GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES' novoles LETO XVII ra novole Številka 3 21. februarja 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV O ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO'z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. L'E DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO CISTEJSE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ_ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE'.PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNC^T LE—TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO, JE PRAV, DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČIMO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODARJENJA. INFORMACIJA, KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO DA JE DOVOLJ POENOSTA VLJENA, NARA VNA IN RAZUMLJIVA. 1. Stanje TSP na trgu V preteklosti so se že večkrat širili glasovi, da se bo prodaja stilnega pohištva na jugoslovanskem trgu bistveno zmanjšala Do danes se ni /.godilo nič takega. Bistveno se spreminja le asortiman. Če so šle pred dvema letoma najbolj v promet dnevne sobe, pa sedaj ugotavljamo, da je ambient, ki je šel najbolje v prodajo, spalnica, pa tudi jedilnica je zelo iskana. Zanimivo pa je to, da trg vse bolj zahteva posamične artikle, kot so: komode raznih vrst, mize in razni dodatni elementi, ki jih ljudje dajejo v dnevne sobe. Tej zahtevi, ki se je v večji meri pojavila v lanskem letu, smo se poskušali čimbolj približati. V glavnem nam je to tudi uspelo, kar potrjujejo tudi zelo znižane zaloge končnih izdelkov (iz 200.000,000 din na 100.000,000 din). Drugo pa je vprašanje, kaj je to za nas pomenilo organizacijsko, tehnološko in ne nazadnje dohodkovno. Vsekakor menimo, da smo z akcijo tržnega obnašanja uspeli in da tudi perspektiva prodaje našega pohištva v tem in prihodnjih letih ni slaba. Posebno vprašanje pri tem je izvoz, kjer pa nismo bili uspešni. V letu 1978 smo izvozili za 1,6 milj. naših izdelkov, kar je seveda zelo malo, in mislimo, da mora TSP v tem letu narediti odloč- nejše korake k osamosvojitvi na tem področju. 2. Cilji Kot je bilo že v prejšnjem poglavju povedano, smo enega od osnovnih ciljev, t.j. za; idra-nost na domačem trgu, dosegli. So pa tudi drugi cilji, kjer smo bili manj uspešni. Te cilje bi razvrstili nekako takole: do- pozna tudi pri ekonomiki TOZD. Tudi plan prodaje oz. prihodka ni bil dosežen (92 %), kar gre delno na naš, delno pa na račun TOZD prodaje. Pri prodaji se kot večni problem kaže nekompletiranpst ambientov, sedaj, ko smo razprostranjeni po celi Jugoslaviji, še toliko bolj seganje cen, doseganja plana skot prej. Slaba meseca novem-proizvodnje, doseganje plana ber in december st^ pokrila kar prodaje in s tem ekonomiko TOZD, samoupravna organiziranost in notranji odnosi v TOZD. Politika oblikovanja cen pohištva je v Jugoslaviji malce nenavadna in nas tudi mnogo obetajočo letno bilanco, ki je sicer pozitivna. Res je, da so izredno dobri avgust, september in oktober naredili veliko vrzel v kompletiranosti naše ponudbe, držalo pa bo vseeno, da niso' bili storjeni vsi ukrepi ne pri nas stane, saj nas sili, da neprestano me pri komerciali, da bi tudi pripravljamo nove programe. Vse to seveda veliko stane in posledica je, da gredo cene pohištva pretirano hitro navzgor. Pri pripravi novega programa je možno, da se tudi kaj zamudi, posledica pa je ekonomika TOZD. Tako smo v lanskem letu pripravili nov program do maja, cene pa so veljale od 1. avgusta naprej, do takrat pa je minilo že 7 mesecev, v katerih so cene repromaterialov in surovin za naše izdelke nevzdržno rasle. Najhujša ovira pri doseganju plana je bila zelo spremenjena struktura izdelkov pa tudi naši notranji problemi niso bili nedolžni. Vsekakor plana nismo dosegli, kar se v končni fazi zadnja dva meseca le bila malo boljša. Lansko leto je bilo leto uresničevanja ZZD v praksi. Pri tem so bili vsaj formalno doseženi veliki rezultati. Naša TOZD je s tem, „od besed k dejanjem1 11 imela opraviti sama s seboj, kar je imelo odraz tudi v slabših rezultatih gospodarjenja. Vseeno pa ne bi mogli reči, da je bil čas, ki smo ga porabili za pogovore, izgubljen. Mislimo, da so delavci v TSP zelo osveščeni samoupravljala, ki razumejo bistvo novega zakona o združenem delu. Gledano v tej luči, je bil gotovo dosežen eden od pomembnih delovnih ciljev. I TOZDI ! TSP i liiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini= Med letom so DS TOZD in drugi dejavniki, sprejeli precej ukrepov za naravnavanje TOZD v planske okvire. Od teh so bili nekateri bolj, drugi manj uspešno realizirani. Med uspešne bi lahko šteli tržno naravnanost, samoupravno organiziranost in obveščenost kolektiva, slabši pa smo bili pri proizvodnji in tehnološki organiziranosti, pri pripravi novih programov, pri delovni disciplini, pri realizaciji planiranih vlaganj v nove stroje, pri organizaciji in izvajanju vzdrževalnih del in mogoče bi lahko našteli še kaj. 3. Uresničevanje samoupravnih aktov Mislimo, da so tako dohodkovni odnosi, kot tudi svobodna menjava, povsem na začetku, saJ; kdo pa v resnici ugotavlja skupni prihodek itd.!? Tudi svobodna menjava je še povsem na začetku, saj lahko le ugibamo, ali smo plačali DSSS in BLP preveč ali premalo. Vsekakor pa bodo ti razgovori morali biti že za leto 1979 zelo temeljito opravljeni, sicer pa so za ugotavljanje skupnega dohodka v Novolesu podani dobri pogoji. Po mnogih peripetijah smo v lanskem septembru uvedli nov sistem nagrajevanja po delu. Sam sistem se je v osnovi pokazal kot dober, možno pa ga je precej izkoriščati sebi v prid (in verjetno drugim v škodo). Tudi drugi samoupravni akti, ki smo jih sprejeli lani, so že pokazali svojo veljavo, na nas vsehje, da jim damo resnično vsebino, tako, kot jo zahteva zakon o združenem delu. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA Plan je bil zastavljen dokaj dinamika proizvodnje v plan-ambiciozno, na 145.280,00 din, skih okvirih, slaba prodaja pa je kar naj bi predstavljalo poveča- vseeno vplivala predvsem na nje na indeks 118 po cenah 77. planiranje in kompletiranje ambientov; Dejansko doseženo je bilo 129.441,00 din, kar predstavlja b) TOZD TSP je imel v lan- DEJANSKA PR0IZ. 1978_________j_________ PLANIRANA PROIZ. 1978 ~| DEJANSKA PROIZ. 1977 | ---------1---------1-------------1---------- 30 60 90 100 VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 89 % zastavljepega cilja. Za ne- skem letu nekaj težjih pretre-doseganje so bili predvsem na- sov, ki so povzročili tudi slednji važnejši vzroki: kadrovske spremembe. ^eureje a) v začetku leta je bila ni odnosi so bistveno pripomog- 2 ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 t LETO Število (ure) 1978 71 DELO 687,689 79.5 667 022 77,9 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 97.054 11/2 98.468 11,5 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 79.473 9,1 90.590 10,5 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 375 379 Izkoriščenost delovnega časa v TOZD ni najboljša. Ce upoštevamo neverjeten porast bolniških izostankov, kar za 14 %, pa že imamo enega izmed vzrokov. je pa se je to nekoliko izrodilo in bo treba dobro premisliti, kako doseči dobro kvaliteto dela in s tem tudi dobro izrabo časa. li k slabšim rezultatom pri doseganju planov; c) bistveno (za 14 %) so se povečali bolniški izostanki; d) v zadnjem delu leta je začelo primanjkovati iveric, kar je tudi pripomoglo k izpadom proizvodnje; e) in najvažnejše, cene novega programa so začele veljati šele 1. avgusta, planirano pa je bilo, da bomo take imeli vse leto. Izpad cen pomeni za okoli 8.000,000 din manjši prihodek. Iz navedenega sledi, da z doseženim finančnim obsegom proizvodnje ne moremo biti zadovoljni, očitno je bilo preveč ovir, ki so preprečevale, da bi se bolj približali zastavljenim ciljem. Planiranje proizvodnje je eden bistvenih elementov dobre proizvodnje. Uskladitev potreb trga, možnosti naše tehnike in tehnologije, optimalna velikost lansiranih serij, pretok elementov, kompletiranje ambientov so vse lahko vzroki za doseganje slabših rezultatov. Kot je bilo že omenjeno, se je struktura povpraševanja zelo spremenila, ne v naš prid, po drugi strani pa mislimo, da smo z odločitvijo, da za 100% povečamo proizvodnjo spalnic, rešili situacijo rentabilnosti TOZD v letu 1978. 3. PRODUKTIVNOST Produktivnost se je v preteklem letu dvignila za 3,5 %, kar je sorazmerno malo. Vzroki so navedeni v glavnem že pod točko 1. in 2,, dodali pa bi še to, da ima TOZD sorazmerno staro (predvsem v ploskovni strojni) strojno opremo, da ne govorimo posebej o strojih, kakršne uporabljajo danes privatniki, mi pa jih imamo za velikoserijsko opremo. Eden izmed pomembnih vzrokov za zaostajanje produktivnosti je bila tudi sprememba strukture programa. Nekako v sredini leta je trg zahteval vse več komod, miz itd., pri katerih imamo velik delež ročnega dela, ki zlepa ni dobro plačano. Tudi sicer je delež ročnega dela vse prevelik. Tako n.pr. pri nas še vedno vstavlja- VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA V 000 DIN O ^ 1977 329,8 * o 1^) 1978 341.5 RAZLIKA 1978 -1977 INDEKS 1978-1977 103.5 $ po conah lola 1978 mo nalepke z utorom, kar danes vsi v glavnem delajo s stroji. Pomanjkanje skladiščnega prostora povzroča, da moramo imeti pri manipulaciji s pohištvom veliko delavcev, kar tudi zmanjšuje produktivnost. Neorganiziranost vodenja delovnega procesa povzroča v mnogo-čem razdrobljenost, lociranost teh služb (nekateri delajo v baraki, nekateri pa v tovarni), kar preprečuje dobro timsko delo, kakršno se v dobrih pripravah dela zahteva. 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM Zanimivo je, da je TOZD opravila ob štirih več zaposlenih (1977/1978), manj efektivnih delovnih ur. Tu mislimo predvsem na začetek dela, malico in predajo izmene. Tudi česte zamude (ali kar izostanki) avtobusov niso v prid izkoriščenosti delovnega časa. V preteklem letu smo planirali zmanjšanje delovne sile za približno 15 delavcev, kar bi šlo na račun ukinitve decimirnice, vendar tega zaradi počasne investicije pri izgradnji nove decimirnice nismo mogli realizirati. Tudi napredek tehnologije in organizacije ni bil tak, da bi lahko govorili o kakšnih posebnih prihrankih časa. Vse preveč je napak pri izdelavi elementov pa tudi pri delovni dokumentaciji zaradi neprestanega spreminjanja izdelkov. Kontrolna služba, ki smo jo uvedli v lanskem letu, je v začetku pokazala nekaj pozitivnih rezultatov, kasne- Z repromateriali že več let nazaj gospodarimo v okviru planov, še več, prihranki se sučejo do 500,000 din. Ravno nasprotno pa je s surovinami. Zaradi slabe kvalitete lesa z naše žage smo prisiljeni vse več lesa kupovati pri zunanjih dobaviteljih. Ta les je sicer boljši, je pa tudi mnogo dražji, tako da smo letos skupno prekoračili 900,000 din, kar gre v glavnem na račun nabav dražjega lesa. Nekaj prekoračitev je tudi pri furnirju, saj nikoli ne moremo dobiti dovolj kvalitetnega furnirja; v zadnjem času pa smo začeli v veliki meri uporabljati tudi plošče vlaknenke, ki so precej dražje od navadnih iveric. Sprva smo imeli namen, da vlaknenke uporabljamo le za nekatere zahtevnejše elemente, ki tudi prenesejo višjo nabavno ceno, ko pa je nastopila znana iverška kriza (ki še traja) pa smo vlaknenke uporabljali kar vse vprek (pa še veseli smo bili, da jih sploh imamo). Materialni del fiksnih stroškov je bil letos strogo nadzorovan, zato ni prekoračitev. Tudi sicer bomo fiksnim stroškom še naprej posvečali potrebno pozornost. Ne glede na določene prihranke, ki jih izkazujemo, lahko že povprečen opazovalec vidi, da se z materialom, posebno z lesom, ne dela lepo. Seveda je tudi nekaj opravičljivih vzrokov (predvsem zelo specifične dimenzije lesa), vendar nepokriti zložaji lesa, še uporabni kosi lesa, pokvarene iver-ne plošče ipd. dostikrat kažejo kaj slabo sliko našega odnosa do družbene (naše) lastnine. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA PLAN DEJANSKO ODSTOP. INDEKS STROŠKA 1978 1978 000 DIN -SUROVINE- 26 229 27.133 -904 103.4 -MATERIAL 34.552 34.079 + 473 98.6 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 11.786 11.978 + 192 101.6 SKUPAJ 72.567 73.190 -623 100.9 USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava - SIS, — DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za^ razporejanje ČD Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) sredstva rezerv načela__ razpore janja ČD koeficient pove Čanja 1,194 Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega ČD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 106.603 131.166 123 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 64.010 78.948 123 DOHODEK 42.593 52.218 123 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 1.777 1.918 108 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 5.157 4.620 90 OBRESTI OD KREDITOV 2.846 3.627 127 ZAVAROVALNE PREMIJE 685 861 126 DRUGE OBVEZNOSTI 932 2.167 232 ČISTI DOHODEK 16.864 15.796 94 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 65.272 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED./ 12.402 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 3. 264 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN. OSEBNI DOHODEK/ 27. 348 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD/STOPNJA RELAT. DOHODKA/ 100 12 110 2.3 140 160 180 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 57= 5, 5.47= 9 7= 6.67= 7.47= 8.27= 97= JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 07= 1. 0.67= 37= 2.47= 3.67= 4.87= 67= RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 3264 27569 30 833 DEJANSKI ČD 37. 719 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 122.3 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACI JA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 27569 3851 161 31581 SREOSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULACIJA IZ TABELE F* KOEF, OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F k KOEF. 3 292 8 4599 192 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ki uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne glede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TA P TDP TEL TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,1 86,3 116,0 92,4 92.1 89,0 93,5 104,2 906 124,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87350 129225 42929 71048 72181 128895 32886 400 2o4 112034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 580438 86998 11367 42929 71048 28127 127173 596 67026 11H70 34oo4 TUJI TRG 130318 352 117853 / / 44o54 1722 32190 33178 464 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej.78; plan.78 974 112,4 893 115,3 95,3 93,5 9 o,i 964 107,0 91,9 113,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM ( v% ) plan.78 : dej. 78 -0,9 0,5 5,1 '7,8 +0,5 -Q3 -0,9 +12 + 2,2 + 1,4 -1,1 IZKORIŠČANJE ČASA (v%) dej.78 : dej. 77 -2,1 -2,5 -m -1,8 +0,4 -4,7 -2,1 '2,7 + 22 -2,3 PRODUKTIVNOST ( v % ) dej. 78 : dej . 77 +1,1 +4,6 -7,5 +10,2 + lo,2 -14,9 +1,4 -0,5 +17,3 -14,6 +41,3 dej.78 883384 <34347 141438 44494 73693 764 80 131166 36461 111705 136370 37230 CELOTNI PRIHODEK dej. 77 7674-4-2 67271 131199 36054 67509 69120 1o66°3 29121 86676 153549 2024o % 115,1 14q1 107,8 123,4 1o9,2 110(6 123,0 124,2 128,9 88,8 193,9 dej 78 303798 310O7 49 800 18187 21724 30198 52218 12445 40506 3(983 15733 DOHODEK dej.77 159367 18592 47954 16 294 20100 25 573 42593 3045 34428 36686 8102 % 117,1 199 1o4 112 log 418 123 138 118 «7 194 dej. 78 231029 23472 39252 13546 15588 13798 39024 10060 31 437 21904 12548 ČISTI DOHODEK dej-77 188IS3 12218 35344 11103, 13274 19110 31196 7498 26516 2434o 6564 % 122,8 192,4 114,1 141,9 117,4 124,5 125,1 134,2 12q1 9qa 191,2 STOPNJA RELAT. DOHODKA 1978 / 183,7 137,1 / 198,5 132,6 122,3 155,9 mo 124,5 141,5 SREDSTVA REZERV (v 000 din) 1978 8913 2548 1245 '' 543 755 1305 311 1013 8oo 493 AKUMULACIJA ( v 000 din ) 1978 32247 6192 4837 142 3856 1653 4599 1341 1856 5101 1669 MINULO DELO ( v 000 din ) 1978 5254 1548 835 / 1779 287 / 323 146 / 296 SKUPNA PORABA ( v 000 din) 1978 25729 2212 5352 751 1769 2610 3869 1321 4674 1623 1548 OSEBNI DOHODKI ( v 000 din ) 1978 158486 10972 26983 12653 7641 (7493 29251 6764 14108 14379 4642