SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 26 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija |v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. lOO. V Ljubljani, v torek 21. avgusta 1894. Letnilt XXII. Shod kat. polit, društva na Pristavi pri Tržiču. Katoliško politično drušsvo ima srečo s svojimi shodi. Temu stavku gotovo tudi najzagrizenejši nasprotnik ne more ugovarjati. Po raznih krajih slovenske domovine jih je napravljalo in povsod se mora reči, da je častno izvrševalo svoj nalog. V vrsti teh shodov pa gotovo ni najmanjšega pomena shod na Pristavi, koder se je zadnjo nedeljo popoludne sestalo nad 2000 mož tržiškega in deloma tudi kranjskega in radoljiškega sodnega okraja. Razmere tamošnjih kmetovalcev smo že večkrat popisavali v svojem listu; »Slovenec" je pričel opozarjati slovensko občinstvo na veliko nevarnost, ki preti on-dotnim živinorejcem; on se je prvi potegnil za kmete proti bogatemu berolinskemu milijonarju in z »Domoljubom" vred je skušal v posestnikih planin vzbuditi zopet nravno silo, katero so jim raznovrstni mogočni sovražniki skoraj do cela potrli. Naša stranka je tudi v deželnem zboru po poslancih P o r še tu in dr. Žitnik u spravila to zadevo na dan in jo spravila v tir, kolikor je bilo pri radikalno hladnem vedenju nekaterih gospodov naših nasprotnikov sploh mogoče. Zato je pa katoliško politično društvo imelo pač največ pravice, da je priredilo imenovani shod, ki ni imel druzega namena, nego slovensko kmečko ljudstvo ondotnih krajev tembolj ukrepiti v ljubezni do svoje rodne zemlje in mu podati novih sil v boju za obstanek. Pri tem je pa seveda hotelo seznaniti je s svojimi načeli in pokazati pota, po katerih se da najboljše rešiti kmečko in sploh socijalno vprašanje. Dva slavoloka z lepimi napisi sta pozdravljala došle goste: jeden v dupljanski, drugi v kriški fari. Pristava sama je bila v mlajih in zastavah; vzlasti dvorišče gostoljubne Primožičeve hiše je bilo slavnostno opravljeno. Pod košato slovensko lipo je bil postavljen oder in prostor za govornika. Shoda so se udeležili vsi sosedni duhovniki in mnogi župani. Kriški župan je najpreje v lepih besedah pozdravil odbornike katoliškega pol. društva, da so jim prišli pomagat v hudem boju; društveni podpredsednik poslanec Povše ga je zato s toplimi besedami zahvalil omenjajoč, da si je stavilo društvo v namen, braniti najdražji svetinji slovenskega naroda: sveto katoliško vero in milo materinsko besedo. Shod se je pričel o polu štirih. Kot vladni zastopnik je bil navzoč c. kr. komisar pri kranjskem okr. glavarstvu g. Oton Detel a. Prvi je nastopil poslanec Povše govorit o gospodarskih razmerah, razvijajoč nekako te-le misli: Za kmeta so sedaj slabi časi. Kapitalizem tlači tudi njega. Dolžnost vsacega domoljuba, vzlasti pa kmečkega zastopnika je, pomagati kmetu na noge, ki je najboljši steber državi. Za gorenjskega kmeta je najimenitnejši živinoreja. A tudi ta skoraj jedini pripomoček od dne do dne propada. Številke dokazujejo, da je živine vedno manj. Priznati se mora sicer, da je kmetijsko ministerstvo kranjski kmetijski družbi naklanjalo obile podpore za nakupovanje dobre plemenske živine. Kakovost naše živine se je tako zboljšala, da se lahko meri z najboljšo koroško živino, toda žali-bog vedno manj je je. Ravno v tržiškem okraju je jako pomenljiv činitelj pri živinoreji planinarstvo. Dokazano je že zdavnej, da planinska paša živini izvanredno tekne in jo zboljša. Zato je tudi poljedelsko ministerstvo napravilo planinsko poskuševal-nico blizu Ausseea, koder strokovnjak preiskuje, katere trave bi bile najboljše za planine in kako bi se sploh planinska paša mogla čim najbolj povzdig- niti. Upati je, da te poskušnje koristijo tudi naši deželi. Pri tem pa ne smemo prezreti sovražnikov naših živinorejcev in planinarstva posebej. Najpreje imenujemo avstralsko konkurenco. V Avstraliji so troški pri živinoreji mnogo manjši, nego pri nas, in zato so se nekateri špekulantje združili v delniško društvo, ki je pokupilo nekaj parobrodov in stopilo v zvezo z avstralskimi živinskimi trgi. Vsak teden prijadra v Evropo jedna ladija polna mesa in živine iz Avstralije in tako tekmuje z našo živino. Poleg konkurence so imenovati tudi nesrečni in izpremembe potrebni gozdni zakoni. Ti se morajo vzlasti pri malem posestniku do pičice izpolnovati. Ce je v prvem katastru vpisana kaka parcela za gozd, se nikakor ne sme več izpremeniti in če je sčasoma postala pašnik, se mora pogozditi. Gozdi so gotovo potrebni, toda za gorenjske kraje se lahko trdi, da je gozda dovolj. Zato bi se morala gozdna postava v toliko izpremeniti, da bi s svojo skrbjo za gozdarstvo ne škodila živinoreji. Kmetje naj že sedaj v vsakem posamičnem slučaju, koder se jim hoče vzeti pašna pravica, tedaj tak prostor pogozditi, iščejo postavne pomoči. Ministerstvo je naklo-jeno v tem oziru kmetom - živinorejcem. Hkrati pa morajo tudi zahtevati od svojih zastopnikov v deželnem in državnem zboru, da v tem oziru zastopajo kmečke koristi. Ravno v tržiškem okraju je pa še drugačna nevarnost. Bogat tujec se je naselil ondu in je začel pnkupovati od kmečkih posestnikov planine. Res da je dobro plačeval, toda noben denar ne povrne izgube, ki jo je pri tem imelo slovensko ljudstvo. Dobro bi bilo, da bi tudi proti takim škodljivcem nastopili poslanci in zahtevali zakon, ki bi zabranje-val preveliko skupljanje posestev. Proti temu sovraž- LI STE K XIV. občni zbor cecilijanskega društva za Nemško, Avstro-Ogersko in Švico 8. do 9. avgusta v Reznu. (Dalje.) Na to nastopi kot drugi govornik svetoznani avtor učne knjige „Magister choralis" in vodja cerkveno glasbine šole regensburške, energični Frančišek Ks. H a b e r I. V uvodu pravi, da mu je dal društveni predsednik častno nalogo govoriti o Pale-strini in Orlandu Lassu, katerih tristoletnica njiju smrti se letos obhaja, češ da on na|bolje pozna življenje in dela obeh velikanov. To je sicer res, saj govornik študira leta in leta ta dva mojstra, ali ravno zaradi tega najbolje ve, kako težko je, oba pravično in dosMno oceniti. Palestrina in Orland Lassus sta nam zapustila celo knjižnico muzikaluih del, neštevilo folijantov govori o njih, ali kaj je vse to v primeri k le eni njiju skladbi. Skladatelj izvrši le polovico svoje naloge, ko spiše skladbo. Da Klasbini umotvor v celi svoji dovršenosti razvija svojo moč. treba da se peva ali izvaja. Letos tekmujejo povsod, posebno na Nemškem, da bi vredno proslavljali spomin obeh cer-kveno-glasbenih pnanov Razume se samo ob sebi, da je sprejelo tudi ceciljansko društvo to točko v svoj program. Sad. kateri ta slavnost društveuikom prinaša, bodi geslo : »Sedaj poslušam in po tem se hočem ravnati." Govornik noče opisovati njiju življenja in dela saj so dovolj znana, — ampak hoče obravnavati le dve točki: Kakeršnega pomena sta bila oba za XVI. stoletje in kaki pomen imata za dirigente in pevce XIX. stoletja? Palestrina je bil rojen 1. 1526, Orl. Lassus pa 1. 1532, kakor se je novejši čas dokazalo. Oba sta se sešla prvikrat v Rimu 1. 1574; oba sta bila kapelnika pri lateranski baziliki; oba sta umrla taisto leto in sicer 1. 1594. Ne samo častila sta se, poznavajoč drug druzega vrline, temveč tudi ljubila se, ker jima je bila smer ista: delovati skupno za cerkveno glasbo. Palestrina je začel skladati še le, ko je bil 28 let star; prej pa se je učil, kar naj si zapomnijo današnji skladatelji. Lassov veleum pa je skladal vže v mladosti. Njiju melodija je neka deklamacija teksta. Vsprejela sta v svojo dušo besedo (tekst) ter jo pobožno premišljevala. Opirala sta se na preprosti in veuder vzvišeni kor&l, rabila sta diatoniko. Zato pa so morajo njiju skladbe deklamovati in moliti. Večkrat sta tekst slikovito izraževala (Tonmalereij; tako na pr. padajo glasovi pri .non moriar", kakor da bi stopali z umiraiočim po stopnjicah v grob, in se zopet čilo vzdigujejo pri besedah »sed vivam." V Palestrininih skladbah veje torej le duh, ki oživlja mrtve note. Denašnjim pevskim korom se zdi nemogoče peti Palestrinine skladbe. Zakaj ? Zato ker ne znajo govoriti, pravilno izgovarjati. Denašnji pevci ne pojo teksta, ampak ga le muzieirajo, kakor da bi bil človeški glas — godalo I Zato ne znajo peti korala, katerega predavanje je odvisno od istih pravil. Ugovarjalo se mi bode, da je Palestrinina polifonija pre-umetna in za dirigenta in pevce pretežavna. K ve-čemu naj se poskusi s »starimi" pri stolnicah in ne na deželi, kjer ni pevskih močij. Ali dragi, moji, tudi mi (Regensburžani) smo morali učiti svoje pevce. Brez šole in truda se ve da ne gre. Vrh tega poznam gorske vasice, kjer se poje pravilno ne samo koral, ampak tudi Palestrina I Tudi skladatelji se imajo od Palestrine in Or-landa Lissa dosti učiti. Najprej morajo v njih skladbah najti duha. Duh XVI stoletja je bila prava pobožnost, zato so se rodile tako pobožne skladbe. Nadalje naj se učijo, kako je treba tekst umevati in muzikalno izražati. N. pr. skladatelj bi imel vzlasti tekst „Dextera Domini fecit virtutem". Kako naj počne? Gotovo ne tako, kakor delajo denašnji nececilijanski skladatelji, ki si najprej vstvarijo kako frivolno melodijo in jej tekst pomerijo in s silo vkrojijo. Treba je temveč pomen besed premišljevati in ozirati se na sistem teksta. Ako ti ne pride nobena melodija na misel, odpri Graduale Romanum in vzemi za podlago tvoje skladbe — koralno melodijo. O niku je pred vsem treba žive domovinske ljubezni. Kakor sive skale gorenjskih planiu morajo verno in trdno stati gorenjski kmečki možje za obrambo svoje zemlje iu na noben način ne smejo dovoljevati, da bi se tujec čim dalje tem več prilastoval slovenske zemlje. Ta domovinska ljubezeu naj prežene vse nevarnosti iu pred vsem naj združuje kmete mej seboj v vlastuo varstvo. Cas je že, da se prično braniti ; posamnik pri tem opravi le malo; skupnega sodelovanja je treba. Župani vzlasti naj pazijo na vsako stvar, ki bi utegnila škodovati in naj jo v peticijah sporoče postavodajaluim zborom. Zastopniki ljudstva morajo biti poučeni o vsem. Kmetje naj bodo prepričani, da je katoliškega polit, društva prva naloga, potegovati se za kmeta. Zato naj se ga zaupno oklepajo. Živahno odobravanje je pričalo, da je govornik pravo zadel. £DaIje stedi) Politični pregled. V Ljubljani, 21. avgusta. Volitev na Koroškem. Liberalci iu narodni Nemci se jako jezč, da ima po prvotnih volitvah na Koroškem precej upanja krščanskosocijalni kandidat Peitler, da bode voljen. V tem, ko liberalni listi dolže slovensko gibanje, da je provzročilo tak prevrat, nemškouarodni „Deutsches Tagblatt" proglaša Peitlerja za kandidata konservativnega kluba, katerega skrivaj vsled koalicije podpirajo liberalci. Le s pomočjo liberalcev je voljeno toliko konservativnih volilnih mož. Vsakdo ve, da je to samo sumničenje. Liberalci so gotovo napeli proti krščanskosocijalnemu kandidatu vse sile, niti misliti ni, da bi s tem liberalci krščanskosocijalnemu kandidatu pomagali do zmage, da se ne udeležb volitev. Ministersko posvetovanje v soboto je bilo jako kratko, ker so ministri morali na diner k kardinalu Gruschi, ki je bil povodom cesarjevega rojstvenega dne. Ministerski svet se bode torej še le drugi pot bavil z vprašanjem o izjemnem stanju v Pragi. Liberalni listi največ prigovarjajo, da se izjemno stanje podaljša. Povod za to našli so v splošnem anarhističnem gibanju v Evropi. Sedaj ko drugod kujejo izjemfie zakone, ne kaže odpravljati izjemnega stanja v Pragi. Potem seveda pišejo o nevarnem socialističnem gibanju na Češkem. Ker liberalni listi imajo sedaj nekako dotiko z vlado, je vsekako verojetuo, da se izjemno stanje podaljša, v kolikor je to mogoče brez dovoljenja državnega zbora. Liberalci so že večkrat pokazali, da so prijatelji izjemnih zakonov. Kacega vspeha pač ne bodo z izjemnim stanjem dosegli, kakor ga tudi letos niso. Pravda proti 150 poljskim kmetom. Znano je, da je bilo prišlo do poboja, ko so Rusi na povelje vilenskega generalnega gubernatorja za-tvorili katoliško cerkev v Krožah. Kmetje so se upirali vojakom, ki so prišli oblastvu pomagat izvršiti dotično povelje. 150 kmetov so tedaj bili zaprli. Vsi dotičniki pridejo sedaj pred sodišče v Vilni, zagovarjati se bodo morali zaradi oboroženega upora. Pri starih nam se je čuditi zaradi treh rečij: 1. njih m e 1 o d i j a je prešinjena od duha grego-rijanskega korala; 2. njih ritem (rytmus) se naslanja na govorico ter ne pozna taktovih vezij (stari niso rabili taktovih črt, Tactstriche); 3. glasovi se vežejo v prijetno harmonijo, da si postopajo samostojno. Skrivnost njih umetnosti obstoji v tem, da so tekst premišljevali in njih skladbe ua podlagi govora gradili. Moderna glasba pa je vzela pevcem — govor. Zatoraj je treba povrniti se k Orlandu in Palestrini. Ti morajo zopet oživeti. „Laboremus" (delajmo) ne zadostuje skladateljem, ampak kakor stari mojstri morajo najprej moliti. Zato bodi naše geslo »Oremus et laboremus" ! (Dalje sledi.) Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XV. Dva dni pozneje prišel je moj oče zopet. Po noči sem bil spal in nisem imel mrzlice. Držal sem se neprisiljeno in veselo in nihče ni slutil, kaj je vže bilo pretrpelo in kaj je še trpelo moje srce. »Upam, da te pošljejo v nekolikih dneh v Turin. Pripravili smo ti vže sobo in težko te pričakujemo. Važni opravki silijo me, da se vrnem domov. Skrbi, prosim te, skrbi, da se snidemo kmalu.« Srčna in žalobna njegova ljubeznjivost trgala Vsi zatoženi so zaprti:' Ker se za ta slučaj sestavi posebno sodišče, ni dvojbe da bodo skoraj vsi obsojeni, ker se je že pri sestavi sodišča na to gledalo. Ta pravda zopet jasno pokaže, kakšna je verska svoboda v Rusiji. Rusofilski listi to postopanje s tem opravičujejo, da ruska vlada le varuje svobodo pravoslavne cerkve. Pač ni lahko misliti, da bi katoličani, ki nimajo oblasti v rokah, mogli biti nevarni pravoslavni cerkvi. Najtežje je pa pač umeti, v kakšni zvezi je zatvorjenje katoliških cerkev s svobodo pravoslavja. Ministerska kriza v Srbiji. Liberalna ministra Autonovič in Jovanovič sta dala svojo de-misijo, katere pa kralj baje še ni vsprejel. V Belem gradu se govori, da morda pride do popolne mini-sterske krize, in da se potem pokliče čisto uapred-njaško ali pa čisto liberalno ministerstvo. To pa menda ni verjetno, temveč najbrž ostane sedanje ministerstvo. Cisto liberalno ministerstvo bi ne bilo lahko mogoče, ker ima ta stranka le malo zaupanja pri narodu. Brez velicega pritiska ne bi liberalna vlada dobila večine pri volitvah. Naprednjaki pa nimajo posebnega veselja v sedanjem težavnem času prevzeti vladanje. Kitajci in Japonci. Kitajski cesar je baje jako nevoljen na višje častnike, ki so zakrivili toliko porazov v vojski z Japanom. Zahteval je, da se mu točno poroča o vseh dogodkih. Cesar bi baje rad degradiral vse višje častnike, kateri niso razvili dovolj moči proti Japoncem. Ekvador in Peru. V Peruu je vstaja in poleg tega so pa odnošaji z Ekvadorjem jako napeti. Govori se, da ekvadorska vlada podpira vstaše v Peruu. Ekvadorski senat je zavrgel pogodbo s Peruom zastran meje in prebivalstvo ekvadorsko sili, da bi začeli vojsko. Vlada v Peruu bi bila potem v veliki zadregi, ker na dve strani bi se ne mogla braniti. Prebivalstvo v Peruu tudi ni posebuo zadovoljno s svojimi liberalnimi upravitelji. Razgled po slovanskem svetu. Iz Prage, 18. avg. Tisjč goldinarjev nagrade je obljubilo vredništvo BCecha" časopisom kakor so „Nymburske Občanske Noviny" in „Z&f", ako dokažejo pristnost govora generala jezuitov v tajni seji v Rimu dne 1. junija 1846. Ta govor sta prinesla letos oba časopisa in sicer prvi 28. julija. Takoj na prvi hip se vidi, da je govor izmišljen v zasmeh in sramočenje jezuitov in sv. kat. cerkve. Jezuitom se predbaeiva, da so učili: namen posvečuje sredstva, in sami se poslužujejo najpodlejših sredstev, kadar se gre za blatenje cerkve. Govor je bil spisan v Pragi, spisal ga je ne kakšen jezuit ampak človek, ki je smatral druge ljudi za blazne. Prav lepa prilika se tedaj ponuja take baže listom, da zaslužijo 1000 gld., ako (pristnost tega govora dokažejo ; razsojeval bode pravni oddelek praškega vseučilišča. Ne bode napačno, ako navedem le nekaj tega govora: mu je srce. Otročja ljubezen ukazovala mi je, hliniti se, a vender me je hlinečega pekla vest. Ali bi ne bilo vrednejše mojega očeta in mene, ko bi bil jaz dejal: »Skoro gotovo se na tem svetu ne bova več videla! Ločiva se ko moža brez mrmranja, brez joka, daj mi očetovski svoj blagoslov!« Tako govorjenje bilo bi mi stokrat bolj do-padalo, ko hlinjenje. A ko sem gledal temu častivrednemu starčku v oči, v obraz, ko sem videl sive njegove lase, se mi revež ni zdel dosti trden, da bi mogel slišati take reči. In ako bi ga bil moral, ko ga ne bi bil hotel varati, videti, kako obupava, kako medli, morda (grozna misel!) kako mi kapi zadet mrtev pade v naročje! Ne, nisem mu mogel povedati resnice, niti namigniti na njo ! Navidezna moja veselost varala ga je popolnoma. Ločila sva se brez solz, a vrniv-šemu se v ječo prihajalo mi je še bolj tesno pri srcu, ko prvi pot, zastonj sem zopet prosil milosti, da bi se mogel izjokati. Vdati se v vso grozo dolzega zapora, vdati se v smrt, bilo je v mojih močeh. A vdati se v neskončne bolečine, koje bodo trpeli radi tega oče, mati, brata, sestri, ah! v to niso zadostovale moje moči! Padel sem na kolena, in molil sem goreče, kakor še nikdar prej, tole molitev : „Ono kraljestvo je, kojega prebivalci so stopili pred 400 leti na versko in narodno polje ter so gibali s celo Evropo pokorivši katoličaustvo. Dve sto let pozneje se je posrečilo našim prednikom, jezuitom, ta narod razdvojiti, premagati na Beli gori in pripeljati v črno noč nevednosti. . . Seveda je bilo mogoče to doseči le s prelivanjem češke krvi, a s tem je bil češki narod tako iztrebljen, da je ostal izmed 4 milijouov prebivalaev le milijon. To ogromno delo so izvršili slavni jezuiti v dveh letih po belo-gorski bitvi". V takem smislu se nadaljuje. Skrb jezuitov bode, spraviti Čehe zopet v temo nevednosti, jih proti Nemcem ščuvati, soseda proti sosedu, očeta proti sinu itd. in nazadnje jih naščuvati zoper vlado, tako da nastane druga belogorska bitva iu narod bode uničen. To menim popolnoma zadostuje, da vsak trezen bralec zakliče : S tako nesmislijo se upa kdo na javnost! Tu je možno le dvoje: ali so vredniki »Zilfe" etc. tako zabiti, da sami kaj tacega verujejo, ali pa so tako premeteno hudobni, in slične čenčarije objavljajo, misleč, da se najde kakšen priprost človek, ki bi jim verjel. Tisoč goldinarjev, slavni gospodje, ni jih zavreči ! 15. t m. sta govorila dr. Černohorsky in Kurz na volilnem shodu v Suš ci. Ako sta se gledala na svojem potu iz Prage v Sušico že v slavi, sta se gorostasno zmotila. Naprednjak dr. Stemberka je očital sploh poslancem, da zanemarjajo ljudstvo in Gernohorskymu njegov honorar 3000 gld., ki jih je zaslužil kot zagovornik socijalista Step&nka. Isto tako je obsojal poslance socijalist Wolf. Ko so hoteli izreči mladočeškim poslancem zaupnico, nastal je tak vrišč, da se še glasovati ni moglo in zaupnica se je spremenila po tem takem v pošteno nezaupnico. Poljski časopisi se pritožujejo zoper „Nar. Listj", ki agitirajo zoper poljsko razstavo v Levovu, ko pišejo, da je prišla kolera že v glavno mesto Poljske, Tajnik razstavnega odbora je poslal „N. L." pismo, v kojem javlja, da se dosedaj še ni kolera prikazala, v Levovu; p smo je časopis vendar priobčil. Postopanje Gregrovega glasila je sramotno in podlo, kajti tako plačuje gorečnost Poljakov, ki so prišli z več posebnimi vlaki v Prago k češki razstavi. Mladočehi potrebujejo zaveznikov v politiki, in po taki poti jih bodo dobili gotovo veliko! — V Litomišlu bode 8. in 9. septem. shod delegatov katoliških delavcev češkega naroda. — V Sobružanih pri Duhcovu so našli zlato žilo ; poskušnje so dokazale, da se nahaja v rudi precej te dragocene kovine. — Krščanski socijalizem se vedno bolj razširja ; pred kratkim sta se ustanovili dve novi družbi, v Benešovu in Červenih Pečkah. Pri ustanovnem shodu so bili tu zbrani i socijalisti, ki so surovo napadli podpredsednika, ko je spregovoril: vero potrebuje vsak. Njih napor dokazati, da ni društvo potrebno, se ni uresničil, kajti vpisalo se je takoj 52 udov. ' a »Moj Bog, iz tvojih rok prejmem vse, a dodeli onim, kojim sem bil nepogrešljiv, ono čudovito moč, da jim bodem nehal biti in da radi tega življenje nikogar iz med njih ne bode niti za en dan krajše.« Ah! kaka je dobrota molitve! Moje srce bilo je več ur obrnjeno k Bogu, moje zaupanje je raslo, čimbolj sem premišljeval dobrotljivost božjo, čimbolj sem premišljeval vzvišenost človeške duše, kadar je prosta samoljubja in se trudi, ne imeti nikake druge volje, kot voljo neskončne modrosti. Da to se more, to je naša dolžnost. Razum, ki je glas božji, razum nam pov6, da se mora radi kreposti storiti vse. Bi pa li bil dar, ki smo ga dolžni kreposti, popoln, ako bi v najbritkejših okolnostih svojih z vsemi svojimi močmi nasprotovali volji Onega, ki je vseh krepostij začetnik? Ako se ne moremo nikakor izogniti smrti na vislicah ali kaki drugi muki, potem je bojazljiv strah pred njo, nezmožnost, gledati jej v obraz poln hvale in slave Bogu, znak obžalovanja vrednega ponižanja ali pa nevednosti. In nismo samo dolžni, vdati se v svojo smrt, ampak tudi v žalost, kojo bodo občutili vsled tega naii dragi. Druzega ne smemo, kakor Boga prosili, da jih tolaži, da nas vodi vse in taka molitev so vselej vsliši. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 21. avgusta. (Preč. g. krški škof Šterk) se je danes odpeljal iz Trsta v svojo škofijsko stolico. Želimo mu najsrečnejši pot in obilo božjega blagoslova njegovemu apostoljskemu delovanju. (Državna podpora.) Naučno ministerstvo dovolilo je deželnemu odboru 450 gld. podpore za kmetijski nadaljevalni kurz, kateri se je pričel 13. t. m. v Ljubliani ter se ga vdeležujejo ljudski učitelji. (Iz Planine) 18. avgusta. K shodu krščanskih arheologov v Spljet so se odpeljali danes zvečer trije člani knežje rodbine Windisch-Graetz: princ Hugo s svojo soprogo in princezinja Aleksandrina. — Pred kratkim je bival nekoliko dnij v Haas-bergu polkovnik angleške kraljice Clark, ki bode vrnivši se v svojo domovino na Škotsko prestopil h katoliški veri. (Advokatsko pisarno) otvoril je dr. V. Supan na Bregu št. 16. (Poslovilo.) Prečast. gosp. monsiguor Matija Jeriha se je dne 16. t. m. poslovil od uršulin-skega samostana v ŠKofji Loki. Celih 30 let je blagi gospod deloval kot nunski spovednik in katehet v notranji šoli v večni iu časni blagor samostanski. Na tisoče učenk je imel s Kranjskega in sosednjih dežela, katere se ga bodo vedno hvaležno spominjale, ker imel je izredui d^r, pridobiti jih za lepo, pobožno življenje. Vse svoje zasluge je skrbno skrival pred svetom, vendar je bilo njegovo plodo-nosno delovanje na vseh najvišjih mestih zaporedoma priznano in odlikovano. Lahko se reče, v prvi vrsti je gosp. Jerihova zasluga, da je loški samostan na tako dobrem glasu, da sedaj tako lepo cvete. Tudi v gospodarskih zadevah je samostanu s svojo modrostjo in previduostjo premnogo koristil; da, smelo trdim, da bi samostan nikdar ne mogel dovršiti trikratnega tako velikanskega razširjenja, ako bi samostan ne bil imel prav v njem do zadnjega časa tako očetovski skrbnega svetovalca. In v kako težavnih okoliščinah, v kakošnih zadregah je bil samostan ne jedenkrat v tem času; a njegova vstraj-nost in značajrost je vse težave premagala! Res, njegovo ime mora biti zapisano z zlatimi črkami v samostansko kroniko! Tudt Ločani in Staroločani blagega, zares občespoštovanega g. očeta ne bodo pozabili, ker s svojo neutrudljivo pridnostjo jim je vedno rad postregel v spovednici in jih na prižuici vspodbujal k dobremu življeuju; prenovil je vso samostansko cerkev ter tako pripomogel, da je vsem tako priljubljena. — Duhovni iz Loke in okolice zgube ž njim vzornega, značajnega sobrata. Bog ohrani prečast. gosp. kanonika še dolgo čvrstega in delavnega v dolenjski metropoli! (Vojaške vesti.) Povodom rojstnega dne cesarjevega so bili poročniki imenovani mej drugimi naslednji gojenci Terezijanske vojaške šole: I. Graf pri 7. pešpolku, O. Redlich pri 27. pešpolku, A. W ar c h a 1 o v s k i pri 47. pešpolku, I. Butter-w e c k pri 87. pešpolku, E. I n t i h a r, pri 7. lovskem bataljonu, G. K r u š i č pri tirolskem lovskem polku, H. Heonig pri 8. lovskem bataljonu. Iz tehniške vojaške šole: Erih pl. Merizzi pri 2., A. pl. Slivnik pri 1., A. pl. Bul ing pri 1., E. Mosche pri 38. in pl. Kunert pri 7. topniškem polku. (Toča.) Dne 17. t. m. je toča pobila v občinah Dragomel in Selo v kamniškem okraju ter uničila večino pridelkov. (Iz Žužemberka), 20. avg.: Novo mašo srno imeli dne 5. avg. Daroval jo je P. Leon č r č e k , kapucin in tukajšnji rojak. (Mimogrede bodi omenjeno, da P. Kapistran Udovič, ki bo imel novo mašo dne 16. sept. na Robu, kar nazuanja »Slov." v svoji 188. številki, ni benediktin, kakor tam stoji, ampak tudi kapucin.) -— Včerajšnjo nedeljo je bil pri nas neljub dogodek. 84letui starček je prišel po svoji navadi dobro uro pred jutranjo službo božjo v cerkev, da bi opravil prej svojo pobožnost. Kakor vsak dan, molil je križev pot. Kar nanagloma se zgrudi in zdihne svojo dušo. Gotovo ga ni smrt nepripravljenega doletela. Imenuje se mož Gašper Pečjak. R. I. P. — Danes je bil v tukajšnji župni cerkvi poročen gosp. Jakob 1) e r e a n i, tukajšnji trgovec, z gdč. Amalijo Zavodnik iz poznate tukajšne rodbine. — Sole se bodo pri nas, kakor po vsem novomeškem okraju, končale koncem avgusta. Ko se drugod že pripravljajo na zopetno otvoritev šole, se pri nas še le končajo. Ali bi ne bilo primerno vpeljati vsaj nekako edinost v tem oziru po vsej deželi? In ali bi ne bilo bolj primemo, da bi bile počitnice prej, u. pr. kakor v srednjih šolah? Tako pa morajo hoditi otroci v šolo v naj-veči vročini, ko je semtertje kazal toplomer v senci okoiu 30 stopinj C. Kaj se morejo naučiti v tej vročini, ko pridejo vsi prekuhani in trudni v šolo? (Razstava cerkvenih parainentov v Gorici.) Dne 24. avgusta se otvori v Gorici (Rabatišče, Coronini-jeva hiša) razstava cerkvenih piramentov. Pristopna ostane do 31. t. m. Vabljeni so prijatelji cerkvene umetnosti, sosebno čč. duhovščina. (Goriške novice). Na Gradu v Gorici je skoči neki vojak — bržkone malo trknjen — v globok vodnjak. Po vrvi izvlekli so ga še živega na svitlo. Vprašan : zakaj je to storil, je odgovoril : Hotel sem iti pit vode. Čudna žeja. — »Primorec" poroča, da utegne biti otvorjena .nadaljevalna šola za obrtne učence" že prihodnjo jesen. Nas veseli, ker bi bilo to zelo potrebno. — Govori se, da je ministerstvo zavrnilo utok goriškega mesta proti ustanovi štiri-razredne slovenske ljudske šole, ko jo je odred 1 deželni šolski svet. Rešitev ni še došla z Dunaja. — Goriški mestni svet je sklenil letos razširiti nekatere laške šole, a deželni šolski svet je bojda zabranil razširjenje. Cemu pač novih laških šol, ako že obstoječe nimajo obiskovalcev? Lani so morali po sili zapreti jedno šolo, ker niso imeli laških otrok in slovenskih ni bilo moč zbobnati. Pa kaj se briga mesto 1 Denarja za laške šole preostaja, za slovenske ni vinarja. Da le nadaljuje mesto narodni umor Slovencev, že čuti, da sedi na lavorikah. Da bi Slovenci složno delovali, smo uverjeni, da po desetletjih bi Slovenci v Gorici posedli marsikako laško Šolsko poslopje. A ker ni skupnega delovanja, ni upati tacih vspehov, kakoršne bi lahko dosegli. Da so nekateri Slovenci radi mrzenja ntcih njim neljubih oseb, odrekli vsako podporo slovenskim, izvrstno delujočim šolam v Gorici, mi ne moremo odobravati. Slovenske Šole v Gorici so potrebne. Komur bije slovensko srce, ne odteguj iz strankarskih ozirov šolam podpore! S šolami in jedino s šolami se bomo Slovenci vzdrževali v Gorici proti polaščevauju. S tem živim spoznanjem žrtvujmo za slovensko deco v Gorici. Slovenec, pomagaj si sam in Bog ti bomagal. (Iz Tolmina) dne 19. avgusta. Letošnjo spomlad podali so načelniki cestnih odborov v Bolcu, Tolminu, Cerknem in Kanalu prošnjo do ministerstva za podporo gradenja skladovne ceste na levem bregu Soče in sicer iz Kanala do sv. Lucije in iz Tolmina do kobaridskega mosta. Izvrstno sestavljena in utemeljena prošnja zbodla je prav hudo Kobaridce, ki vidijo vže propad svojega trga, čeravno pravi prošnja, da se ta skladovna cesta združi z državno pred Kobaridom, ki vodi iz Iderskega. Tako bi bil Kobarid še bolje zvezan z dobrimi cestami. Ako bi imela prošnja povoljen vspeh, bilo bi to le na dobiček davkoplačevalcev, tedaj i Kobaridcev. In vendar so podali Kobaridci pritožbo proti prošnji. Cesta, ki drži skozi več vasij iz Tolmina do kobaridskega mosta, je v zelo slabem stanu, tu in tam celo nevarna iu le čuditi se je, da je cestni odbor to cesto tako zanemarjal. Ker je toraj Kobarid proti popravi te ceste, reagiralo je pa ljudstvo ob tej cesti živeče proti Kobaridcem. Županstvo na Libušnjem namreč, ki šteje okoli 1700 duš, je pred leti se tudi pridružilo Kobaridcem za ustanovljenje sodnije v Kobaridu in za ločitev iz Tolmina. In kakor se je od vplivnih oseb zatrjevalo, bilo je dosti upanja za vresničenje Kobaridcev vroče želje. Sedaj je pa starešinstvo libušenjske župauije sklenilo v svoji zadnji seji, da svoj podpis na tej prošnji prekliče. Mislili so si gotovo možaki, zakaj bodemo vam nosili zlate denarce, ko nam še malo ceste ne privoščite. S tem korakom lib. županstva zgube Kobaridci veliko upanja priti do lastne sodnije. Ce ne dobč cestni odbori državne podpore in Kobaridci ue lastne sodnije, kedo bode temu kriv? O nesloga! Želeti bi torej bilo, da se obojna stvar tako vravna, da bi bili na dobičku Kobaridci in jibušnjani, ker s takim medsebojnim malenkostnim natezanjem se le škoduje skupni dobri stvari. (Požar v Kamniku pri Preserju) GI«d