno s 8taročehi(P). Pri vseh sborovanjih odobrila se je resolucija, s katero se poživljajo Misdočebi v energično opozicijo proti vladi. — Posl. dr. Herold napadel je jako strogo v podaljšam govoru sedanje koalicijsko ministerstvo, poslanec Kromar pa je priporočal sploino volilno pravo. Zborovanja udeležilo se je poleg delegatov okolo 1000 oseb iz najboljieh slojev. Vse resolucije bile so navduieno vsprejete. Različne vosti. Imenovanja. Deželni odbor Kranjski imenoval je dr. J. Eržena okrajnim sdravni-kom v Postojini in Fr. G o m b a č a deželnim popotnim učiteljem ta vinorejo. Nj. Vališ, ciiarlca vrnila se ja dne 22. t. m. zjutraj na Dunaj in odpotovala popo-ludne v Wels, da obilje svojo hčer, nadvoj-vodinjo Marijo Valerijo, katera je tlavila istega dno svoj rojstni dan. Posl. Spinfiič za narodno iolstvo. Dodatno poročilo proračunskega odseka, predloženo dne 21. t. m. poslanski sbornioi na Dunaju, obseia tudi nastopni resoluciji poslanca S p i n č i d a : .Visoka zbornica naj blagoiz* voli skleniti, da se vlada poživlja poizvedovati o nazadovanju v napredku učencev na gimnatijah v Gorici in v Kopru v poslednjih letih ter aporočiti vspeh v javno znanje.1 In potem: „C. kr. vlada ze poživlja, naj obrne vso svojo poiornost narodnomu šolstvu na Primorskem ter odredi sosebno, da se izvedejo postavna določila v ta namen, da se omogoči šolski pouk vsem otrokom, dolžnim obiskovati šolo, ter da ae bodo poučevali otroci v materinem jeziku po učiteljih, v to popolnoma sposobnih." V proslavo BOlitnioo vladanja N|. Vsi. cesarja. Patrijotiška misel, da se proslavi kolikor možno slovesnejše 501etnioa vladanja Nj. Vel, cesarja, (leta 1898.) vdobila je že konkretno obliko. Da se namreč doseže spo-ratumljenje aa skupno postopanje po vsem cesarstvu, osnoval se je na Dunaju — kakor smo že sporočili — poseben slavnostni odbor, katerega članovi so zastopniki najuglednejših dunajskih društev in korporacij. Isti odbor razposlal je te dnij posebne pozive vsem deželnim zastopom, županom deželnih stolnih mest, trgovinskim zbornicam in raznim obrtnim korporacijam, s katerim jih vabi, da ae udeležijo posvetovanja, ki bodo v ta uauien v nedeljo, dno 29. t. m. na Dunaju, v po-alopju Dolenjoavatrijskega obrtni jskega društva. Nadejati se je, da bo merodajni krogi mnogoštevilno odzovejo temu pozivu ter da stopijo v neposredno zvezo s tem slavnostnim odborom. Glavni namen tega osnovalnoga odbora je, da priredi leta 1898. na Dunaju voliko narodno razstavo, katera naj bi očevidno dokazala velike napredke Avstrijo v duševnem, gmotnem i a humanitarnem pogledu ta ćdbo vladanja premiloatnaga našega eo aarja. Želeti je, da bi ae tudi tržaški krogi mnogoštevilno udeležili te razstave io a tem dokazali svojo udnnost vladarju in pravi svoj avetrijaki čut. Lsglna iois v sv. Krila. Dolge časa stala je osamljena palača, katero je postavila .Lega nationale" na Krasu ob meji Križke in Nabrežinske občine, da .vzgoja* slovensko deco v italijanskem duhu, a slednjič ao vendar odprli v tej palači — šolo. Dse 82. t. m. dop<.ludne namreč blagoslovil jo Križki župnik, preč. g. Ivan Grubiša novo poslopje v pričo ravnateljstva „Lege" in ratnih povabljencev. Gosp. župnik je po končanem cerkvenem opravilu izustil govor, v katerem je povdarjal, da je .sveta dolžnost ljubiti svojo domovino* in da je krščanska dolžnost spoštovati vso narodnosti. Govor je bil popolnoma primeren tej „Legini" slavnosti in tržaški italijanski listi jako hvalijo ta govor. — Otrok je vpisanih v .Legino' Šolo 27 (17deklicin 10 dečkov), drugih 0 je pripravljenih k pristopu. Ti otroci so, kakor pišejo italijanski listi, deloma it Sv. K r i ž a in deloma it N a b r e ž i n e (!) — O tem predmetu spregovorimo zopet, ko dobimo naše posebno poročilo o njem. t Dr. PSVSlMonti, predsednik deželnega sodišča tržaškega umrl je minolo soboto zvečer po kratki bolezni. Pogreb je bil včeraj ob 11. uri predpoludne. Dr. Pavel Monti ni bil natega rodu in ni poinal našega jetika, ticer pa je bil vesten in pravičen uradnik. Pokoj njegovi duši. Groaoft .Na zdar"! dotičnomu gospodu, katari je blagovolil poslati, ono opatko it .Trsta" dne 21. malega travna t. I. Prisrčna hvala mu. Senožešk Slovan. Govor gosp. poslsnca Splnčlča odložiti amo morali — žal — ta večerno izdanje radi nedostatnosti prostora. Za ohranitsv spomenik« pok. Dollnarja darovali so se: gg. Mate Mandič 1 gld., Fran Zelen 50 nvč. in Andrej Hrvatin 40 nvč. Baronica Sasfrlsd. Kakor poroča .Beri. Tgbl.", dobila je baronica Seefried (prince-sinja Jelisava Bavarska, soproga poročnika barona Seefrieda) dovoljenje, da sme nositi naslov „kraljevska Visokost". Ista stanuje sedaj a svojim soprogom v Opavi. Razplsi.nl slllfbl. C. kr. Finančno ravnateljstvo v Trstu razpisuje službo vratarja z letno plačo 400 gld., brezplačnim stanovanjem in 25°/.. službeno doklado. Prošnje a dokasom manja nemškega, sloveneskega in italijanskega jetika do 1, maja t. I. Finančnemu ravnateljstvu. C. kr. deželnega sodišča tržaškega predsedstvo razpisuje dnevniČarsko službo pri c. kr. okrajnem sodiilu v Piranu. Dncvnica je 1 gld. na dan. Prošnje do 5. maja t. J. Prosilci morajo dokaaati manje deželnih jetikov. (Znano, da jo pri o. kr. okrajnem sodišUu v Piranu tako pomanjkanje slovenskega, odnosno hrvatskega jetika zmožnih uradnikov, da ni možno sodišču reševati slovenskih, oziroma hrvatskih ulog v istih jezikih. Želimo zatorej, da se pri tem, četudi malenkostnem imenovanju, strogo gleda na znanje aloven-akega, odnosno hrvatskega jetika in da se prične na ta način odstranjevati od tdolaj na vtgor tapreke slovenskemu in hrvatakemu uredovanju v Piranu. Imamo dokatov v rokah, da omonjeno sodišče nima niti dnevni-čarjev, ki bi bili tmožni pravilno propi* a o v a t i slovenske ali hrvatske službene apise, kamo-li uradnikov, kateri naj bi jih sestavljali. Ur.) Slovsnsko bogoslužje. Nadbiskup Zagrebški dr. Juraj P o s i 1 o v i č izdal je pa-stirski list, s katerim određuje, da se v škofiji Senjski uvede starostov, bogoslužje. Pastirski list pravi, da je glagolitski misal, itdan v Rimu leta 1893, dragocen dar sv. Očeta ter da ohranijo Hrvatje blagoslovljen spomin na 501etni škofovski jubilej sv. Očeta. Slovanska liturgija je posebna svoboščina Hrvatov, tem draguceneja, ker more služiti kot sredstvo v združenje vseh Slovanov v jedno krščansko cerkov. O tem pastirskem listu spregovorimo še nekoliko čim nam to dopusti prostor. Za Koluta. It Budimpešte poročajo, da jo Košutov pogreb stal občino Budimpeštan-»ko oelih 30.000 gld.! Ali morajo imeti ti ljudjo denarja, da ga razsipajo za take svrhe! (Saj so pri kosilu v Ljubljani nekaj prihranili ! Opomba stavževa). Prestavljanje Koluta Mostni «a«top v C'egtedu je sklenil naložiti 4 odstotno občinsko doklado v ta namen, da ae tam oanaje .Košutov gimnazij". Hrvatski glmnszlj aa Raki. Kakor poro!« Zagrebški .Obtor", odredila je vlada, da ae hrvatski gtmnaeij na Reki preseli aa jesen h „madjsrsko-italijanske" Reke v hrvatski Sušak. Policijsko. Dne 22. t. m. taprli so 37-letnega Josipa R. it Trsta, toda italijanskega podanika, ker ga išče Daaajako sodišča, ker je osleparil tamošnjega trgovca Neustsdta ta 82 gld. — Dne 22. t. m. prijeli so stražarji 251etnega Ivana Janežiča is Trsta, ker je rat-grajal na uliei. Na policiji so ga poučili nekoliko o dostojnem vedenju in ga potom izpustili v božjem imenu. — 451etnega brezposelnega bivšega stražarja Ivana Stalaterja it Črnomoljskega okraja saprli so aaradi — prosjačenja. Svet se res suče! — Policijsko ravnateljstvo izgnalo je it Trsta 40letno Er-mcnegildo Mongotti it Benetek, ker je mamila dekleta in jih odvajala v Benetke na srn motno življenje. Kolsdsr. Danes (24.): Jurij, muč.; Bona, m. — Jutri (25.): Marko, evang. — Polna luna. — Solnce itide od 5. uri 6 min., zatoni ob 6. uri 64 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri tjntraj 13 stop., ob 2 pop. 17 st. Lotsrijsks ttsvllks. Itlrebane 21. t. n. Dunaj 84, 29, 56, 41, 26. Gradec 22, 7, 44, 65, 47. Temešvar 68, 40, 73, 9, 64. Najnovejše vesti. Budimpsits 23. V mesto Hedmsid-Va- sirh61y je hotela mnoiica naskočiti mestno hišo, aahtevajoč, da ae ji vrnejo spisi, zaplenjeni aocijaliatiškim vodjem. Razgrajale! metali so kamenje na oroinike. Poalednji to streljali na množico, rasivli 5 oseb, med katerimi je jedna smrtno ranjena. Zaprli ao 60 oseb. Bsliflrad 23. Pri včerajšnjem dvornem obedu v proslavo oavobojenja Srbije, odgovoril je kralj ua adravieo ministerskega predsednika s posebno adravioo na narod, vojsko in zveste Belgrajce, naglalajoč delovanje Miloša, Mihajla in — Milan« (!!) katerega posebno spoštuje kot očeta oavobojenja Srbije in zvestega državljana (I!). Govoru so pritrjevali živahno, alastl onemu odetavku, ki govori o Milanu. Lizbona 23. Tu je obolelo 85 oaeh aa boletnijo podobno koleri. 41 njih je otdra« velo, umrl ni nihče. Pariz 22. Podpisovanje mestnega posojila je nadkrililo vaa pričakovanja. Število obligacij, namenjenih v podpisovanje občin- stva, je mašilo 588.235 podpisanih pa je 49,894.000, torej 83krat toliko. Rio Jaaaira 21. Kaptijaki promet ae oživlja gopet. Predsednik Peixoto je prijatelj diplomatskemu zboru, ker je revolucija končala. Uporniki ao se izkrcali v Montevideo v groznem stanju, vendar se branijo poslužiti se pomiloščenjn, ponudeaega jim od predsednika Peijots. Trgovlnak! bvaojsivl. Bnllmpsšta Pšenica sa »pomlad 7 30 — 7-22 ta ienen 7 42-7-43 Korasa ta jall-avgnat 5-1« do 518 Oves i* spomlad «94-fl«6, oreš ta jesen « 05-610 Pfaniea nota od 77 kil. f. 7 35—7-40. od 78 kil. f. 7 45-7 50, od 79 kil. f. 7 55-7 «0, od 80 kil. f. 7 60-7 70, od 81 kil. for. 7 70 -7-75. R1 »«0—«-80. ■latam 6 50-9 - ; proso 4—1-40. Veliko ponudbo plenice, jako malo povpraševanja. Prodalo ie je 15.000 met. »tot, 5—10 nv« cenej«. Trg jako nar. ljen. Vrane deiatno. Praga. Nerafinirani sladkor t jako mlafao. Za april 15*55, maj 1500. Nova roba »eptember 15*80, malo sani manja. BudlmpsŠta. Špirit, 16.50— ie-75 Havrt. Kara Santo* good arerage ta april 108-75, aa avgust 99 80 mlačno, popustljivo. Hamburg. Saatot good avsraga ta maj 88-50, aeptamber 79-50, jako mirao. Dunajska bora« 88. eepmaiaa Državni dolg t papirju , ■ « v srebru Avatrijska renta v alatu ■ .v kronah Kreditne akcija . . . . London 10 Lit..... Napoleoni...... 100 mark...... IDO italj. Hr..... danes pred t če rani. 98 45 88-48 98-35 . 11945 . 97-75 . 859 75 . 194.90 . 994 . 61-15 . 49-85 98 35 119-48 97 80 858 50 194-90 999 8110 48-85 Slavno občinstvo opotarjam aa mojo novourejano pakarljo v uliei Ohega it. 4, v kateri se do-tuva sleherni dansveie pecivo vsake vrsti. Ob jadnam nataanjam, da sprejemam narotbs na iavratne KOLAČE za b ir man c e Priporočam sa vsem botrom in botram s mesta in deiele ta obilen obiak. Edvard Lampe. Gostilna „Ali'An t ic o Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri „Prvackovcu*), prodaja črna in bela vina prve vrite iz prvalkih in ilomberiltih vinogradov, in ticer: domaČe črno po 32, belo po 38, modra /rankinja po 40 in Srno kraiko po 40 nI. liter. Itvrstna kuhinja. — Driel ee gesla: , Rojak k ntfaku", priporoča m podpitani ta obil obiak. Anton Vodopivec, gostilničar. e piva it Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada ;>ripi>roAa in sprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glarnl aaatop In skladišče IILICA DEflLI ARTISTI ii B. To pivo je izvrstns kokovooti in po niskih conah C. k. deželno sodi&Ce v Trstu izpolnivši žalostno svojo dolžnost oznanja, da mu je umrl davi ob dveh in pol predsednik Dr. Pavel Monti. Pogreb pozemskih njegovih ostankov bode 24. aprila t. 1. ob 11. uri predpoludne iz hiše žalosti h. št. 19. v uliei S. S. Martin. V Trstu, 22. aprila 1894. lota. Vsi stroji za kmetijstvo. Posebnosti, katero je dobiti le pri tvrdki Ig. Heller. Stiskalnice ta »eno, slamo la stiskalnice aa nakladanje različnih aiatemor, hidravlike stiskalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati aa mlenje olir, kriaanteua itd. nove Škropilnice proti peronospori la vrste Vermorel. Samotvorae peronospora škropilnice v bakru in s sesalko na zračno tlačilko. Aparati za ugrevanje vina, itedllai aparati za kuhanje, aparati za obiranje grozdja, aparati za suissje sadja In seOlvja, za rob-kanje turiiloe, milni za ilUenJs lita. Milni za ilto. Vlita ielszo surovo ali pripravljeno za vsaksvrstas strojo po najnižjih cenah, pri n«jueoilnoj&ih pogojih, oddaja proti ga ranciji in na poskusnjo IG. HELLER, DUNAJ, WtT a/a Prataatriiaae N. «8. "M 20—20 ___ _______________________ _ Bogato iluHtrovani 192 stranij obsezajoći katalogi v italijansko-neraikem in hrT.itsko-nemSkem jeziku na zahteTanjo takoj in zastonj. 1*ćqJq »e prakupol. Prad nakupovanem ponarejanj avari Lastnik politićno dtuUvo .Edinost« — Itdavatelj in odgotorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tinkama Dolouc v Trstu.