Številka 145. Trst. v nedeljo 27. maja 1906 Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan 'uđi od nedeljah is praznikib on 5. nn, ob posfdfiijKiH od 9. uri zimrai- Posamične števiike se prodajajo po 3 nvč (t> stotinki 7 mnoeifa tobakaruah v Tr.-tu in okolici. Ljubljani, (iorici, Kranju^ £t. Petru. Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. Cene oiriasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2VB mml; za trgovinske in obrtne oglaae po 20 stot.; :a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarni'a zavodov po »>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znal. za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 .»esece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine ne uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liBta. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Glorglo Galattl 18. (Narodni dotn>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOOINA. Lastnie konsorcij lista „Edinost '. — Natisnila tiskarna konsorcija iista Edin ost" v Tretu, ulica Giorgio Galaiti št. IS. Poštno-hranllnični račun 3t. 841.652. - TELEFON stav. 1157. - Stoletnica pada dubrovniške republike. lies čudna je usoda človeška! Koliko vsega tega zna ona spreminjati v samih 100 letih življenja naroda! Slovanski Balkan uleda danes zamišljeno v historične dni. ki -o se odigravali pred sto leti v današnji Troje-dini kraljevini, pak se s pijeteto zaustavlja pred dogodkom, ki izzivlje stare spomine slave svobode ter dekadencije in propadanja ne slovanskih državic. D a n e s je dovršeno p r v o s t o-1 e t j e, odkar je padla d u b r o v-n i š k a republika. Dne 27. maja 1806. ugasnila za vedno dubrovniška luč svobo-bode, ki ie svetila skozi 12 stoletij, a najbolj v črnih dneh n aj h u j e g a suženjstva balkanskih Slovan o v. Ko tujinec obiskuje Dalmacijo, so prvo. r r mu udarja v oči, mnogoštevilni kameneni i. ki dičijo (ah. kako grozno odičenje je : !) mestne zidove in mnoge hiše. Ali nje-_ vo začujenje narašča, ko je prišel v Du-i ovnik, kjer je grabežljivega leva sv. Marka z i menil mirni dostojanstveni kip, sv. Vlaha, mestnega patrona, A nad vratmi trdnjave sv. Lovrenca, ki je branila mesto od morske -trani, n.ore se čitati tudi danes ta-le nad-l is : „N o n bene p r o t o t o libertas n d i t u r a u r o". (Ni dobro prodajati > obode za vse blago). Da, vsa zgodovina > ibrovniške republike, njeno življenje poli-t no, socijalno in ekonomsko, se izraža v borbi za s v o b odo! Tej so posve- \ vse svoje sile dubrovniški državniki, •jiževniki in trgovci, gospoda in ljudstvo. Ko je v petnajstem stoletju Dalmacija llila že sita večnih borb, ki so jih vodili _rk o-hrvatski kralji z državami Italije za J premoč na Jadranu, in ko so divji Turki že j iii-tošili srce Balkana, so se dalmatinska j jiii.Ma slednjič udala pod okrilje beneškega j I 1 >/. bili, ne po svojem položaju, ne po štev. sil, 'Zrasli, dabi se uprli močnim sovražnikom?! No, PODLISTEK. Prokletstvo. I^totiovinski roman Avgusta Šenoe. —Nadiljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C-č. Jaz ?... Nič. A kaj je tacega ? — Vrag je prišel po svoje. Po koga ? — Eh, ali res nič ne veš, žena ? — l^aš sovražnik Prišlin leži težko bolan. Kaj Stanko ? je skočila Isa po konci se stresla na vsem životu. — Ne on! je rekel Živan mimo, pri-pmši deklico za roko. — Sedi mirno Isa! ^mu naj Iri bil Stanko naš sovražnik, saj on Ma le to, kar mu zapovedujejo njegovi gozdarji, katere služi... Ali Grga Prišlin, nje-eov stric, ali kar mu je, leži težko bolan... r>lezen mu je udarila v kosti in se niti ne "ore obrniti na svojem ležišču. Mari mu bo skoro umreti ? je vpra-dela naglo. — Zakaj vprašuješ to ? je odvrnil Zi-Nn in čudno pogledal svojo ženo, kakor da zato pa so nam stari Dubrovčani ostavili bogato dedščino umstvenih sadov, ki jih je bilo v Dubrovniku obilica in za katere se je bilo zahvaliti svobodi zlati Dubrovnik je odpravil suženjstvo ter je zabranil svojim podanikom kupčevanje s Človeškim mesom že v letu 1416, torej 4 stole tj a popre j, nego A n g 1 e ž k a. Ali kam bi nas zavelo, ko bi začeli pripovedovati o zlatem veku republike dobrov-niškeV! Kedaj bi nehali govoriti o plejadi (skupina zvezd) pesnikov, umnikov, državnikov. ki so raznesli dubrovniško slavo širom sveta, proslavivši Dobrovnik, te hrvatske in slovanske Atene !! Povrnimo se v zadnje dneve te slavne republike, ko je že v svojih prsih nosila kal skorajšnje smrti ! Dubrovnik je odolil vsem spletkam in naskokom Benečanov in Turkov, ali usojeno mu je bilo, da podleže valovom, ki so se koncem osemnajstega stoletja začeli širiti iz Pariza in ki jih je Napoleon konsul, cesar z elementarno silo pognal proti Vztoku in Jugu, da so rušili tudi zadnje ostanke stare forme samostalnosti narodov. Dubrovnik se je ubranil leva, orlov in polumeseca ali pred „francozkim Jupitrom"4 moral je poklekniti tudi on. Ko je padla Serenissima (beneška republika) tudi Dubrovnik ni mogel več živeti. S < ampotormijskim mirom leta 1797. je dobila Avstrija Venecijo in Dalmacijo, ali že leta 1805. z mirom v Požunu, sta se morali ti deželi predati Francozom, premagovalcem nad tretjo zvezo pri Slavkovu. Napoleon je poslal v Dalmacijo generalissima Molitora, ki je v kratkem času zaposel vso deželo do Dubrovnika. Ta je bil še svoboden, a Boka Kotorska seje združila s Ornogoro in Rusijo, pak se pripravila, da se upre francozkim četam. In to je bil začetek konca. Francozi so zahtevali, da jim Dubrovčani dovole preiti preko njihovih tal na Bokelje, ali koalicija Bokeljev, Črnogorcev in Rusov je predložila Dubrovniku, naj pusti slovanske čete v mesto, da ga bodo branile pred Francozi. Sestal se je „gran consiglio". Nekateri gospode so bili za Francoze. Senator Kaboga je predlagal, da se vsi Dubrovčani skupno izsele na kak otok v egejskeni morju. Stara praktika dubrovniške diplomacije ni pomagala. Rusko brodovje je krožilo okolo Lokrumov; zavezniki so bili pripravljeni za bitko, ko je — kakor strela iz jasnega neba — počil glas, da se je francozki general Lauriston s četo Francozov pojavil v Stanom, <> kilometrov oddaljeno od mestnih zidov. Francozki general je prosil svetovalstvo, da mu vsprejme vojsko v mesto za en sam dan, da se odpočije; svetovalstvo se je dalo prevariti in je pustilo Francoze v mesto dne 27. maja 1806. Šest dni potem se že ni več vila n a B o 1 a n d o v eni stebru zastav a se jej čudi, kako da je v skrbeh radi življenja svojega zločinca. — Gorje, ako umre, je vzdahnila Jela, kajti ponese seboj v grob grozno tajno, ki nas mori. Kdo nama bo mogel potem povedati, kje je najin jedinec, naš Benko ? Živan je obmolknil za hip. — Ne boj se, žena! Za to grdo delo jih gotovo ve več in ne on sam. Kdo ve, da ni ravno to dobro za naju, da Grga Prišlin čim prej gre s tega sveta... Morda pridemo potem laglje tajni na sled. — Kako ? Živan ! — Sodi sama! Oni, ki vedo za to tajno, morajo danes molčati, ker se boje njegovega maščevanja. A čim on zatisne oči, govorili bodo na vsa usta, kar kdo ve... — Naj ga Bog sodi! Njega in nas po njegovi sveti volji... V tem se je Jela spomnila nečesa... Hotela je že spregovoriti, ali ozrla se je na Iso, ki je radovedno poslušala ves ta razgovor. — Pojdi, dušica, k počitku ! — je rekla deklici, želeča, da bi mogla sama govoriti s svojim možem. — Idi, dovolj si se danes nadelala, pa je začel tudi pihati hladen veter svobodne republike — za m e n j al a jo je t' r a n c o z k a t r o b o j n i c a. Kaj je bilo dalje? Vladika črnogorski, Peter I. Petrovič, je udaril na Dobrovnik s kopnega, rusko in bokeljsko brodovje pa z morja, in od 17. junija do ti. julija je trajala krvava borba, ki je uničila vso bogato dubrovniško okolico in dubrovniška sela, a „Dubrovnik ni več bil najlepše mesto med ilirskimi mesti, ampak le slika prejšnjega mesta in žalostno mrtvo telo" (Apprendini) Govori se, da je mesto v teh par dneh trpelo do 20 milijonov frankov škode. Na to je prišel generalu Lauristonu na pomoč general Molitor, ki je potolkel Ruse in Crnogorce dne 6. julija na Žarkovcu in na Srdju ter je rešil Dubrovnik in v njem zaprte Francoze. Ko je Napoleon doznal za obleganje Dubrovnika, poslal mu je na pomoč Marnionta, ah ta je dospel še le, ko je bilo mesto že osvobojeno. Zastonj so si sedaj Dubrovčani prizadevali, da bi se iznebili nepoklicanega gosta in nemilega gospodarja. Nič niso dosegli ne pri sultanu, ne pri avstrijskem cesarju. Manuont je doznal za te spletke ter je sklical dne 3<>. januvarja 1808. svetovalstvo in je svečano izjavil Dubrovničanom, daje njihova svoboda odpravljena tudi de iure. Šest let kasneje si je avstrijski general Milutinovi c osvojil s hrvatskimi četami Dalmacijo, ali: niti Dubrovnik ni dobil svoje svobode, niti ni Dalmacija bila pripojena k Hrvatski. Cesar Fran II. je bil zelo obziren nasproti Dubrovničanom pak jih je obiskal: ali svoboda D u b r o v n i k a je bil a ji o k o p a li a z a v e d n o. * * Za vedno ! Mari je Dubrovnik samo ena oblika svobode: stara republika ? Ne, časi so se spremenili in danes, po sto letih dnij poniženja, se Dubrovnik povzdiga in jači v novi svobodi, sicer ne, kakor država med državami. pač pa kakor mesto v preporojeni Hrvatski. Dubrovnik je v slavni perijodi svoje samostalnosti odgojil sebi in svetu Gunduliće, Boškoviće, Kaboge. Dubrovnik nam je od preporoda sem dal celo četo umnikov, ki so pripravljali novo dobo, novo srečo za skupno širšo domovino. Omenjam samo starino Pero C i n g rij a, tega hrvatskega zastavonošo ; spretnega in agilnega novinarja in politika Supilo, prvega bo ril ca in vojnika za reško resolucijo, oziroma za novo orijentacijo hrvatske politike. Da, Dubrovnik nima danes ničesar obžalovati radi drame, ki se je odigrala pred sto leti. Dubrovčani morejo biti ponosni za svojo prošlost, sedanjost in bodočnost pa jih zoveta na delo z vsemi silami za novo svobodo, ki mora obsijati Hrvatsko, a v njej biser vseh mest, slovanske Atene — naš D u-b r o v n i k ! J. J e d 1 o \v s k i. od planine in mogla bi se prehladiti... Lahko noč, Isa ! Deklica je vstala proti svoji volji. — Lahko noč ! je rekla vendar pokornim glasom in se umaknila v dvorišče hiše. Bila bi tako rada poslušala nadaljni razgovor, ker se je nadejala, da pride slednjič vrsta tudi na Stanka. In prišla je. — Cuj. me, Živan ! je rekla Jela po tiho svojemu možu. Nekaj mi je prišlo na misel ta hip, kar bi nama moglo povrniti najinega jedinca. Živan je pogledal Jelo dvomečim pogledom, kakor da ne veruje, da bi se taka misel mogla roditi v ženski glavi. — Kaj je zopet? je rekel zlovoljno, spomnivši se, kaj vse je Jela poskušala in hotela poskusiti, da bi našla jedino svoje dete. — Ne jezi se, Živan ! kakor ti je do sreče in rešitve najinega otroka. Slušaj me samo in videl boš, da moja misel ni slaba. — V imenu božjem, govori ! — Vidiš, Živan, Isa je pri nas... a mogel si opaziti, tla je posinjenec Prišlinov jedina njena misel... Iz Hrvatske. Zagreb, 25. m»ja 1906, Ves hrvatski narod želi, da bi človek, ki je na banski stolici nadaljeval izvajanje korupcije in nepotizma, zapustil to stolico za vedno. Ta želja našega naroda ni našla odobrenja na najvišem mestu Ban Pejacsevich je moral pod silo okolnosti, in razočaran po rezultatih volitev, izvesti konsekvencije — položiti svojo bansko čast. Iz početka se ni mogel sporazumeti s tem, ampak je hotel sestaviti vlado iz koalicicje in ostankov narodne* stranke, a 011 da bi ostal na čelu vlade kakor ban izven strank. No, koalicija ni hotela niti čuti o tem in ker madjaroni niti z glasovi virilistov nimajo večine, se je ban našel v jako neugodnem položaju. I11 tudi če je inspiriral najprej vest, da izstopa iz „narodne*4 stranke, pa so njegovi trabanti prinesli hitro drugo vest, da nadalje ostaja členom „narodne" stranke, kar je seveda ogorčilo opozicijonalne kroge v Hrvatski. Kajti, kako naj bo aktivnim členom tiste „narodne" stranke, ki se je vsaki Hrvat s prokletstvom spominja, človek, ki zavzema mesto v deželi?! In tako so postajali glasovi o ba-novem odstopu vedno jasneji. Kazim tega so v stranki sami, kateri je ban členom, začeli delati proti njemu: Josipovići za-se, drugi zopet za-se, tako, da je ban postal navadna igračka v rokah "narodne" stranke in je isti skoro zašel v najteži položaj. Ko je naš ban videl, v kaki stiski se nahaja, se je slednjič vendar napotil tja. kamor bi bil moral takoj po porazu njegovem na volitvah. Ban je bil odšel najprej v Budimpešto. kjer je — kakor javlja uradni list — dvakrat konteriral z ministrom predsednikom. mu razložil vzroke, radi katerih ne more več dalje ostati na banski stolici in 11111 podal osebno svojo demisijo. Kakor znano, mora naš ban najprej priobčiti svojo demisijo skupnemu ministru-predsedniku in to i/, razloga, ker se imenovanje bana vrši na predlog ministra-predsednika. Nu, na d.ra \Ve-kerle so menda preveč vplivali od strani IV-jacsevichevih bogati in močni sorodniki in branitelji iz Ogrske. Zato 11 i hotel \ sprejeti banove demisije, marveč sta ga 011 in minister za notranje stvari, grof Andrassv, nagovarjala, naj ostane še nadalje na banski stolici. Ker ban ve, da mu po stanju v Hrvatski to ni možno, podal je ponovno demisijo. V ponedeljek je vsprejel bana kralj v posebni privatni avdijenci, ki je tra jala t r i četrt ure. Tudi vladarju je ban referiraj natanjčno o razlogih, ki so ga primorali v demisijo, o situvaciji v Hrvatski, ki mu ne dovoljuje, da bi ostal 11a banski stolici. Ali tudi tu se ni izpolnila njegova želja. Tudi kralj n i vsprejel njegove demisije, marveč je izrazil željo, naj ostane tud1 — Sem--ali ona je pri nas ravno radi tega, da jej izbijemo iz glave to misel... — Ali ne pojde... — Eh, pa naj misli nanj, ako hoče. do konca življenja! se je otresel Živan zlovoljno --ali njegova žena ne bo nikoli. Jela je vzdahnila. — Pravim ti zopet: nikdar ! Noče tega rojstni jej brat in nočem jaz... in nočeš menda tudi ti, najbližja jej sorodnica ? — Ali, ako bi nama ta ženite v pomogla, da rešiva milo dete svoje, bi-li potem odnehal, Živan V je vprašala Jela odločno. — Kako misliš to ? — Poročnik Stanko ve gotovo za ugrab-ljenje najinega otroka — ako komu, bi to tajno poveril Isi. — A če posinjenec Grgin ne pozna te tajne ? je pripomnil Živan. — Ali je to možno ? — A zakaj ne ? Grga je zvit in previden zlikovec. Kaj bi ga moglo siliti, da mlademu človeku zaupa tako tajno, radi katere bi se mu moglo, ako bi se doznalo zanje, hudo goditi. Jela je vzdahnila in obmolknila. Tudi ta iskra nade jej je ugasnila. Uboga mati! nadalje na banski stolici in na to željo vladarjevo »«• je ban odločil. da ostane. Situ\ arija postaja jasnija. Na eni strani je kamarila i/poslovala, da Pejacsevtoh ostane predsednik izjavil, da je njegova in starostnih zapisnikarjev naloga izvršena. Sedaj je prišel v zbornico predsednik .Tusth v narodni gali v spremstvu kvestorja Totlia in drugih novo- ban. na drugi strani pa narod noče nič čuti izvoljenih dostojanstvenikov zbornice ter se o tem. Tako je pri nas navstal kontlikt „v i ob živahnih eljen-klicih podal na predsedniški maleui~ -med krono in narodom. Tudi to iz- stol. — Predsednik je nato imel nagovor, v gleda, da je početek hrvatske krize še bolj nerazvit. da je ta kriza podobna oni v Ogrski. Ta hrvatska kriza sicer ne bo tako dolgo- izkazano zaupanje. V svoji izvolitvi vidi pri- katerem se je v svojem in v imenu ostalih dostojanstvenikov zbornice zahvalil zbornici za Predzgodovina, oziroma vzrok temu kon-' mandata. Danes se bo vršila delna volitev s:, Hiktu je na kratko ta-le : poslancev na mesto .">4 katolikov. lil>eral- Svoječasno sta bivši avstrijski minister- cev. I o socijalistov in duhovnika Daensa. Kei ski predsednik Kiirber in bivši ogrski mini- so katoliki že 2'2 let na krmilu, se z velik«, sterski predsednik Szell dogovorila skupen napetostjo pričakuje izida volilnega boja. carinski tari f, na kaierega podlagi naj ..................— 1 ■" bi se sklenile trgovinske pogodbe z drugimi DOHISC© VGSti- državami. A v s t r i j k i p a r I a m e n t j e že pari a m e n t a r n o reši 1. oziroma trajna, ali vendar — pa naj -Se razmere razvijejo kakor-si-bodi —. se ne more zvršiti drugače, nego z zmago naroda in narodne volje, a to bo tedaj, ko ban Peiacsevich odide s stolice hrvatskih banov. Tudi demisija podbana Ohavraka ni vspre-jeta. Tako ostaja tudi on na svojem mestu in > tem se hrvatska kriza še bolj poojstruje, ker ta človek bivši policijski šef —- je skozi in ^ko;:i nesj>osoben in tudi obsovražljen po vsej Hrvatski. Kam naj vodi v.se to? Sistem bo mogel še držati, ali tolaži nas to. da h o m oral s a h oru o d g o v a rj a t i z a svoje čine. A v saboru ne sedi več kup nemih ljudij ! ! Isti se sestane meijda že na jesen. Dotlej torej treba čakati potrpežljivo. Naši delegatje so bili v Budimpešti naj-prisrčneje vsprejeti in Madjari jim povsodi izkazujejo svoje spoštovanje. V skupnem par-lamentu l>o eden naših — bržkone Dr. Dušan Popovie — zborničen zapisnikar. Naši delegatje. ki v resnici predstavljajo narod hrvatski. ni-.o jednostavno vstopili v kako madjarsko stranko — kakor so delali to madjaroni — ampak so se organizirali kakor posebna stranka, izbravši si za predsednika d.ra Meda k o vi ća. za podpredsednika škofa D r o-h obeczkeg a. za tajnika d.ra P o t o č-li j a k a. Uverjeni smo. da bo njihovo delovanje v Budimpešti v veliko korist narodu našemu, kajti oni v prvo ne bodo dopuščali kršenja naših pravic ; v drugo pa bodo gledali, da se odpravijo vsa kršenja nagodbe; v tretje se bodo zavzemali za povzdigo in povspeševanje našega narodnega gospodarstva od strani skupnih ministrov poljedelstva in trgovine. Za sedaj naši delegatje ne bodo dolgo v Budimpešti. ter se sedaj razpravljajo samo interne stvari ogrske, ki se ne tičejo nas. Ali. ko pride na vrsto razprava o razmerju meti Ogrsko in Hrvatsko, tedaj pojdejo zopet v Pešto. kjer bodo delali, kakor jim srce veleva, kakor narod hoče! A gotovi smo, da se svojim vedenjem dosežejo več, nego so Madjaroni dosegli v celem četrtstoletju. znanje za svojo dosedanjo delavnost kakor predsednik. Obeča, da bo tudi v bodoče vir vseh njegovih misli in dejanj ljudska suvereniteta in nedotakljivost ustave. Dospeli smo na mejnik zgodovinskega pomena, ki deli žalostno minolost od lepše in bolje bodočnosti. Na pragu nove dobe jutranje zarje svobode učimo se za bodočnost iz žalostnih izkušenj niinolosti. Naš najveći zaklad, ljudski zastop, je bil v nedavni minolosti v veliki nevarnosti. Suvereniteta naroda je stala na kocki. Mi moramo vzpostaviti ravnotežje med suvereni-teto krone in narodom, (pohvala), da bosta v bodoče skupno z združenimi močmi v blagor, srečo in na slavo domovine in prestolja. (Pohvala). Prihodnja seja bo v ponedeljek dopoludne. Imenovanja v sodnijski stroki. Kan- . . , . celista Alojzij Benigfii v Kopra in Josi j vsprejel ta tarif. Sedaj na) bi ga vsprejel še o • + - n • . ,-■ . . "j Braulotti v Pazinu sta imenovana kaneehi-ogrski parlament. \ splošno presenečenje pa ; skima of3Cjj:liomn. hoče sedaj ogrska zbornica proglasiti ta tarif Odličen rodoljub. Pod tem naslovom !— ne kakor skupen z Avstrijo, ampak kakor v, v c-i n i r 1 čitamo v ,.Nasi Slogi : tro-spod J o s i | poseben ločen ogrski tarif, ki pa ne bi stopil i- ^ ,- rn j . ... K n a v s, dosedan]i zupe-upravitelj v I opo- v vezavo nasproti avstrijski meji. L . ^ .. ' , . Tk 1 . J *' lovcu pri Oprtlju. ]e premeščen te dni v I Mi- kavno radi tega je sicer stvar praktično !. r T- i i , ., .. 1 tovJje. Kakor znano, je gospod Knavs podan brez pomena, ah načelno je važna, ker - i i • i • i , 7 : ■ nasi solski družbi lepo luso v sv. Lmciji pri ustvarja zelo usoden preiudic. To bi bil prvi ^ +r • , , , Oprtiju s pogojem, da družba odpre korak, ki bi mu gotovo sledili drugi na poti do popolnega gospodarskega ločenja, po ka- s pogojem, ua družba odpre tan svojo šolo. Družba je s hvaležnostjo vsprejel;« to ponudbo rodoljubnega svečenika in je peterem streme Ogri. Kakor sedai "lede tarifa, i i i • i i > i i i , _ J i leg podarjene hise sezidala šolsko dvorano. ; se bodo Ogri o kaki drugi priliki in glede lliŠQ samo • druge stvari skušali postaviti na lastne noge. Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 26. Starostni »predsednik Szappanos je otvoril sejo ob 10. uri 10. min. Poročevalci posamičnih veritikacijskih odsekov so podali zbornici svoja poročila, ki jih je ista vzela na znanje. Nato se je vršila volitev predsednika. Oddanih je bilo 264 listkov, od teh jih je bilo 10 praznih. 254 jih je odpadlo na posl. Julija Justha, ki je izvoljen predsednikom (živahna pohvala in eljen-klici). Potem se je vršila volitev obeh podpredsednikov. Oddanih je bilo 262 listkov, od teh 14 praznih. Posl. Navav (ustavna stranka) in Štefan Rakovskv (ljudska stranka) sta bila vsak z 248 glasov iizvoljena podpredsednikoma. (Živahna pohvala in eljen-klici.) Nato je bilo izvoljenih 6 zapisnikarjev in 1 kvestor. — Ko so bile volitve končane, je starostni — Xe treba prenagliti se, žena... Bog pošlje nama tolažbo, ko se niti nadejala ne bova... On nas sicer izkuša... dolgo težko iz-skuša, ali slednjič se nas vendar usmili. Samo prosim te. ne govori mi več o Grginem posi-njencu. V to ženitev, dokler sem živ, ne privolim nikdar... Saj bi naju oče in mati Isina klela v grobu, ako bi dovolila kaj tac-ega. V tem so se približale tri osebe hiši Ži-vanovi. Dva siva starca in neka mlada ženska. Jeden starčkov je bil visok, toda že sključen od starosti ; drugi je bil za glavo manji, ali debeleji. Oba sta bila oblečena v meščansko obleko. Nosila sta dolge črne jopiče, opasana z volnenim pasom. Starec nižje postave je pristopil prvi h klopi in snel pokrivalo z glave. — Hvaljen bodi Bog, Živan Benković, je rekel mirno in dostajanstveno. — Hvaljen bodi na veke ! je odgovoril Živan Benković, odkrivši glavo in dvignivši se s klopi. Tudi Jela se je vzdignila. Oba sta začela motriti prišlece. — Ah, Bog dragi, ah si v resnici ti, plemenita gospica ? je zakričala prva Jela Princ Hohenlohe na delu. V včerajšnjem brzojavnem poročilu z Dunaja smo priobčili predloge, ki jih je princ Hohenlohe podal v petek zvečer v odseku za volilno reformo. Pridržuje si končno sodbo o teh predlogih in o položaju, v katerem se nahajamo Slovenci vsled istih, konstatujemo danes le dva glavna, usodna in — recimo kar naravnost — žalostna momenta iz predlogov princa Hohenlohe: 1) vneb o vpijoča krivica, ki jo j e G a u t s c h e v načrt določil našim koro š k i m in štajarskini bratom, ostane nespremenjena ; 2) princ Hohenlohe si je prisvojil zahtevo Nemcev, da volilnih okrajev ni možno spremeniti, če ni v zbornici navzočih polovica poslancev in če ne glasujeta dve tretjini za spremembo. To drugo je usodneje od prvega. Prvi moment involvira kričečo krivico, drugi pa zapira za vedno pot do remedure, jemlje Slovanom upanje, da bi kedaj došli v državi do tiste veljave, ki jim gre. Položaj je akuten za princa Hohenlohe, a še bolj za — naše poslance. O ostudni igri, ki jo tirajo Italijani vspričo predlogov princa Hohenlohej spregovorimo nekoliko prihodnjič. dala v najem narodnemu tr- , govcu. ki z vspehom dela v tem zapuščenem Zato se je avstrijska vlada uprla proti nakani i t- , i i • i - • i * . , , . . kraju. \ so skrb za dozulanje in nadzorstvi« ogrske vlade in ogrskega parlamenta. Avstrij- - * i , i * , .. J je prevzel gospod Knavs. \ odstvo družbe mu ska vlada je na stališču, da je Ogrska dolžna - . • , ,,. , i • . , • 7 «' ° izraza s tem najglobljo hvaležnost za trnu r držati se sklenjenih dogovorov ter da sploh ' . , , ' požrtvovalnost njegovo. ne sme dovoliti, da bi se iz vsega nagodbe- nega kompleksa trgale posamične želje Ogrov in zadovoljevale kos za kosom. Shod francoskih škofov- Dne 30. in 31. t. m. se sestanejo v Parizu, pod predsedstvom pariškega nadškofa, kardinala Richarda, vsi francoski škotje. Posvetovali se bodo o položaju, ki ga je pro-vzročil zakon o ločitvi cerkve od države. Kaj da ukrene shod in. kake sklepe da stori, o tem se ne ve še ničesar, ker se odredbe sv. Stolice priobčijo škofom še le na dan otvoritve shoda. Govori se, da papež povpraša škofe, vsprejmejo-li ali ne vsprejiuejo novega zakona o ločitvi. „Temps" je te dni objavil poluslužbeni članek o cerkvenem vprašanju, v katerem se grozi, da se zapro vse cerkve v slučaju, ako se cerkev ne bo pokorila državnim zakonom. Ta članek smatrajo kakor nekak poslednji opomin na adreso Vatikana, naj se ne upira nadalje zakonu o ločitvi cerkve od države. V spopolnilo. V včerajšnjem rPismu i/ Dalmacije" je stavek, ki govori, <1 a se j » o pravem č a s u v u e1 o naro dno srce katoliškega s v e č e n i š t v a. nepopoln, ker glasiti bi se moralo katoliškeg: in p r a v o s 1 a v n e g a svečeništva. Javnega sheda v Materiji, ki se ji vršil minolo nedeljo, se je udeležilo nad tristt občinarjev, samih zrelih mož, kar je zeli mnogo za to neveliko in raztreseno občine. Na lepi udeležbi je zahvaliti gosp. obč. načelniku. ki je pravečasno pozival občinarje n: sestanek. Shod je odprl kakor poverjenik političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri — g. župan Kastelic in 011 je bil izvoljen tudi predsednikom shodu. Na to je, dobivši besedo, g. poslanec prof.. M a te M a n d i > najpoprej sporočil pozdrave svojega tovariš.i. poslanca. Spinčiea. ki ga dolžnosti zadržujeji na Dunaju. Potem je omenjal tabora, ki se je vršil pred. leti v sosednji Brezovei tuje naglašal, da so želje naroda, izražene na tem taboru, ostale le glas vpijočega v puščavi, ker nas gospoda v T ust u, Poreču, i i n a D ii.n,a j u ne p o z 11 a j o d r u g a č e. nego s-a m o t e d a j, ko treba plačati davke- in dajati v o j a k e. Preidši k svojemu pravemu predmetu jr Spor med Avstrijo in Ogrsko radi carinskega tarifa. Določeno je bilo, da pojde cesar iz BU- ; dimpešte v vojaški tabor v Brucku na ogledovanje vojaštva. Tem veče začujenje je pro-vzročila povsem nenadejana vest, da se cesar povrne naravnost na Dunaj, ne da bi šel v Bruck. Izlasti onega, ki pozna cesarjevo vnemo za vojaške stvari, je morala presenetiti vest, da je cesar opustil vojaško ogledovanje. Uverjenje je splošno, da so morali biti silno važni vzroki, ki so zahtevali predčasno povrnitev cesarjevo na Dunaj ter da je storiti} važne sklepe, ki zahtevajo vladarjevo navzočnost. In menda ni težko uganiti, da je cesarja pozval na Dunaj kontlikt, ki je navstal med avstrijsko in ogrsko vlado radi carinskega tarifa. Iz Hrvatske. Ban grof Pejačevič ostane. Iz Zagreba javljajo, da cesar ni vsprejel demisije grofa Pejačevića (glej današnji dopis iz Hrvatke. Op. ured. in da je isti prejel govornik govorili o. ustaviiin. ustavnih institucij al u nalog, naj ustvari fuzijo koalirane opozicije ter Je tolmačil splošno volilno pravico kakor z „narodno" stranko. Sabor ne bo otvorjen poprej na shodih v Pod,-radu in Jelšanah. poprej, nego se ne ustvari stalna večina pod ZborovalcL so bornim odobravanjem ponovim imenom. Največ spletkari v Budimpešti Javljali govornika. \ nadaljni razpravi j, hrvatski minister Gejza Josipović. nar0(1 izražal P^ožbe radi raznih neprihčnost, in krivic in razne želje. Izlasti je tožil gospod župan, da nimajo nikake rešitve na prošnje za .ustanovitev ljudske Šole v Golcu, da-^i imajo ta in sosednja sela nad 200 za šol i godnih otrok. Poslanec je na vsako toži«' oziroma željo podajal pojasnila ter je obljubil da se zavzame za te stvari na kompetentnen mestu v Trstu ter da zaprosi tovariša Spinčiea, da se tudi na Dunaju zavzame za pravične zahteve prebivalstva. Ob zaključku shoda so zborovalci pri- Živanova, spozna v ša Angelijo, ter jo prijela toplo za roko. — Ali ne poznaš več, Zivan, starega križarja Filipa ?! se je oglasil viši osivelec, videči, kako ga Zivan opazuje, a se ne more . domisliti. — Kes, ti si, čestiti križar v osebi! Skoro da te nisem spoznal... Obleka ti je sedaj drugačna, pa tudi starost ti je sela za vrat... Dobro došel! je rekel Živan ter si srčno segnil v roko s sivim vojakom. — Vidim, da tudi mene ne poznaš, Zivan Benković! — je spregovoril sedaj škof j Pavel. Dobro si me poznal, ali tudi mene sta starost in nesreča vsega spremenila. Tvoj nekdanji škof Pavel Horvat išče zavetja pod tvojo streho ! Zivan je potegnil kapo z glave, ne vede, kaj naj spregovori v prvi hip. Beseda ga je zapustila in je za hip samo v začujenju motril škofa Pavla, ki mu je mej tem Jela Ži-vanova poljubila roko. — Ne čudi se veliki spremembi! je prijel škof Pavel za besedo. Vsevišnji Bog me je težko izskušal ta zadnja leta. Ali slava mu!... naj se vrši sveta volja njegova ! (Pride še.) Dogodki na Ruskem. Pobedonoscevu prete s smrtjo. Kakor javljajo iz Petrograda so. v zadnjem času došle Pobedonoscevu od revoiucijo-aarnih strank številne obsodbe na smrt. Zato straži njegovo stanovanje mnego redarjev. Anarhisti napadli banko. V Varšavi je v petek opoludne oborožena četa 8 anarhistov napadla blagajno kreditne družbe ter 40 krat ustrelila z revol- • ^ pozdravljali g. poslanca in g. župan, verjem. Dva uradnika sta bila težko, dva p* ter SQ ge mzSli y luljvečem zadovoljstvu. lahko ranjena. Slovanska knjižnica v Trstu. Vpra- Govorica. da je general Stesetj obsojen t-anje slovanske knjižnice v Trstu postaja na smrt. vedno bolj akutno. A železo treba kovati. Iz Xew-Yorka javljajo : Semkaj je do- dokler je vroče. Nu, mi razpolagamo z jako spela vest, daje bil general Steselj obsojen omejenim številom sil, ki bi bile pripravljeni, na smrt. Ta vest je provzročila ogromno sen- da se posvetijo temu poslu na način, da bo zacijo. Salomon Steselj, bratranec Steseljev, j koristi od njega, da niti ne govorim o denai-ki biva v Clevelandu, seje obrnil do pred-jnih sredstvih, kijih vedno primanjkuje, sednika Roosevelta, da bi posredoval generalu Ali tu bi hotel sprožiti misel, o kateri bi v prilog. bilo vredno razpravljati. Poznano mi je, da Drobne politične vesti. Spor med menihi v Jeruza- gosp. Jedlo\vski neprestano ag.t ia za slovanske knjižnico in da je pripravljen preiti takoj na delo, čim najde kakega pomagača. Sedaj h lemu. rOsservatore Romano"4 poroča, da je omenjeni gospod postal knjižničar „Slovanske v Vatikan dospela vest, da je med franči- Čitalnice", pak mu je s tem dana najbolja škani in grškimi menihi v Jeruzalemu prišlo prilika, da oživotvori staro željo in sv o h do novega spora. načrte. Zakon o naseljevanju v Zdru- Nekega dne sem čital v „Edinosti", da ženih državah. Senat Združenih držav čitalnice niso zastarele institueije, ampak d 1 je vsprejel zakon, ki zvišuje osebni davek za morajo še vršiti svojo narodno misyo. To je. zbornico. Opozicija se nadeja, da pridobi 10 ampak ravno iz nje morajo p r i-mandatov in da vrže vlado, ker so liberalci h a j a t i inicijative za narodno sklenili s socijalisti kartele. Od 166 členov v zbornici so imeli doslej katoliki 93, liberalci delo. Mnoga naša društva imajo svoje knjižnice, 43, socijalisti 28 in krščanski socijalisti 2 ali društvena pravila vele, da se knjižnic mo- ivjo posluževati samo členi. Jaz si u šojam niče (odsek Gorica). Skupen odhod preko P*či. da hi za nas v Trstu morala hiti .jedna Vipave v Ajdovščino. V Vipavi kosilo. Povrat izjema, osobito, kar se tiče čitalnice, katero društvo bi moglo izvajati najlepše posledice i/, te izjeme. Evo moj predlog ! Naj se „Slov. Čitalnica* obrne do naroda, da dotira svojo knjižnico z vsemi onimi knjigami, ki leže Bog ve kje v Trst iz Ajdovščine peš ali z vlakom. Nanos je najvišji vrh naših bližnjih kraških gora in izlasti mikaven glede izleta na binkoštni ponedeljek. Ta dan se vrši na vrhu velik shod, na katerem se zbira mnogo Ijud-stza iz vseh bližnjih krajev in izlasti iz pre- v zapećku pod prahom. A kdor more, naj ;lepe vipavske doline. Komaj da se je zda-doprinese tudi denarno žrtev, pa naj od vsega nilo, že prihajajo prve čete, dokler se ne trga gospod Jedlo\vski uredi knjižnico, ki naj zbere velika množica, ki slavi v mah gorski odprta vsem slovanom tega mesta in oko- cerkvici, ki leži na Nanosu, praznik Sv. Jeli e. Ko se knjižnica pomnoži, naj se ustanove ronima itd. Ta dan je pravi gorski praznik ,družnice po okolici, ki bi jih dotirala s na mogočnem Nanosu, zatorej planinci dne knjigami matica, slovanska knjižnica v Trstu. 4. junija na pot in na vrh ! Za okrepčilo na Mislim, da bi -Slov. Čitalnici"4 služilo na vrhu je preskrbljeno. ,'-;ist. ako izvede ta moj predlog, ki ne more: Opomba: Ker je o binkoštib obisk izlet-; liti društvene avtonomije, ni društvenih nikov na Razdrtem precej velik, prosi se vse avil. Po nekih manjih mestih so ljudske člene, ki se vdeleže izleta, da se prijavijo knjižnice nameščene na stanovanjih učitelja najkasneje do četrtka 31. maja, da se jim svečenika, ali v prostorih narodnih društev, preskrbi prepotrebno prenočišče. P:i zakaj ne bi mogla v Trstu „Čitalnica" j Prijave se vsprejema ustmeno ali pi-.miniti te praznine, ki jo občutimo vsi, a smeno: M. Pretner, ulica Chiozza št. 8. I. moramo izpolniti, ako smo res uverjeni, da nd. — V slučaju neugodnega vremena izlet danes s prosveto prihaja d o odpade. . v o b o d e ! ! Sinoćnja bakljada r Veteranskega dru- Izlet vsesokolske slovenske zveze štva^ ni radi deževnega vremena izpadla tako, v Brežice. kakor je bilo pričakovati. Bratje Sokoli! Bratje Slovenci! > Nadvojvodinja Marija Josipa je do- Po večmesečnem trdovratnem boju. v ka- spela sinoči iz Pule v Trst, ter bo danes ku-• . in se je v vsi svoji nagoti pokazal nam movala na blagoslovljenju veteranske zastave, šovražni duh nemških birokratov in strastni Grozna nesreča z avtomobilom. Si-n],.v narodnih protivnikov na vsak naš po- noči, okolu ure, se je zgodila na cesti mej kr t. dovoljeno nam je o binkoštih praznovati Opčinami in Sežano, in sicer blizu Fernetčev, t vseslovenske sokolske Zveze v Brežice in [velika nesreča z automobilom. Inženir Grandi vitje prapora svojega mladega, a čilega se je se svojo družino — namreč soprogo, „ |'.t 's-letnim sinkom in guvernanto — in tremi V kratkem Vas sprejmemo v Brežicah, (drugimi otroci peljal v avtomobilu iz Sežane i so bile dosedaj branik vsenemškega na- proti Trstu. Na avtomobilu je bilo S oseb, ki pa obečajo v doglednem času po- namreč že omenjeni in pa chaufeur. Na rediti svarilno znamenje za naše dušmane, da-čenem prostoru je prišel nasproti avtomobilu neće biti več njih suženj, bodrilno neki kmečki voz. na katerem je poleg voz-/.namenje za.naše brate, da vse dosežemo s nika sedela neka kmetica. Ni še dognano, kaj inžnim neumornim delovanjem. je bilo vzrok, da se ni chaufeur mogel ogniti Ta narodni praznik zanese v naše bojne voza. Dejstvo, nesrečno dejstvo je, da je av-vi-te svež poživljajoči duh, nam pokaže pot tomobil, ki je vozil z veliko brzino, trčil v voz .1. novih zmag, naše omahujoče protivnike pa s tako silo. da je moč vdarca vrgla vseh 8 ..i priča, da se ne strašimo njih grožnj:".. oseb iz avtomobila in oni dve z voza. Sprejem Val ne bodi sijajen na zunaj, Ker seje nesreča zgodila daleč od me-• pa sijajen v naših in Vaših srcih. sta in z ozirom na to tudi pozno, nismo mo- la narodni praznik bo prvi v se si o - gli zvedeti natančnejili podatkov. Ob 7. uri > k i p r z n i k te vrste, prirejen v zvečer so z Opčin telefonirali po zdravniško uainenju sokolske ideje, pod pristnim geslom : pomoč na zdravniško postajo. Na mesto ne-V pesti sila, sreče je šel sam predsednik poliambulančnega V srcu odločnost. društva dr. d* Osmo, ki je vsem ponesrečen- V mislih domovina cem podelil najnujnejo pomoč. A nikake po-mora postati biser mišljenja vsacega Slo- moči ni mogel podeliti S-letnemu dečku, kije u.a bil mrtev. Oče dečka, inženir Grandi. je težko Slavlje in njega pomen bode povečevalo ranjen : o padcu mu je bila strta črepinja: .elovan je bratov Hrvatov in Srbov in njih tega so takoj odvedli na njegov dom. Istotako ,olj šili sinov : ,.Sokolov. Njih zanimanje sta težko ranjeni guvernanta in kmetica : ti ašo svečanost je priča, da umejo naše dve sta bili odvedeni v bolnišnico, kakor tudi je. da hočejo s številom posvedočiti svojo chaufeur in en otrok, ki pa sta manje ra-iv do nas. njena. Ostali pa, namreč gospa Grandi, dva Neštete množice ljudstva iz treh sosednih otroka in voznik so izšli še precej srečno, krajin bodo pričale, da imamo krepko ker so se o padcu le nekoliko opraskali na O v nemajnih četah naroda. raznih mestih života. Torej na svidenje v Brežicah ! To je vse, kolikor smo mogli zvedeti si- Sokolski Na zdar ! noči o tej nesreči. Brežice, dne 24. majnika 190 - di na binkoštni ponedeljek dne 4. junija t. j Uvedenje telefonske službe na c. - Vspored izleta: Odhod iz Trsta v ne- poštnem in brzojavnem uradu v Rodijo dne 3. junija popoludne peš ah zabav- Dne ^ .un„a t } ge otvori M c kn '^n vlakom državne železnice ob 2. uri 2o poštnem in brzojavnem uradu v Rovinju javna n"n. ,lo Divače. V Divači sestanek točno ob telefonska govorilnica in urbanna telefonska 4- "ri pop. pred postajo. Iz Divače odhod ob centrakj kateri se p^iopi 31 naročniških in ri in pol peš črez Gaberk, Senožeče na ig službeni postaji# k&drto. V Razdrtem se prenoči. Odhod na „Škrata*1 je izšla 21. številka, ki X*nos zjutraj ob 4. uri in pol; prihod na ^ raznovrstno ^adivo h, "koli 7. ure. Na vrhu odmor in sestanek n-i — - planinci ajdovsko-vipavske in soške podruž- (Dalje na 6. stra AVGUST STULAR ul. Gioac*ino Rossini 24 (zraven sv. Antona novega) priporoča si. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom bogato opremljeno — krojaćnico — Bogata zaloga tu- in inozemskega angleškega blaga in vseh v krojaško obrt spadajočih predmetov. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se zvrše točno in se dostavljajo na dom. — Unanje naročbe se sprejemajo vsak čas iirse točno izvrše. Ukusni kroj, kakor tudi solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Izdelale se tudi Kompletan? soKols&e oDleKe po najnižji ceni. — VeliKa zalogi kravat In vsalce vrsta gasns. O priliki birme se je oglasiti edino le V novi trgovini Ij. Kehiayan TRST, Corso št v. 23. Velika izbera ur verižic, prstanov, priveskov, uhanov z demanti in brez istih itd. Prcilmeti »i> zaznamovani 7. najzioer-nejimi ceniimi. Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano a.i popravljeno uro. Kupuje in menjava. Št. 1I2DS O. š. sv. iub pri-epih ilu- Dražbeni razglas. V Avberu se ho gradilo novo sol-sko poslopje. Stroški so proračunjeni na I0.o79 kron 46 stot. Stavbeni nacrti, prevdarki stroškov lin dražbeni pogoji so na ogled v tukaj-jšnjem uradu ob uradnih urah. Pismene ponudbe, frankirane. zape-ičatene iti postavno kolekovane naj s'1 ' pošljejo s 5°/0 varščino v znesku 510 kron vred do 12. junija t. 1. du polu-| dne. v Trstu, nlica Farneto štev. 9 r okrajni Šolski SUel Ponudbe naj se dopošljejo nti lastnika i SEŽANA 22 maja 11M)C>. Tomaža Tome v Moravčah pri Domžalah; < Kranjsko) c^uerino M&mmi ulica Tivarnella štev 9 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena /. nnjboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Hiša na pr< )daj Za predsednika: KANTE. Prvi slovenski Kinematograf v Trstu „Sokolska dvorana" (\ar. dom) Podpisani ni dovoljuje naznaniti slav. občinstvu, da priredi v nedeljo, 27. maja t. I. velike kinematografične predstave 7. naslednjim programom : 1. Sanje. ti. M^rofika konferenca. S. Lov na inedvado. 4. Ribiči odplovJjo. •o. Iz kinematogi \fa. ti. Vožnja z avtomobilom. Začetek predstave ob 4. uri popJk^U(in in potem vsake pol ure jedna, CENE: I. razred 50 stol in k, otroci 30 stotink. II. 30 20 » ^ ^ ^ 5 Trgovina z manufakturnim blagom I&ossit & Kaucicli Nasledniki Luigi Rleei-ja Trst - ulica IV!alcanton št l O - Trst Važen oglas! Ker se je sklenilo popolnoma iz- Naznanjam V:; m topotr o, da se priredijo tudi nadalje slične predstave vsaki praznik in nedHjo popoludne od 4. ure naprej do 10. zvečer z vedno novim z nimivim programom. Za obilno udeležbo uljudno vabi in se priporoča Lastnik. ; blago za moške obleke se bo isto, ti-ani, Portogruaro, Vodnjanu, v_______j.. o„i:,, i „ u:„;,. Pman KVL-n Wr-ilipviiM Fužinah. I).-1!- FotoealM atelje D. Petener ulica T^rrente št. 20 že toliko časa dobro [Kjznaii svojim fislaoini stalnim in prigodnim odjemaU-eiu rodi ovojema uaianč-Dega in umetnega izvrievauji, naznanja, da zniža * današnjim dnem zilatuo tarifne ceue svojih del in >ieer bo izdeloval : 6 fotografij v vizitnem formatu za samo 3 K. V/.lic tonili hoće j>a kakor doslej izvrševati naročena mu dela natančno in Testno r tiruetni*lcem oziru in točno po najin<>ho onih, ki potrelittjejo fotografije za legitimacije ter .laja istočasno priliko onfoliodlti sitnih in vsiljivih agentov. v nadi, da ga lx> p. n oU'-instvo počaSC-alo nezmanjšanim zaupanjem in obiskom. I/.vrif -e povečanja in reprodukcijo skupin, hiš iu nmetacstiiih prednetor, in »i.-er v kakoršnej koli^ ., Cen«- ja'>.<> zmerne. z Jasbitz stavbeni mizar Trst, ulica della Rotonda štev. 4 IZDELOVALNICA umetninskega pohištva (mebljev) fino delanega in navadnega. — Sprejema naročila po ii/.oreil«. ........... Cene zmerne. Celje, Pliberk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato. Pieve di Cadore, Serar lo, Longarone. Belluno, Coneg'iano, Padovi, Chioggia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjSili krajev Istre, Dalmacije,cele Avsm,-Ogrske in sosedujih deželah. t Svari se pred ponarejanjem! Zahteva nuj se izrecno Hubert Uilrich-ovo Zeliščno vino. -Sii—CzJ- s Via Belvedere štev. 23- i vT" V soboto dne 26. maja "VB odpre se na novo tlobroznano gostilno Andemo de Francele r ulici Belvedere štev. 23 (zraven Trausporta) Točila se bodo vsakovrstna dobra in pristna vina I. vrste po Jako nizkih cenah. Domača Mm vsaki čas floiro preskrbljena Priporoča se si. občinstvu za mnogobrojni olii^k dobroznan gostilničar FRAN FUK Via Belvedere štev. 23. ■ •euraatične in protim^ke bole Čine, bodi jaje, trganje po udih. krčd, bolečine v hrbtu in mišicah trganje vsled prepiha, izpahne nja itd. zdravi po izpovedi tisočerih zahval Fellerjev lepodišeči rastlinski esenc u i FLUID z znamko ELS.4-FLIID, 12 malih ali (3 dvojnih steklenic stane franko o K. 24 malih ali 12 dvojnih steklenic franko S K 4>0 stot. pri izdelovatelju E. V. FELLER-JU, lekarnarju v Stublci, Elzin trp St. 212, Hrvatska. — Priporoča se naročiti Feller-jeve čistilne rhabarbara kroglice z znamko ,.Elsa* Plllen", 6 -katljic 4 X; isti delujejo izvrstno pri želodčnih bolečinah, slabi prebavi, slabosti, zaprtem telesu. — - Pravega balzama se ne dobi 1. ampak 2 tucata za 5 K franko. — Zagorski sirup za prsi in kašelj 2 steklenici 5 K. — Prave švedske želodčne kapljice 3 steklenice 5 K franko. Najfinejše "V namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja === Trg Barriera štev. 3. ivan Mnionig, lastnik ELENA BALLIS Procuratore generale F. BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 VELIIKA ZALIOGA železni« za vrata in okna, železnan za pohištvo, kuhinjskega orodja priprav za žvepljanje in drugih kmetijskih predmetov g^* po nl»kih oenah FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TIJST. ulica deli* Acqucdotto st. 2"» Autorizo?ana Elefciroteliaioiia delaimca s pridelano mehanično delainico Sprejema vpeljani električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakur tu«li meli inićna .lela, ki s1°~ letnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4o/0! 4% ! 4°/0! 4«Yo! Realni kredit! od 300 kron naprej na I.. II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od 3/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeoi kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v debiiške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkili zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Prilo/.i naj se znamka za odgovor ! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohdnv-Utcza 19/B Proiajaliiica jestvin in Monijalnep Map Mateja Kocjan ulica Piccami voga ulice Petronio. Izber st i ti j ine, sira. moke, riža, sori vja. kare, Iudkorja. oljn. kisa mila sreč; vse biagro prve vrste po eenali, da ni bati tekmovanja. finim Ossenckoschi stavbeni klepar autori zovani inštalater za vodo in plinn TRST, ulica Sanita štev. 5 !z riujf kakorJno si bodi delo svoje stroke ter itna kleparsko delal iiico J3ST- prodaja kopeli in Closets. Cene zmerne. jm~ DARILA ZA BIR HO -«a Grap Giacomo Pagnacco Trst, ulica Barriera vecchia št. 11 0>>0i'0ii0i'0i<0rodu. Pripravna je poscb.i.") zi IctoviAfarje Droge, bsrve, pokost. petrolej, čopiči, i penzijonisti*. ščetke, mila, parfumi itd. — Zaloga Pojasnila daje lastnik Mihael ru) šip in steklenin. na Colu št. 27 pri Tomaju. Drogerija Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. XXXXXXXXXXXXXXXX oooouo^ooooooooo N ajvečja in edina slovenska tovarna pohištva in stavbnega dela primorske dežele. —. - ■ _ p . ohišt/o se izdeluje solidno, trpežno in li ";no in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 6o — • stopinj. -- —:-- izarska zadruga v Gorici (Solkan)j tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo^ W ZALOGO POHIŠTVA ^m ! prej ANTON ČERNIGOj Via dei Rettori št-v- 1 (Rasario) — TRST — tik cerkve sv. Petra (Palača Marenzi) | SAKA KONKURENCA IZKLJUČENA J i AlL-ci polica S2 pošilja PODRUŽNICH: Si v Trstu. Spljctu in nn K ki . Zastopstvo v Aleksandri, i stracij, izlasti je zanimiva na zadnii strani reprodukcija neke perganientne stare slike, ki so jo nedavno našli pri kopanju temelja za neko novo hišo v Trstu. „Škrat"4 stane samo 10 stotink. Poskus samomora. Iz Sežane nam pišejo : V četrtek se je v nekem tukajšnjem hotelu z revolverjem vstrelil v glavo neki C. pomorski kapitan pri Llovdu. Nesrečneža, ki je težko ranjen, so prepeljali v Trst, kjer so ga izročili njegovi rodbini. 584 kron vrednosti v kuponih. Neki občinski redar je včeraj predpoludne na trgu poleg rudečega mosta videl 10-letnega dečka Antona Anića, ki je imel v rokah neke pa-nirje. Redar je pristopil bliže in videl je, da so oni papirji kuponi obligacij neke železniške družbe na Niže-Avstrijskem. Bilo jih je 12 po 40 kron in 13 po 8 kron. vsega skupoj torej 584 kron vrednosti. Deček je redarju izjavil, da je one papirje našel na istem trgu. Redar je vzel dečku kupone ter jih nesel na policijo. Prijavljene tatvine. Marija Ferruglio. vratarica hiše št. 14 v ulici del Fontanone, je prijavila včeraj predpoludne na policiji, da so jej neznani tatovi predvčerajšnjem popoln-dne okolu 4. ure in pol, mej tem ko je bila ona odsotna le za četrt ure, ukradli se stanovanja raznih dragocenosti in eno obleko, v skupni vrednosti 15<> kron. — Hermenegild Tedeschi, stanujoči v Rocolu Št. 720, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijatu, da so mu neznani tatovi mej 20. in 25. t. m. se stanovanja ukradli zlato verižico vredno 60 kron. Skrb za možem. Josipina Zaecarina, stanujoča v ulici della 3Iadonnina št. 15, je predsinočnjim ob 11. uri prijavila na policijskem uradu v ulici Tigor, da je njen mož, 4u-letni čevljar Ožbalt, šel od doma predvčerajšnjem malo pred poludne, in da se ni več vrnil. Izjavila je tudi. da se boji, da bi si mož končal življenje, ker da trpi že več časa za neko neozdravljivo boleznijo. Do sinoči se ni o izginolem možu izvedelo še ničesar. Se en mož izginil. Antonija Sluga, stanujoča pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 20!), je prijavila včeraj na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu, da je njen mož, 32-letni Fran, šel od doma še dne 23. t. in. in se ni več vrnil. Krvav konec igre. Predsinočnjim ob 11. uri in pol sta dva težaka vstopila v krčmo .I listine Marc, ki je v ulici del Belvedere št. 17. Dala sta si prinesti piva in karte. Igraje na karte sta se pa kmalu sprla in eden njiju je vrgel drugemu v glavo vrček, iz katerega je pil pivo. Dočim je moral ranjeni na zdravniško postajo, je bil ranilec pobegnil navzgor po ulici tlel Belvedere. A redarji so ga vstavili in ga tirali na polici jo, kjer je povedal, da je 2!>-letni težak Anton .Toli. Bil je zaslišan in potem izpuščen. Ranjeni je pa neki Fran Zorzut. Aretovan je bil včeraj delavec Josip N., ki je delal na novi železnici nad sv. Ivanom. Aretovan je bil p:i na zahtevo svojega sodelavca Ivana Milić-a, kateremu da je ukral žepno uro, vredno 5 kron, in 3 krone denarja. Konjsko opravo so neznani tatovi ukradli predsinočnjo noč iz hleva Leopolda Metznerja v Kjadinu >t. 122. Metzner je tatvino prijavil na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci. -Trgovsko izobraževalno društvo-* bo imelo v nedeljo 27. t. m. pop. ob 3. uri svoj redni občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu. Dnevni red je bil že prijavljen. „Hlovansko pevsko društvo" v Trsta naznanja slav. občinstvu, da priredi svoj pomladanski izlet Ba DMoiitiio nedeljo, dne 3. junija v Komen Odhod s prvim zj. vlakom južne železnice. Iz Nabrežine do Komna peš. Obed v prostorih hotela v Komnu. Popoludne pevska zabava. Izletniki se vrnejj zadnjim vlakom.— Prijatelji petja, ki se hočejo pridružiti, naj to naznanijo pravočasno podpisanemu, da bo mogoče ukreniti vse potrebno za točno postrežbo v Komnu. ODBOB. Darovi. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je darovala na Brankovem krstu gč.a Milka 5 K. Bog jo živi! Za zastavo bralnega pev. društva »Prešeren14 v Boljuncu je daroval g. Viktor Rohrmann iz Ljubljane 3 K in ne .2 K kakor je bilo vsled tiskovnega pogreška objavljeno. Nadalje so darovali sledeči gospodje : Josip Spehar ===== trgovina ■ z blagom za moške obleke nI S. Sfliriiioiie 6, nasproti Fratelli Frennez ser- NAzrmniko. Vsled preseiitve zimsko blago po tovarniških cenah Poletno blago nove vrste kupljeno v veliki množini po absolutno ugodnih cenah. Sprejemajo se naročila po meri Najpopolnejši kroj ene prvih krojaških delavnic. Nov dokod sfitlcgM barvauejra blaira za moške| obleke o priliki birme po izvenrodno ugodnih cenah m \i]X K K X x X K K* X X rt IX K X X X X X X X X X X X K K A K Anton Valentič, šol. ravnatelj Trst 3 K. Dr. __^^^^^_______ Vekjet zlatar Trst i K z geslom : „Prešerni V5&CXXXXXXXXXXXXK£XXXX> XXXXXXXXXXV ne odnehaj buditi narod s svojo milo pesmijo dokler {zarja svobode ne zašije nam! Urh Samec Dolina 2 K. Darovalcem najsrčnejša hvala ! Rasne vesti« * Strela na vojaških vajah. Jz Dubrovnika poročajo, da je na vojaški vaji strela ubila poročnika Schoberta iz Gorice in nekega vojaka. Ladije oklopnjače v starih časih. V starih časih so Grki in Rimljani utrjevali svoje ladje z debelimi kožami. Tako tudi Normani in Saraceni v srednjem veku, a Sara-seni so leta 1191. svoje ladije o>dajali tudi s svincem. Pozneje so jih v tem posnemali tudi drugi narodi. Seveda v onih časih ni bilo še topov. Prvo ladijo, oklopljeno železom, so zgradili 1. 1585 Nizozemci v Antverpenu, da bi ž njo prodrli redove španskih ladij, ki so tedaj oblegale mesto. No, na nesrečo je ladija prišla v španske roke. Koledar ln vreme. Danes : Magdalena Pazzi, devica: Vnfcasiu ; I>Hrosav;i. — Jutri: Avguštin, »poznavalec; Jaromir; Kčerana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -+- Celsius. — Vreine včeraj : lepo. a zvečer dež. Društvene vesti in zabave. Danes se vrši v Barkovljah veliki koncert pevskega društva rZarje"1 iz Rojana. Ni potrebno, da bi zopetno naglašali našemu občinstvu potrebo do podpore za to društvo; pač pa priporočamo vsem, da se udeleže trga koncerta. Program je jako obsežen in zanimiv. Na programu je tudi igra: „Blaznica v prvem nadstropju"1. Koncert začne ob 5. uri popoludne. Po dovršenem programu bo ples. Vstopnina na koncert 50 stot., k plesu moški 1 K, ženske 40 stot. Naj nobeden torej ne zamudi te ugodne prilike. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi v ponedeljek, dne 4. junija t. 1. na dvorišču g. Andreja Grgič javno tombolo. Dobitki so : cinkvina ; razno kmetijsko orodje; prva tombola: lepa junica; druga tombola : dve jagneti. Začetek ob 4. uri pop. Cena srečki 20 stot. Po dovršeni tomboli začne ples. Loterijske Številke, izžrebane dne 26. t. m. : Trst 3 9 13 42 47 Line 3 79 48 31 27 Svefojanska slavnosi v Pragi. Spisal F r a li j o Krasove c. I. Kdor je kedaj prve dni februvarja poletel po sinji Adriji na daljni jug proti Dubrovniku — tem slovanskim Atenam, — ta je v tem zgodovinskem mestu videl čudno .sliko : oslavo zažčitnika Dalmatincev sv. Vlaha. In gotovo ne pozabi te slavnosti nikdar v življenju. Kar je Dubrovničanom in Dalmatincem slavje sv. Vlaha, to je Pražanom in vsem Cehom dan 15. inanjnika, sv. Jana Nepomućen s k e g ;i! Dne Hi. majnika ob-vija zlato stostolpno niatičko Prago svetla glorija, ki privablja tisoče in tisoče romarjev, kakor zavnemlje rhiša Božja"1 v Meki velike trume pobožnih Mohamedancev. Na starodavnem Karloveniginostu stoji soba sv. Jana in zre melanholično v zamazano valovje Vltave. Sto in sto lučič, ki gore vso noč, ožarjajo to zgodovinsko soho, ki se baje nahaja ravno na tistem mestu, kjer je bil sv. Jan v vodo vržen. Bili so časi — in ti časi niso ravno tako daleko, starši Pražani jih še dobro pomnijo — ko so pobožne trume romarjev napolnjevale ves Karlov most in okoli sohe sv. Jana in na mostu se je spalo in prenočevalo vsevprek. Ti časi so minuli, ali soba sv. Jana ni nič manje predmetom občudovanja tisočerih posetnikov. Dne 16. majnika je Praga velemesto in provincija ob enem. Z vsemi rednimi in posebnimi vlaki je prispelo letos na svetojansko slavnost nad 50.000 deželanov. Promet narašča v neizmernost, ulice postajajo pretesne, motorovi vozovi električnih železnic so prenapolnjeni ker se tujinci z veseljem poslu-; žujejo tega modernega prometnega sredstva. Po i ulicah valove tisoči „venkovanov"1 — kaj I primerni češki izraz za ljudi z dežele —! Pozornost vzbuja v zdravniških krogih in pri občinstvu izum ^ gnojivsh lase od Amerikanca prof. dru. Longlona. „Gnojivo /.:• hs - deluje Tako na lasne brbončice, da nedvojbeno tekom S dni zaplodi lase in brado, kjer je to spioh možno. Zajamčeno je, da prlljiiji in izpada« jo las izginejo p<» en fer;; t u i uporal:i. L 1 I: • f-e predloži dokazov, da je nad ltO.OOli plešcev in ;*ol»-»bradc«-v zadobilo po gnojivu za luse bujno raščo. (Jmjiv« za napravi vsake lase jroste in <1 Ise. Cena zavitku K 4 :t zavitki K !«•—. (> zavitkov Iv IS—. Razpošilja diskretno in prosto carino proti povzetju ni i predplačilu (tudi poštnih Znamk) glavna zaloga LEOPOLD FEITH Dunaj VIII. Richtergasse 9. zaorisp v Fs^asicess© si3 št« 23 kjsr je biia prej „Tržaška posojilnica In hranilnica". m o BS Sorejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je Ghrestuje po o 2 O Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da >e po 260 lednih doJ)i K 300.— Sprejema hrar.Hne knjižice tujih zavodov, in je reaiizuje ne da ni se obrestovale pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom ]•<» K 2 od vsakih K !0G. tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Nadaljna pojasnila se dajejo r nraia i£d uradnimi urami." Hi so. ob delavnikih od 9. do 12. čcdo!. in cd di 5- r : l Trg o v s k o-oh rt ii a zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jim •,':'<>m. O G O O C 5 O O C JOO O O 1 D O O ---------------- .j«. Cllss wm ulica San Giovanni štev. 18 (poleg automatičn. buffet-a) TILEFON štev 1473 Najemodaje, kupoprodaje, zamenjave, intabulaeije. Preskrbuje tjdi bone za lažiranje gg. obisko/alcam razstave v Milanu \ v modernih velikih hotelih : .MADRID", , BUENOS-A7RES „NULLO ', ..ROEffA ,.CENISIO 1 iu „PAHIS - ki imajo skupno lOOO sob s 1500 posteljami - po ceni ital. L 2, 3. 4, 5 za vsako postelj s postrežbo in *ieer računano po -j^jjn J Olajšave za pcseb-.c d-užbe. C lajšava za posebae družbe. postelj v vsaki sobi. Podpirajte družbo sv. CihSa in Metodija! Oorsi crgovina z izgotovljcnimi oblekami in manu/aktumim bagom. Trs!, alica Toppente 13, uogal al. Torre Bianca 45. IHF" Izredna prilika ogromna množina volnenih moških oblek po 6 gld-, (dosedaj nečuvena cena) Velika izbera moških klobukov najglavnejih tovarn v Monzi 5^*"', w>' Volnene moške obleke gw. «.50dogi.i. to.~ Volnene obleke za dečke p» g«M. 3 so V« iz platna in z boml^iževine. barvane, ki smejo prati, jk» gl.l. lan iu veO. Uirocje ODIBRB iste iz volno po gld. S.60 in več. ,, . . . .v. II»I_AMA LUnn i«> gld. 2.— iu %e0 ; hlače iz bombazcvine. i»<»- Volneni JOptCI po gM. S^O in m. VOlnene lllaLC vrat* » deUvce po Kld. 1.30 in vc<~. Delavske srajce najbolje vr*tc COKMONS, jato močno in z nt-zblednimi barvami po gi.l. l.:tO, 1.10 in I.50 4. im _ • vsakovrstnih belih srajc r. glailkimi in nal.ranimi prsi. Istotako l.ar»anih t. r iz satioa v t.arvah : I ClIKu ItUvl O crema, Orne itd. ; iz Oxforda in Zephirja i»o gld. — tiiifjSe po gld, 2,50 S^KttM ovratnikvv, za^stnic, ovratnic, pleteuic, »i^lnjili hla.-, rolK-ev iu rut, nogovic, dež nikov iu drugih VeilKa liUBra preiovanska. Mimo Slovakov so prišli po-^•hnim vlakom, tudi Sležani v številu 350 oseb. . ] »rišlo je pa tudi množstvo lužiških Srhov. gosti Pražanom nad mero mili in dragi. ki so bili predmetom v s e o h č i h ovacij. Tudi vremenski bogovi nam to leto niso . ltegnili svojega blagoslova. Nad kraljevsko Prago se je razpenjal temnoazurni čisti -vod in majnikovo solnce je grelo kakor poleti. Xa ..Mali strani4*, v tem historičnem ilrlu Prage, ležečem ob vznožju Hradčanov, oživlja se svetojanski semenj. ,.Mala strana", l.i sicer precej mrtvi del praškega velemesta, - je spremenil v mesto šotorov, cirkusov, / thavališč itd. Nekaj nenavadnega, tujega je to v vzdušju velikomestnih ulic; aH spada to k 1<>. majniku ! Tu so zabavišča potnikov, mena. orne. kolotoči itd. Najlepši prizor tega dneva je seveda e-tetični donesek mesta: umetalni ogenj na predvečer sv. Jana. Kdor ni videl rrakometlov~ ta ne ve mnogo o Pragi... Kadar vstajajo nad vodo žareče kroglje, hiteče tja gori pod temnomodro večerno nebo, ki se, spremljane <»<1 neštevilnih pogledov, tam v neizmerni vi-šini razmnoževajo v stotero zvezdic pretresa ozračje tisočglasno »ali Tisoči stoje tu, da se navžijejo nenavadnega prizora, pa tudi v glavi poslednjega teli gledalcev, ki ga je gola radovednost izvabila na ta sveti večer, svita rahla slutnja o lepoti tega večera, o oni lepoti, ki je navdušila celo Goethe-ja, ko se je, na potu v Italijo, na predvečer sv. Jana zaustavil v Pragi in zapel iz polne duše : Lichtlein schuimmen auf dem Strome, Kinder singen auf den Briicken, Glocke, Gliickhen fugt zum Dome Sieli der Andacht, dem Entziicken... Brzojavne vesti. Wekerle na Dunaju. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. bir6) Ministerski j)redsednik v severnih krajih in jih deloma tudi ni lahko rabiti. — Radi tega je za vsako gospodinjo vel ka dobrota maščoba „CERES", ki se prideluje iz najfinejih kokosovih orehov. S tem se je na dober in cenen način vsestransko odpomoglo v gospodinjstvu. r KIAL9 OGUSI. Mali oglasi računajo ne po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotin k - Plača se takoj. ===== Kdor izven Trsta pismeno naroči kaS „BALI 0GLA3". naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov ^oglas objavljen, čo ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na Čelu ..MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem. da presteje besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI OODELEK" ..Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK", nfjrmaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor Trgovina. Borzna poročila dn3 2-5. maja. Tržaška borza.. Napoleoni K 19.12—19.14, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240.35\'t—240.50, Francija K 95.35—95.55, Italija K 94.45 —95.65, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.25--117 45, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska eanotna renta K 99.45—99.75, ogrska kronska renta K 95.25—95.5 5, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 67o.— — 677.—, državne železnice K 673.--675.--Lombardi K 132 50 134.50 Lloydove akcije K 755— 765 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1. 2.50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 1U0.55 100.t0 „ „ srebru 10U.50 100/5 Avstrijska renta v zlatu 118.10 118 15 v kronah *ai° 99.85 99 85 Avatr. investicijska renta 3\„ 89.95 89.90 Ogrska renta v zlatu 4°/0 114.05 114.95 kronah 4°, 95.50 95.40 „ 3»/, 85.55 fe6.50 Akcije nacijonalne banke 1659.— 1662 — Kreditne akcije 673.25 673 — London, 10 Lstr. 240.32% 240.30 100 državnih mark 117.15 117.15 20 mark 23.4o 23.45 20 frankov 19.12 l» ll 1U0 ital. lir 95.50 9*50 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.> — Francozka renta 98.85, italijanska renta 105.7 španski exterieur 96.70, akcije otomanske banke 670 - M enjice na London 25195. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —v— Lombarde —.— unificirana turška renta 95.35 avstrijska zlata renta 99.4}, ogrska 4°/0 zlata renta 97.—, Landerbank -—, turške srečke 145. — , parižka banka 16.04, italijanske meridijonalne akcije 802.—, akcije Rio Tinto 16.71 Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 89V(U, srebro 31.'/«, Lombardi 5.l/t, Španska renta 96.l/9 italijanska renta 105.— tržni diskont 3V5, menjice na Dunaju —.— Mirna. Tržna poročila 26. maja. Budimpešta. Pšenica za m6.'/s, tu H«ptemhe» 37 14, za december 37.® 4, za marec 38.!/4. Mirno. — Kava Rio navadna loco —40, navadna reelna 41 - 42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 15.S0, za junij 15.90, za julij 16 05, za avgust 16.03. za september 16-35, za oktober 16.70. — Mirno. Vreme: lepo. Havre. i Sklep.) Kava Santos eood average za tekoči mesec 44.75. za sept. 45.75. Mirno. N e w ■ Y o r k. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stot.nk nižje. — Prodaja : 5900 vreč. London. Sladkor \l repe surov 77/. Sb. Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25. za junij 15.40, za julij-avgust 15.75, za sept.-dec. 15.75 (mirn- — Pšenica za tekoči mesec 23.70, za junij 2i.T za julij-avgust 23.30, za sept.-dec. 22.25 (staln j. — M'»ka za tekoči mesec 30.20, za junij 30.35, za julij-avgust 30.55, september-dec. 29.30 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 59.—, za junij 59.—, za julij-avgust 59.25, za sept.-dec. 60-50 (mirno). — Špirit za tekoči mesec 42.—, za junij 42 —, za julij-avgust 41.75, za september-dec. 3*.50 (stalno). — Sladkor surov 88° uso nov 21.*/.—2l**/# zmožen, se ponuja društvom 'TalllO L jn zflsebnitom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenim. Za trnkov je prašati pri ~In«eratn*rn uradu Edinosti'* (700 11 por P liska. Corso št. 13, izvrši ysa-UiCIb koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure.__(262) Kllharinsi je služila 27 let pri pokojnem SVUllCiriUA kanoniku Karabaiču, želi stopiti v službo v kaki m^n i družim Naslov ori Kdinostiu. PnennHirna s,1H*no čisto sobici s hrano, UUoLSiJUlblld mogoče blizo velike poŠte. Ponudbe pod „Snažnost" na „Inseratni urad Edinosti'. 581 Veliko zemljišče Kolonji v najzdravejem aolnčnatem kraju Jo na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci I kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razp lago kaj denarja, in si hoćete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važ je izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil^ hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode ie dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustn.eno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti št. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom. Pficnnrlir>nil z ve^,etno pisarsko prakso, ve-UOSpUlJIblld. šča slovenskega ii nemškega jezika išče službe. = Naslov pove „Inseratni urad „Edinost". <>02 (Via Nuova št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č Gostilna „Alla Costanza" Prva slovenska zaloga "S! ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! ___ Vn-jDm se oddajo takoj stanovanja, kuhinja, lldjciil soba in sobici. Kolonja 175 nasproti pekarne. 010 se v Podgradu v Istri oddajo v uovi hiši z lepim razgledom v najem sobe z vso opravo. VeČ pove „Inseratni oddelek Ed nosti". 609 Letoviščarjem Nq nrnrloi Je pod ug°dnimi p^oj1 do 31- lld |JI UUaj maja zaloga (magazin premoga in oglja. Več po\e „Edinost". 605 Na prodaj „Edinost". je po nizki ceni do 31. maja 6 sežniev bukovih drv. Več pove 606 Ženitna ponudba. C. kr. državni usluž-bei.ee samec 4000 K gotovine z letno plačo 1500 kron in s pravico do penzije, se želi poročiti s pošteno Slovenko »li Hrvatico, samico ali udovo brez otrok, 35 do 45 let staro s 5C00 kron gotovine. Pisma naj se pošiljajo do 15. junija pod imenom „M o r s k i Val št. 88" poste res ante ulica Stadion v Trstu. 596 Gostilna dobro urejena in na lepem kraju v bližini južnega kolodvora se proda. Pobližje se poizve pri ,Iuseratneai oddelku Edinosti". 7q cnoriiolnn dobro uPeUano> kovinsko dud OpCUljaillU, industrijo se išče finančnega in delavnega kompanjona. Z i vic i dr.i, Trst, Trgovinska ulica 2. 600 BAimrflllniOO Alojzija Mermol nasled. Leban mirUUIIIIIUd — Trst — (ul. Barrieravecchia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadk.iljiv prah proti mrčesom. 502 Poi*Polo obširnega zemljišča, nahajajočega te idll/CIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripiavno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti". 661 5l#u!n^Qln%# časnikarskega papirja se takoj KVlIllalUV proda. Naslov pri „Edinosti" nni7inQ sestoječa iz moža, žene in otroka, išče 1*1'UfclllOi za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, Dodtsi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" „Inseratni urad Edinost Tomhnročlfo Instrumente za popolni tam-I dlllKIUI aoIVC buraški zbor se vkupi. Več pove „Inseratni urad Edinosti". 800 Obveze iz čiste gume prve _ vrste, neprekosljive pri ce- pljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) R ccardj S a n z i n, ulica Casaa di Risparmio 6 (541 Vinogradniki svetlo ali temuo, se prodaja; po-I UllloivU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 3-4, A. G u 11 i c h, 451 Ivan Nasutti TRST (ulica Nuova št. i4. Palača Salem )i Trgov.ua s kuhinjsso opremo z emailiranega in litega železa glinastih pesod in steklenine. Donar M poroštvu more sleherni vdobit Uclldl ■ • vsako svoto denarja pod jako ugod-jemi pogoji. (Odplačila naravnost malenkostna), posojila se preskrbe v najkrajšem času. — Ubrniti se in ustmeno ali pismeno na Josipa Z i d a r i č, Trst Odda se v najem z velikim hlevom ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poiv.ve pri ,,lnse-ratnem uradu Edinosti". 900 V Vogeljskem dolu blizu postaje nove železnice jo na prodaj, eventuelno sijaje v najem prostorna hiša z zadevnim hlevom za 40 konj, vrtom in 2 vodnjakoma. — Ta hiša obstaja iz 4 sol), veže. kuhinje. 3 podzemeljskih kleti in prostornega podstrešja ter je posebno pripravna za gostilno ali za vsako drugo obrt. — Eventualne ponudbe sprejema Josip Brišček v Vohljali štev. 12 (pošta Opčine). Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor Išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi po*ojiIa4 vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. t a j se posluži KALIH OGLASOV v „E d i n o s t i6i, ki so najceneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namenu. ulica Rossetti št. 45. 450 (ulica Barriera vcechia štev. 5) Razprodaja Ion če vi ne in kuhinjsku opreme. Zmerne cene. -i-14 Franc Šuc Družbenika za povekšanje dobro upel janega povzetja išče inžener Z i v i c v Trstu, Trgovinska ulica 2. 531 Olffll^OO krasen, na najlepšem in najzdravejem U V Ure l/ griču pri Trstu, proti juuu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati v „Inseratnem uradu Edinosti". 660 UDnp C^I/rHla (ulic.i Rafiineria št. 3). Tjvarua nClir. OM Uld sladčič, fconfetur in kanditov. Zmerne tene. PoSiljatve na deželo. Blagajna 361 v dobrem stanu se išče. Naslov pri „Elinostr4. U .1- stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na „luscraini urad Edin sti" pod Versaiovič. (750) Slovenci! Čistite tu Vaše obuvala, bodisi črne ali barvane, in sicer tudi najfinejše edino le z dobro zoanim voščilom „Brltania**. ki st-me po 25 krajcarjev škatlja in se vdobi v trgovini z obuvalom MODLING, Corso št. 27. Najboljša reklama za trgovcc obrtnike, rokodelcu in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI' v „Edinosti" Slovenski botri in botre! == ii Kupujte za irmo iu po izredno iti?lah c:n:h v Fi I i j a! k i svet < > \ i ie t o varne obuval WT3 GDL1N TRST, Corso ŠL 27. O O O C- o <1 JAPRANSKA v TRSTU (O Se) O 6e) ^ Sprejema vloga : r.a knjižice po 3 ^ po 3 1 j "/„ z odpovedjo i> dr.ij. na UL NlCOLO MACHIAVELLI 26. tli cto ci» c#> iti Eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih...... __ia_ajiJjl.MaW»MMj ila do na jfinejših kakovosti «»d reelne. znane prvo iu najveći* eksportne tvidke VINCENC OBLACK dvomeča zalagratelja sukna. iiradee. ___ Mursrasse št. — Pr*o reško delniško društvo za orient. slad- - --------m. , - V- korno blago in čokolado prej A. Maršner Kraljevi Vinohrady (Plzenka Češko) — sas Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetom za otroke in odraAcene. Venci o«l porcelana in biserov vezanih z ioh dfno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slile 113 poi ce-iassstili ulošcan za Najnižje konkurenčne cene. « OOOOOOOOOOOOOOOf Šumeči zrnati citrat Zirilli edina žejogasilna in prebavo povspešujoča pijača najekonomičneja in najhigijeničneja Z malo uovčiči si priskrbite izvrstno šumečo pijačo-limonado Jako dobrega okusa in ki vspežno vgaai žejo. Šumeči oltrat Zirilli je neobhodno potreben organizmu, ker je hladilen in povspe*uje pre-bavljanje in bi ga morala vsaka družina rabiti vsaki dan, posebno za otrofce. - _= Neoblodno ie potreben proti goroc.ci, cre?nim pregretjem ia težkemu stoln —^ = Neobhodno je potreben vsacemu. ki gre na letovišče a!i na potovanje, ker ima v hipu priprav- ljeno limonado. Sčisti motno vodo. - Neobhodno je potreben o težkih prebavi,anj,h. Neobhodno je potreben proti slabosti crovzročeni od preobilo popitega vina ali vsacega druzega vzroka. Zahtevajte edino šumeči citrat Zirilli. — Jfa prodaj v vseh lekarnah in miroDiinicah. Na deželo razpošilja proti poštnemu povzetjutvrdka CAELO ZIRILLI & Co. — TRST r: COOOOCCCO iiO ^ c OCEO LOCO.lOL 0002L C § W Nad 40-leten vspeh "®S3 P PASTIGL8E PilEiOllS g "od ogrolunjeno slidke skorjo §lznajditelj In izdajatelj P. PRESDINi v Trslu C Počaščene z kolajnami in diplomo g Zdravniško priporočane pri grlob Iu, kasl.U. q hripavost:, kataru. O Podeljujejo pevcem in govornikom čist glas. £ O Zaloga v lekarni PiENDlNl in v vseh q boljših lekarnah v Trstu in Evrope. u 2 5Jl£t" 1'fiziti je na nepoštena ponnrejttnjti ^ O ZAHTEVAJTE VEDttO „PASTIGLIE PRENDINI-. ć 030000COOOOOOOOOCIOOCOODOCOCOOOO leliaromo sNiclisKo psMmw ©Caro & Jeflinek g Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TSLirOI it. 19J7 • Poimžnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. — Trgovina z urami o Antonio Bucker ^ Trst, ulica Barriera vecchia 19. Velika izbira zlatih in srbrnih žepnih ur za moške in ženske. Sobne zidne ure [priulole|, bu-dilniee a gld. IviO in več z jamstvom za dve leti. Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Ceue po dogovoru. aooooooo-o KwizdoVa tekočina IVkočina za lirlbolazce. Preskušeno aromatično zdravilo za ribati žile i" mišice. Za hribola-rce, kolesarje in jezdece jako pripravno za ojačenje po velikih naporih. Pono Vi stepenici K 2 — Ubila »/, .. .. 1-20 r^j Vdcbiva se pristno f č v lekarnah. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Glavna zaloga FRAN Iv. KWIZDA c. kr. avstro-ogrski, kralj, rumunski in knež. bolgarski dvomi zalagatelj. Okrožni lekarnar Na Najvišje povelje Njeg. apostol. Veličanstva XXXVII. C. kr. državna loterija 1 m za civiine dobrodelne namene tostranske oržavne polovice. K ■i rn __I ki le edina v Avstriji državno dovoljena, obsega Ca denarna loterija* 18.137 doMtov v gotovini 512.200 kron —— Glavni dobitek znaša 200 000 v gotovini Zastopstva na vseh glavnih trgih = ta- in inozemstva. - Se priporoča za preskrbljenje ■eljenj zaprtimi blazinjeuimi vozovi za pohištvo toii v mesta koli v tu- in inozemstva. Pakevanje za prevoz po morju. Ptsebno ugodni pogoji za vojaške osebe (r državne-..uradnike pB$i|jatTe Tsate Trste 90 stalni nizfri preToznii Proračuni brezplačno. ^ Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne ai. junija igoG. Srečka stane 4 krone Srečke se vdobivajo pri oddelku za državno loUrijo na Dunaju. 1.11. Vordere Zollamtstrassc v loterijskih kolekcijah, tobakarnah. davkarijah, poštnih, brzojavn,h m P^tajah tet J menjalnicah. - Igralni red se daja kapovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 04 c. kr. direkcije loterijski! floMko?. (Melck državam loterij. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitižne Rožne bolezni itd. 83 je povrnil in preTzel "1 svoj ambulztorij. Sprejema od 12. do 1. in ">d 4. do 5. pop. TRST — ulica Sanita il 2, l d. — TRST Tovarna, slaflščičarna jn tovarna Mikotov Vinko ŠHerH TRST — Ulica Acquedotto št, t5 — TRS . (vis-a-vis Kavarne Centra.lt*> Podružnica ulica Miranaar št. 13 Vsaki dan 3-krat svež kruh. Moka vsake vrste i/, najboljših mliirov po najugidneji ceni. Izvrstni bi-škoti, toliko navadni, kolikor tudi fine i si ; specijalitetu biškotov za čaj in iljain na dežel s po>tnim povzetjem od 2 kl^ naprej. Kjizpohi^ai! F r turii z veliko izbero najfinejših boubou »v in ćokola'l' lir^r I napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kru Vfi UI ai f j jz £ro^pirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bon I boni. rmki iu kitajski čaj. Svoji k svojim \ TRST - ul. Poste nuove št. o 1 ^ priporoča velik" izbor ur: Ornega, [ * Schaffhause, Longines, Tavanes itd. j ^ 1 kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Kornenbnrg pri Dunaja. V prodajalnici obuvaia „Al Bnon Oporaio" TRST — ulica di Riborgo št. 31 je na razpolago velika izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Cene zmerne. iNajboljši in najpopolnejši pianino se kupi najcenejše za takojšnje plačilo ali tudi na uujmaujše mesečne obr«»«e, tudi za provincije, samo naravnost od tvarničarja HENRIKA BEEMITZ, c. kr. dvornega zaležaika v Trsta, ulica. Gioranni Boccaccio štev. 5. Katalogi in konilic. gratis in franko. SVOJI 3: SVOJIEI ! I Prva klet dalmatinskih vin |i g Blliškov & Araitihnšln 1S 7 TRSTU, ulica Saniia 22. • w*r TRANSITNA ZALOGA ^m % p Lastni vinogradi in nasadi oljk v H O Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poSiija ua dom v steklenicah «U »odčekih. g Podpiraj ni o Dijaško kuhinjo v Trstu! NOVOST! NOVOST! Cigaretni papir in cigaretne stročnice nedosežno izvrstne kakovosti. Naročbe je pošiljati: „Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani".