ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) OCEN E I N 1'OROČflA / RECENSION ! E RELAZION I / REVIEWS AN D REPORTS . 33B-341 jega števila ribnikov. Izkazalo pa se je, da med gojenimi zvrstmi prevladujejo takšne, ki lahko živijo tudi v manj slani in celo sladki vodi, na primer jegulje. Avtor prikazuje tudi tehnične podrobnosti ribnikov, izvedbo sten in zaščito rib pred soncem, dotok sveže vode in položaj ribnikov v sklopu luksuzne vile. Na­kazane tehnične lastnosti ribnikov, gojenje rib v lagunah in izlivih rek ter vrste rib, ki so jih po Higginbothamu gojili Rimljani, nam naposled omogočajo pripravo novih izhodišč pri iskanju morebitnih sledov ribogojstva od rimskega časa naprej tudi v obrežnem področju istrske Slovenije. Le škoda je, da v naših obmorskih mestih in njihovih akvatorijih še niso bili lokalizirani niti sred­njeveški ribniki, omenjeni v listinah, in redko celo z ohranjenim toponimom. VIRI Degrassi, A. 1957: I porti romani dell'lstria, AMSfA NS 5, 24-81 Euzennat, M. 1987: R. Paskoff, P. Trousset (Éditeurs), Déplacements des lignes de rivage en Méditerranée d'apres les données de l'archéologie: actes du colloque international du CNRS, Aix-en-Provence, 5-7 sept. 1985. Paris, Éd. du CNRS. Fontana, F. 1993: La villa romana di Barcola, Roma. Koziičič, M. 1987: Antička obalna linije Istre u svjetlu hidroarheoloških istraživanja, Izdanja HAD 11/2, Pula 135-165. Lafon, X. 1998: Piscinae et pisciculture dans le basin occ. de la Méditerranée (review), jRA 11. Matijašič, R. 1983: Catoro presso Umago-villa romana, in: recenti scoperte archeologiche in Istria - Mostra. Matijašič, R. 1994: Cl i agri delle colonie di Pola e Parentium, AMSIA NS 42, 7-104. Matijašič R. 1998: Gospodarstvo antičke Istre, Pula. Šegota, T. & A. Filipčič, 1991: Arheološki i geološki po­kazatelji holocenskog položaja razine mora na ist. obali jadranskog mora, Rad HAZU 458, Razr. za prirodne znanosti 25, Zagreb 149-1 72. Župančič, M. 1989/90: Contributo alla topografia arche­ologica dell'lstria NO, Alti CRS Rovigno 20, 381-393. Matej Župančič ECOSYSTEMS AT THE LAND-SEA MARGIN ­DRAINAGE BASIN TO COASTAL SEA Eds: T. C. Malone, A, Malej, L. W. Harding, N, Smodlaka & R. E. Turner. Coastal and estuarine studies 55, American Geophysical Union, Washington, 1999, 381 str. Pred leti smo v Annales poročali o mednarodni de­lavnici z nenavadnim naslovom: "Trends in Land Use, Water Quality and Fisheries: A comparison of ther Northern Adriatic and the Chesapeake Bay" (A. Malej; Annales /'95:265-266). Delavnice, ki je nastala v okviru sodelovanja med ZDA ter Slovenijo in Hrvaško, se je v obdobju od 14. do 20. maja 1995 udeležilo okoli 40 vodilnih strokovnjakov z različnih področij morskih znanosti iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in ZDA. Poročevalka je tedaj omenjala tudi tiskanje knjige, ki je z manjšo zamudo letos tudi izšla. Knjigo je izdala ameriška geofizikalna zveza (American Geophysica! Union), uredili pa so jo T. C. Malone (ZDA), A. Malej (Slovenija), L. W. Harding (ZDA), N. Smodlaka (Hr­vaška) in R. E. Turner (ZDA). Izhodiščna tema knjige je primerjalna analiza vplivov obogatitve s hranilnimi snovmi (ki se spirajo iz zbirnega območja v reke in naknadno) v dveh relativno zaprtih morjih. Knjiga ima 381 strani in je opremljena s številnimi diagrami, ilustracijami in preglednicami. Obsega 12 zaključenih poglavij, pri pripravi katerih je sodelovalo 35 avtorjev iz petih, zgoraj omenjenih držav. Vsako poglavje je ne­kakšna primerjalna sinteza poznavanja dane tematike na območju zaliva Chesapeake in severnega Jadrana. Po kratkem uvodnem poglavju, v katerem uredniki pred­stavijo obe obravnavani območji, sledijo poglavja o viru hranil in njihovem vnosu v obalno morje, spremembah habitatov v obalnem prostoru, procesih kroženja vode v obeh morjih, letnih ciklih in večletnih spremembah v produkciji fitoplanktona, cvetenju oklepnih bičkarjev in pojavu "sluzastega morja", pomenu mikrozooplanktona v prehranjevalnem spletu, možnih povezavah med me­duzami in evtrofikacijo ter ribištvom, povezavah med makrobentoškimi združbami in ribištvom, povezavah med procesi v vodnem stolpcu in na dnu ter kroženjem hranilnih snovi in o trendih v populacijah in izlovu rib ter upravljanju. V zaključnem poglavju uredniki po­vzamejo ugotovitve iz vseh predhodnih poglavij in kri­tično razpravljajo o pomanjkanju znanja na nekaterih področjih raziskav. Avtorji so knjigo posvetili dr. Noelii Revelante, ne­davno preminuli priznani planktologinji in pionirki na področju raziskav mikrozooplanktona, ki je kot avtorica enega od poglavij tudi sodelovala v pripravi knjige. Knjiga je namenjena predvsem strokovnjakom iz ra­zličnih naravoslovnih ved, ki se ukvarjajo z razisko­vanjem morja, primerna pa je tudi za Študente, Njena vrednost se kaže tudi v tem, da je v posameznih po­glavjih zbrano današnje vedenje o danem problemu na območju severnega jadrana. Avtorjem ni kaj dosti očitati; pripravili so odlično knjigo o vplivih obogatitve z nutrienti, v kateri so sodelovali najboljši strokovnjaki iz ZDA in Evrope. Če že moram kaj pokarati, potem je to nekvalitetno slikovno gradivo, ki so ga prispevali praviloma evropski avtorji v nekaterih poglavjih, in pogosto pomanjkanje pravilnih šumnikov v citatih, pa tudi v besedilu. V nekaterih poglavjih so sodelovali ne­kateri slovenski avtorji, ki so gotovo na svojem področju priznani, vendar so bili pri pisanju včasih zelo nerodni. 340 ANNALES • Ser. hist. nat . • 9 • 1999 • 2 (17) OCEN E I N POROČILA/RECENSION ! E RELAZIONI / REVIEWS AN D REPORTS , 338-341 COASTAL AN D ESTUARIN E S T U D I E S Ecosystems at the Land-Sea Margin Drainage Basin to Coastal Sea Thomas C. Malone, Alenka Malej, Lawrence W Harding, Jr., Nenad Smodlaka, and R. Eugene Turner, Editors American Geophysical Union Tako npr. Marušič (čeprav so v naslovu poglavja na-knjiga zelo kvalitetna, zato ji te napakice, ki so očitno pisali Marusič, pa tudi italijanskemu kolegu so dodali en posledica dejstva, da je urednikom zmanjkalo sape pri i preveč - Cecconii), ki je soavtor poglavja o spre-napornem medcelinskem urednikovanju, lahko zlahka membah habitatov v obalnem prostoru, citira Škornika, oprostimo. koprskega ornitologa (strokovnjaka za ptice), kadar piše Z izdajo knjige so jadranski in ameriški naravoslovci o izsuševanju koprske bonifike v letih 1932-1939, iz raznih inštitutov za raziskovanje morja kronali uspeš-Križana (geografa) pa ko piše o številu ptic, ki gnezdijo no zaključeno medcelinsko delavnico iz leta 1995. In-in prezimujejo (tu gre za napačen podatek o 200 vrstah, formacije za nakup knjige lahko dobite na medmrež­ki prezimujejo) v Sečoveljskih solinah, o katerih med nem naslovu: http//www.agu.org/pubs/agu-prt.hlml. drtigim pravi, da imajo zelo negotovo usodo zaradi mo­rebitnega širjenja letališča in dirkališča. Vsekakor je Lovrenc Lipej 341