183. številka. Trst, v petek dne 14. avgusta 1903, Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične šievilke po 6 Btot. (3nrč.); izven Trsta pa po 8 »t. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. F edinosti je moč J Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zaiivale, domači oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna ; ulica Cariutia štev. 12. Nemški confessio. Govoreči v včerajšnjem političnem pregledu o krizi na Ogrskem, smo zabeležili znamenit glas, ki je pozival a&šo polovico mo-narb'je, naj ee spoprijazni z mislijo na gospodarsko in popolno državno-politično ločenje od Ogrske: z mislijo na personalno unijo. 1 a glas je tem pornembneji in simpto-matičneji, ker pr baja iz nemško-avstrijske gentrv, torej iz tistih velekonservativnih krogov, v katerih ima dint stična in monarhiška misel najgloblje korenine in v katerih so do-sedaj čuvali in hranili kakor sveto, neporušno tradicijo: skupnost vojske in vseskupnoet monarhije. Knez Alfred AVmdischgraetz, bivši mini-sterski predsednik, ta člen visoke avstrijske aristokracije, te inkarnacije avstrijskega mišljenja, je b 1, ki je podal izjavo, da se moramo sprijazniti z mislijo na ločenje od Ogrske v okvirju personalne unije, in ki je pridodal za našo polovico nujno pokvarilo, naj se pripravi za to eveniuvalnost ! In potrebno je res, da se pripravimo, da nas dogodki ne za-lote nepripravljenih, ker bi bile v tem slučaju neizogibne hude posledice, sosebno za naše gospodarske interese. Te enuneijacije so delovale na nas — kakor rečeno — seozacijoualno sosebno radi njih provenijence. Ali ttvarna njihova po-memb: ost se je povzdignila pred našimi osmi. ko smo čitali dane«, da je glasu veleariato-krata neposredno sledil glas odličnjaka it nemskc-iiberainega meščanstva. Zihni nemš'to-liberalni državni poslanec iz u tra ntmškega Hel>a na Češkem, dr. Zdenko Schucker, je, ki priobčuje ravnokar v ultra nemšfo-hbertdai večni zsščitnici Madjarov, v »Neue Freie Presse«, članek, ki Be pridni žuje pozivu kneza Alfreda Windiechgraetza. Tudi dr. Schucker je uverjen, da rešitev krize na Ogrskem ne more ostati brez p sledic za našo polovico. Po-lediee stremlje-n u Madjarov po osamosvoji nju na polju vojske :n gospodarstva s« pokažejo v dvojnem pogledu: a) Avstro-Ogrska preneha biti velevlast ; in b) ni mislit', da bi naši polovica nadaljevala dosedanje državno razmerje, to je, da bi s prispevanjem 66 odstotkov za sccupne stvari pomagala uresničevati cgrske Banje o velevlastnem veličju. Svojo trditev, da Avstro-Ogrska preneha biti velevlast, Čim bi Madjari dobili svojo samostojno vojsko, pcdkrepija dr. Schucker s trditvijo, da ta vnjgka pade v svoji vrednosti na nivo honvedov, ki Be niti primerjati ne dajo z njšim avstrijekm domobranstvom. V podkreplienje svojega mnenja, da mora priti do gospodarskega ločenja, izvaja dr. 8cK icker, da je jednotna gospodarska območja možno vzdrževati le tam, kjer si stoje nasproti jednaka bremena in jednake pravice vseb? ki so združeni v istem carinarskem območju. Ce si pa eden združenih iLtaresnih krogov pris vaja le pravice, da si na troške druzega interesnega kroga naBičuje narodno p o ž e I j i v o s t, in si prisvaja nadvladje, potem ne zahteva le materijalni interes, ampak tudi čaBt onega dela, ki trpi škodo, da se ne udaja dalje v tako ulogo trpina. Po teh izvajanjih, ki drže kakor žebelj, p staja dr. Schucker še le prav interesanten. Sledi namreč izgledu kneza \Vindischgraetza z nujnim pozivom do te naše polovice monarhije, naj poskrbi za varstvo svojih gospo-darsk.h interesov. Zagotovi naj si svojo samostojnost — tako, da po ločenju ne ba trpela Avstrija, ampak Ogrska. Avstrijski narodi naj se poraz a mejo med seboj, da pridemo do ustavnega parlamentarnega reda, ki je potreben, da Be zavarujemo pred posledicami, ki nam groze iz Ogrske .-em ! Če nagodba z Ogrsko — pravi Schucker dalje — p< stane nemožna ca duval stični podlagi, moramo mi poskrbeti, da ustvarimo svoje lastno gospodarsko in c a -r i n a r b k o območje, in da si zagotovimo možnost sklepanja samostojnih trgovinskih pr.godeb z inozemstvom. V tO pa je potrebno sporazamijenje med narod nostnii t tej polovici. Ako sa uveljavi parola »proč od Ogrskec, potem morajo stranke v avstrijskem državnem zboru enodušno in soglasno ukreniti, kar je potrebno v zagotov-Ijenje nase samostojnosti, da se zavarujemo pred tem, da bi pe morali pokoriti oblastnim diktatom Ogrov. Tako zveni klic Nemca Schuckerja vsem avstrijskim narodnostim. Taka je perspektiva, ki nam jo odpira mož v bodočnobt. Ali če bi ; hoteli prav označiti ves pomen tega poziva, morali bi pisati tudi retrospektivno, ozreti bi se morali tudi nazaj v tisti čas, ko se jo ustvarila institucija duvalizma, tista uredba monarhije, ki je dovela tako daleč, da ss danes računa z možnostjo, da Avstro Ogrska preneha biti velesila in da se razkroji v dve popolno samostojni goapodarski območji ! ! — Danes priznava Nemec Sehiicker odkrito, d a je 11 vedenje duvalizma v svojih posledicah največa nesreča za monarhijo! A kaj nam pravi pogled v minolost ? Pravi nam, da so bili Nemci tisti, ki so iz samih egoističnih namenov sklenili dogovor z Madjari, da eo torej oni provzročitelji te nesreče. Ali rekriminacije, pa bile še tako opravičene. De morejo popraviti več, kar se je grtš.lo. Kar je — je in s tem moramo računati in misliti na obrambo. Vsakomur pa mora klic Scluckerjev v nensko-liberalnem listu zveneti kakor pravi nemški confessio, izpoved storjenega prav velikega g eha. No, confessio je bil vsikdar hvalevreden čin. Oni, ki izpoveduje storjeni greh, kaže, da ima plemenite moralne sile. Ali ta čin zadobiva svojo vrednost ša le tedaj, ako mu sledi cenfissio cris, pokora in kes in — trden sklep za poboljšanje. Tega pa pogrešamo ravno tudi v Scbu-ckerjevem članku. V zaključku se izdaja mož. Ob plamenu nesreče monarhije bi hotel zopet greti svoj nemško strankarski interes. To je torej grešnik, ki Ee ne misli poboljšat'. Piše namreč: »Doseženo združenje velikih nemških strank v državnem zbcru nudi možnost za koristno pridruže-njevseh onih strank, ki se ne klanjajo slepo narodnemu šovinizmu, ampak dajejo prednost gospodarskim interesom lastnega narodi pred uto-pističnimi, z obstankom države nezdiužlji-vimi, a tudi zunaj nje nikdar izvedljivimi idejami !« Ali umejete to? Dr. ScLucker zove avstrijske narode na s po raz u m ljenje, toda tako, da ee ustvari konstelacija, v kateri bodo nadvladovale »velike nemške strank e«. V tem grmu tiči torej zajec ! Ojt Schu-ckerjeva je obraena proti Ćehom in njegov klic je poziv avstrijskim narodom naj se združijo z Nemci proti Cehom! A v tem združenju — kakor stvari stoje — bi bili Nemci diktatorji. Le radi svoje koristi so Nemci prinesli toliko nesrečo nad monarhijo, a iz te nesreče bi hoteli zopet kovati svcjo nemško korist ! Imamo torej posla z grešnikom, ki se ne kesa in ki se ce misli poboljšati, marveč hoče grešiti dalje, tor«?j — z najnevarnejim grešnikom. Slovani naj se varujejo pred njim ! Previdni naj bodo, da ne napra-vijogreha, kijih pahne v propad, iz katerega ne bi bilo rešitve! B >jte se Danajcev tudi tedaj, kadar vam — ponujajo sporazumljenje ! Politični pregled. V Trsta, 14. avgusta 1903. Kriza na Ogrskem. Koncem tega tedoa — torej danes ali jutri — je imel cesar oditi na Ogrsko, da zaprične delo za rešitev krize. Danes pa doznajemo, da je odhod odložen, ali »Zeit« je izvedela od neke osebe iz obližja cesarjevega, da se to ni zgodilo iz po litičnih razlogov, ampak zato, ker je cesar utrujen vsled obiska kralja romunskega in vsled potovanja iz Ischla na Dunaj. Cesar da se hoče okrepiti, ker ve, da ga čakajo težki dnevi. Včeraj ni vsprejel nikogar, pač pa je morda danes vsprejel grofa Khuena-HedervaTvja in druge politične osebe. Nič se ne čuje, da li je že pozvan pred ce sarja katerih onih državnikov, ki prihajajo v poštev o reševanju krize. Cesar odpotuje v Budimpešto morda v ponedeljek, ali pripravljeno mora biti vse, da bi mogel eventuvelno tudi tikoj odpotovati. Tudi danes potrjajo listi, kar smo mi že zabeležili, da so se v vladni liberalni večini že nekoliko streznili ! Sedaj vidijo, da so se svojo pasivnostjo nasproti opcz ciji dopustili, da se je struna bolj napela, nego je dobro za moči Madjarov in da bi ista utegnila počiti. Kolikor-toliko so jih morale že strezniti vesti, da so visoki vojaški krogi odločno proti vsaki cdjenljivosti, ker bi se ta tudi v avstrijski polovici ematra'a kakor elabjst in bi se potem tudi v avstrijskem parlamentu začel: upirati vsaki vojaški predlogi. Boje se tudi, da bi se v Avstriji tudi izven parlamenta pojavil hud odpor proti madjarskemu poveljstvenemu jeziku. Jako vznemirljive vesti prihajajo v Budimpešto zopet iz Hrvatske. Zopet je začelo vreti proti Madjarom sosebno radi zahteve, da bi se v vojski na Ogrskem uvel madjarski poveljstveni jez>k. V hipu — tako se glasi neka brzoj vka iz Zagreba — ko privole v madjarski po veljstveni jezik, se bo moral dovoliti hrvatski jezik za hrvatske polke. Ako bi hoteli hrvatskim vojakom zapovedovati po m a d j a r-b k i, bila bi — revolucija neizogibna. Odpor od zunaj, revolucija v notranjem — to bi bilo malce preveč tudi za madjarske zbesneleže. Zato se jim je začelo nekaj dozdevati v vladnem taboiu, da bi stvar utegnila imeti jako neprijeten kcnec, in zato rote njihovi listi opozicijo, naj odneha, naj se zadovolji s tem, kar je dosegljivo. Ali kaj pomaga, ko je večina dala bič iz rok in pokajo žejim Košuti in Barabasi! Ti pa ne odaeiiajo. Oai vedo, da železo je ravno sedaj razbeljeno in je čas za kovanje. Ako bi dopustili, da ss železo ohladi, utegnilo bi postati to za obstanek sedanje opo zicije smrtonosno. Opoz eija se je tako izpo stavila in angažirala za narodne zahteve, da ne more nazaj. Ona ve, da jej gre za kožo. To je ravno moment, ki poojstruje ves položaj in ki bo oteŽ9val rešitev krize ! Kajti, kdaj je čulo, da bi Madjar s tradicijami Lajoša Košuta žrtvoval interese svoje kože interesom habsburške monarhije ?! Ministerska kriza v Srbiji. Vsled diferenc, ki so navstale v srbskem kabinetu med radikalnima ministroma Zivko^lćem in Stojanovicem na eni strani in ostalimi členi kabineta na drugi, podalo je skupno mini-sterstvo ostavko, katero je kralj Peter tudi vsprejel in nalažil dosedanjemu ministerskemu predsedniku Avakumoviču, naj sestavi novo ministerstvo. Zat^uje se, da ostanejo v novem kabinetu vsi dosedanji ministri razun goriome-njenih Živkov;<5a in Stojanovida ter Avaku movicevega prijatelja, liberalca Veljkovica. Zadnje veBti trdijo, da dela sestava novega ministerstva nepričakovane zapreke. Ako se Avakumov:<5u ne posreči rekonstrukcija sedanjega kabineta, nameruje baje kralj Peter poveriti sestavo nove vlade sedanjemu srbskemu poslaniku v Carigradu, Gruiću, kateri bi v novem ministerstvu pjleg pred-sedništva vsprejel tudi portfelj vojnega ministerstva. Na skrajnem Vztoku. Rusija je generalno gubernijo Amur spojila s pokrajino Kvantung v posebno samostojno gubernijo, ki se odvzame upravi ministerstev in se poveri upravi posebnega guvernerja. V angležki spodnji zborn'ci je podtajnik za Indijo, lord Hamilton, o utemeljevanju proračuna za Indijo priznal, da je Rusija v vzhodni Aziji močno napredovala in da si je tam utrdila svojo moč in svojo avtoriteto. Hamilton pa ee je tolažil s tem, da je Azija dovolj velika, da moreta oba naroda, ruski in angležki, zadovoljiti svojim ambicijam. Slednjič je Hamilton omenil, da ne sme noben minister prezirati, da je Rusija zeI6 zbolj-šala svojo mobilizacijsko metodo. Ustaja V Macedoniji. Ojstro in energično pisanje ruskih uradnih, oficijoznih in neodvisnih listov o priliki umora ruskega konzula v Bitolju, Rostkovskega, je sultana in turške vladne kroge eilno potrlo. Sultan je svojemu poslaniku v Petrogradu naložil, naj si prizadeva pregovoriti rusko vlado, da bi vsprejela od sultana ponujeno zadoščenje za umorstvo ruskega konzula. Konzularni urad v Bitolju zatrjuje v svojih zadnjih poroč.lih ruski vladi, da je Ro3t-kovski padel kakor žrtev turške zarote. Udova Rostkovski je užaljena in s prezirom odkloniln od sultana ponujeno odškod-nino 200.000 frankov. Na ruskem poslaništvu v Carigradu so Bilno vznemirjeni, ker do četrtka niso dobili še nikake vesti o konzulu Mandelstamu, ki je takoj, ko mu je došla vest o umorstvu konzula Rostkovskega, odjahal iz Prizrenda v Bitolj. Mogoče pa je vendar-le, da ni mogel Mandelstam Š8 brzojavno sporočiti v Carigrad svojega prihoda v Bitolj, ker so brzojavne zveze bržkone pretrgane. O napredovanju U3taje v Makedoniji prihajajo v Bvet vedno bolj vznemirljive vesti in celo turška vlada, ki je do zidnjega hipa podcenjevala in omalovaževala ustaško gibanje, je sedaj prepričana, da je položaj v Macedoniji izredno težak. Dne 12. t. m. sporočila je Porta avstro-ogrskemu ruskemu poslaništvu podrobnosti o 15 bitkah, ki so se v minolem tednu vršile v bitoljskem vilajetu med tursk'mi četami in ustaši. Turška vlada priznava, da napadajo ustaši mohamedanske vasi in vojaške postaje. Zadnje brzojavne vesti poročajo nadalje o sledečih bitkah : V noči med 12. in 13. t. m. je neka ustaška četa pod poveljnistvom stotnika Apostola napadla turško vas Gou-mendje, v katero je metala dinamitne bombe. Vnel se je na to med ustaši in turškimi vojaki dve uri trajajoči boj, na kar so bili ustaši premagani in so ee oddaljili. Mesto Kruševo v bitoljskem vilajetu se še vedno nahaja v rokah ustašev in je obkoljeno od 3000 turških vojakov. Iz Soluna poročajo, da ee je v noči med 13. in 14. t. m. vnel v bližini Bitolja velik boj med Turki in Bolgari. Tržaške vesti. Politika T cerkvi. Sadanji čri na našem škofijskem ordinarijatu je baje n£Čelo, da se morajo cerkev in njeni organi izogibati vsemu, kar spominja na narodne in politične boje, ki vihrajo v tej deželi. Sedanja doba da mora biti doba mirjenja in blaženja na-sprotstev v z m i s 1 u izrecnega naročila, ki je je dal blagopokojni Lev XIII. — nekemu visokemu gospodu. Li<3 škoda, da se lepo zveneča parola hoče izvajati le na eno stran! In sicer prav tieto, kjer se le bianijo, kjer torej ni krivde. Na slovenski strani naj bi ee slo v izvajanju one parole tja do tiste meje, kjer ne bo več nobene sledi o slovenstvu in se torej začenja narodno ubojstvo, na italijanski strani pa aplavdiri>jo izvestnim himnam, katerih sleherni akord je naroden bojni klic, ceI6 izvestni viEoki gospodje! V »Piccolu« Čitamo ta - le dopis iz Izole : »Danes smo imeli v bližnji Daila mon-eignora Nagla, škofa tržaškega, kakor gosta samostana benediktincev, kamor je bil pozvan, da blagoslovi novo cerkev, genijalno arhi-tektično delo naš?ga someščana Antona Man« zonija. »Po dovršenih eeremonijah blagoalov-Ijenja je bil prelatu na Ča3t prirejen v samostanu obed, na kateri so bili povabljeni duhovniki in občinski zastopniki bližnjih občin. Ozlovoljilo je, da se je ostentativno opustilo vabiti tudi municipij v Citanovi, in da ni samostan v povečanje slavnosti pozval mestne dbe, ki si zaa delati čast, ampak godbo iz l maga gospodov de Franceschi de Seghecto. »Gjdbi iz Umaga se je mnogo aplavd -ra!o in navzoČimje bilo v veliko zadoščenje, ko so videli, kako ognjevito aplavd : r a monsignor Nagi istrski himni, ki so jo svirali oni iz Um^ga s poBebnm navdušenjem. Na tem činu soudeleze anja novega škofa na našem narodnem entuzijazmu smo toliko bolj hvaležni, ker se spominjamo vsega zistema-tičnega nasprotstva njegovih slovanskih prednikov nesrečnega spomina. »Danes zjutraj se je škof poslovil od benediktincev v Daili ter se podal v 1 mag, kjer je zvonenje vseh zvonov že od daleč pozdravljalo njegov prihod. Spremljan po župniku D'Ambrcsiju, kanoniku Stecichu iz Citanove, prijorju iz Daile in po drugem sa-mostancu in kooperatorju Saulu, se je sk<>f podal na stan župnika, kjer se je mudil do prihoda parnika iz Pulja. »Občinski zastop umaški se je poklonil šicfj, da mu izrazi udanost mesta, iu obli. uri, spremljan od gori rečenih prelatav in po občinskem zastopu, se je podal škof na parnik »Arsac in je odpotoval v Trst.« Tako je škof tržaški dne 12. avgusta aplavdiral v Daili in se udeleževal na narodnem entuzijazmu Italijanov ! ! Kako vsprejema Slovence izRojana — sporočimo te dni. Gospode okoli »Slo venca« prosimo najuljudneje, naj ne prezrejo dotiČnega našega sporočila ! Dogodki v Kicinaiijih. Iz Ricmanj nam poročajo: Oni samomorilec, ki se je blizu Ricmanj vrgel z mosta na ž:leznici, se je imenoval Josip Cantoni. Ko ga je našel železniški čuvaj Demark, je nesrečnež ravno izdihnil dušo. Dosti je znani Tre ves iz Trsta in je ogledal samomorilca. Potem so truplo prenesli v mrtvašnico na pokopališču v Ricmanjih, kamor je priša komisija iz Kopra. Ko je komisija izvršila svojo nalogo, je vaški župan Kordon Ivan zagrel>el samomorilca, ker niso sorodniki nič posirbeli za pogreb. Opravil je molitve za dušo pekjnika kakor na prejšnjih pogrebih. V to so ga pooblastile kom p. oblasti. Samomorilec je bil italijanski podanik, a vendar so mu v zavedni slovenski vaei na usta zavednega župana izkazali zadnjo ljubav — pomolivši k Bogu za njegovo dušo. Ali smo res »barbari« ?! Torek 11. t. m. je bil za nas dan žalosti, ker nas je zapustil občespoštovani gospod Josip Valentič. Celih 7 let je blagi gospod živel med nami, a tako, da ga ni imel ni enega nasprotn ka. Moral ee je ločiti od nas, ker so tako hoteli poznani naš dobri prija telji. Mi pa ohranimo vrlega moža v hvaležnem spjmmu za vse dobrote, ki jih je ekazoval naši mladini. Svojo ljubezen in spo* štovanje *mo mu tudi izkazali na primeren način, predno je odšel. Na več:r pred slovesom smo se zorali v krčmi g. Antona Svare, kamor ste prišli tudi pevski društvi naš »Slavec« in »Zastava« iz Lonjerja. Pred lo-č-tv jo je ganotje tako premagalo vseh, da so ljudje — jokali in je trajalo dlje časa, da ni mogel nikdo pregovoriti besede. Naslednjega dne smo spremljali gospoda do Domija Vaški župan Ivan Bordon je sezval vso mladino in jo vodil, da tu ji ona spremi svojega ljubljenega učitelja. In tu, ko smo s* poslovali v zadajo, sj jokali vsi otroci ! Tako ljubi narod in izkazuje hvaležnost njim, ki ga imsjo radi in skrbe za njegov napredek! Kako naj pišemo: »Žid« ali »Žid« ? Ko sem pred 20 leti v »Soči« in potem v »Slovanskem Svetu« besedo Zid dosledno pisal z veliko črko, so me vprašali nekateri, zakaj se, proti običaju drugih, cgibljem male črke v tej besedi. Odgovoril sem menda tudi javno v posebni notici, da pišem radi tega tako, ker smatram tudi židovsko skupnost za posebno pleme, za posebno vrsto narodnosti. Ta odgovor je bil takrat pravilen in velja tudi danes. Videl pa sem še te dni v nekem slovenskem listu, da piše »žid« namesto »Z.d«, kakor bi se držal nazora, da bi bili Židje le posebna vrsta veroizpovedanja. Zdje so to, a so tudi posebna narodnost, ki se pokriva z veroizpovedanjem. Vendar pa bi ostali Zidje poseben narod, tudi ko bi izmenili svojo staro vero. Še ce'<5 v čeških »N a -rodnih listih« je bila še le te dni opomnja, da bi bilo treba odslej »Žide« zaznamovati z veliko črko, ker poBebna stranka Z dov, stranka zionistov, po svojem programu smatra Žide za narodnost. Po takem smo Slovenci še prej dozoreli za pravopisanje imena »Žid«, kljubu temu, da med nami ni še razmerno toliko Židov, kakor med Čehi. Ta opomnja pa naj služi v to, da bomo do-s edni v pisavi imena »Žid«, tudi ko bi se drugače ne držali jednakih nazorov o njih. F. Podgornik. »Novodobni« zidovi! Naš poročevalec nam piše: M.noli teden sem bil šel in si ogledal novo zidovje, postavljeno ob straneh razširjene istrske ceste. Nasproti zavodu sv. Jožefi se je sedaj že drugikrat podrl del novega zidu, napravljenega po zidarjih iz slavnega kraljevstva Italije. produktivnosti naših primorskih pokrajin domače prebivastvo prisiljeno na stalno izseljevanje. To je res tako krasna argumentacija, da je popolnoma dostojna avstrijske politike sploh in politike primorske vlade še posebej. Domačinom se torej tukaj Blabo godi in se morajo izseljevati, a glej čudo : ravno v tisto deželo, kjer so tako slabe gospodarske razmere, da se mora domače prebivalstvo izseljevati, prihajajo tisoči in tisoči tujih italijan skih državljanov, da Bi tukaj ustvarjajo svojo ekzistenco. Ta vladna logika je morda popolnoma uradno pravilna, a priznati moramo na žalost, da so naši možgani preslabotni, da bi jo razumeli. Mi namreč nikakor ne moremo pojmiti, kako mora biti dobro v deželi, iz katere se prebivalstvo izseljuje, in ce!<5 tak<5 dobro, da nahajajo v njej zaslužfca tisoči tujcev. Ali so tukaj res slabe gospodarske razmere, da niti domačin: ne morejo izhajati, potem prav nič ni treba, da prihajajo semkaj tisoči in tisoči tujcev, ki te slabe gospodarske razmere še hujšajo; ali pa so tukaj tako dobre razmere, da je celo za tujce dovolj zaslužka, potem naj nam pojasni slavna ofi-cijozna gospoda okoli »Triester Zeituoge«, zakaj se morajo domačini izseljevati in zakaj se mnogo onih domačinov, ki so ostali doma, zastonj trudijo, da bi našli delo in zaslužek. Nadalje pravi »Triesber Zeitung«, daje naravno, da ee radi pomanjkanja dela iz Italije izseljujejo delavci. Da, to je re3 popolnoma naravno, naravno ; pa ni, da se izseljujejo v tak kraj, odkoder se mora domače prebivalstvo tudi izseljevati. Na tem prav nič ne spreminja dejstvo, da je Trst, kakor pravi »Triester Zeitung«, največje mesto izven Italije, v katerem »vlada laški obče valni jezik«, ker laški delavci ne prihajajo Bemkaj poslušati »Bladfci« italijanski je- Nasproti laškemu otroškemu vrtecu, na takozvani »Polverjeri«, se je podrl zopet del zik» ker te6a lahko tudi doma' novega zidu in to za kakih 20 metrov na ei hodij° semkaJ Polnltl žePe Z aV* novega dolgo ! V bližini te zadnje podrtine, v ključu, kjer vodi cesta v Skedenj in kjer ima novi strijskimi kronicami, katerih v Italiji ni- majo. Nadalje pravi oficijozno glasilo, da je si v zid naj več j visočino — se že kažejo zname- bil na pr. »Jutificio« prisiljen najeti nja, katera lahko opazi tudi vsaki neizvede- Italiji potrebno število izvežban.h delavcev, nec. Zid ima namreč Ž3 precej »trebuha« in ker jih za primerno plačo drugje ni ne mine dolgo časa, ko se ta zid podere ! Da mogel dobiti. Oficijozno glasilo je tu pre- e ne bilo človeških žrtev o tem! Take in vidno rabilo besedo »primerno« (angemessen), bi slične dobrote nam prihajajo od delavcev iz ker je vedelo, da bi sicer ne moglo trditi, blažene dežele ! da »Jutificis« ne bi mogel d/ugje dobiti stro Kdo pa bo plačeval te nove, vedno podi- kovno izvežbanih delavcev, nego v Italiji, rajoče se zidove?! (Potrpežljivi Tržačani! Avstrija je industrijalno tako razvita, država, da pač ne potrebuje strokovno izvežbanih delavcev iz Italije. Za »primerno« plačo t. j. za nižjo plačo pa se v Italiji že dobi delavcev, seveda pa so isti tudi »primerno« slabši. Ali ravno v » Justificijo« imamo klasičen slučaj, kako Bi delavci iz Italije predstavljajo tisto »primerno« plačo. Naši čitatelji se bodo morda še spominjali — saj smo o tem svojeČasno mnogo pisali — kako je »Jutificio« za neverjetno nizko ceno vsprejel na delo delavce iz Italije in kako so isti kmalu potem stopili v štrajk ter zahtevali — povišanja dnin. To zahtevo uteme-jevali so takrat laški delavci s tem, da jim prej ni bilo znano, kako je v Trstu življenje drago in da so vsled tega zahtevali premajhne dnine. V tega slučaju se je izkazalo kako umazano so laški delavci postopali, da so izpodrinili domačine : najprej so ponudili svoje delo za sramotno nizke plače, potem, ko so biti vsprejeti, pa so stopili v štrajk in eo zahtevali povišanje. To je bila prava pravcata goljufij«. Ali o tem spregovorimo še nekoliko prihodnjič. »Pozor Kaznesilni skladišče« ! Kaj more biti neki to? Tako se gotovo sprgle dujejo čitatelji. Takoj jim hočemo pojasniti. Pod Lonjerjem v bližini predora nove državne železnica se nahaja shramba za dinamit. Ta shramba ima trojen napis. Najprej je — to se umeje — nemški, potem italijanski in slednjič — je nekaj, kar naj bi bilo sloven sko : »Pozor Kaznesilni skladišče« ! Ni dovolj torej, da je tu na slovenski zemlji slovenščina na zadnjem mestu, ne, ampak so jo še popačili, da je Človeka sram, ker to, kar je nadpisano, je najlepši ne-smisel. Po takem ni dinamit tisti, ki razstrelja, ampak to dela skladišče !! Pozor torej vsi oni, ki hodite tam mimo na »Raznesilni skladlšSe« ! Vojaške vesti. Tukajšnji domobranski pešpolk št. 5 odide jutri zjutraj v Šoštanj na spodnjem Štajerskem, kjer se udeleži ve likih orožnih vaj 3. kora. Uredništvo). Sedaj pa le sezajte po njih! Pišejo nam : Večkrat že smo na tam mestu pozivali naše krčmarje, naj si oskrbe merice za vino s slovenskim nadpisom. Odgovor je bil povsod in vedno jednak. Odgovarjali so nam, da si meric se slovenskim napisom zato ne morejo nabaviti — ker jih ni ! Slednjič gmo se obrnili do tukajšnjega trgovca gospoda Martina Kržeta na trgu St. Giovanni št. 2, in Bmo ga naprosili, raj bi on naroČil tudi meric (bokalet) s slovenskim napisom. (ijspod Krže je drage volje ustregel naši želji ,n danes že ima v svoji zalogi vse merice od š> litrov s slovenskim napisom. Sedaj ne bo več izgovora! Pričakujemo od vseh naših krčmarjev, ki rabijo lončene merice, da si jih po potrebi naroče z napisom v slovenskem jeziku pri rečenem našem trgovcu. To je sicer malenkost, ali iz mnogih malenkosti se sestavlja narodno označje. Zato naj slovenski pivci zahtevajo povsodi, da jim bo pnstreženo z mericami s slovenskim napisom ! Vlada in regnicoli. Oficijozna »Triester Zsitung« prinesla je te dni statistiko italijanskih delavcev v Trstu, katera statistika naj bi bila ne':e jame na križ-kem občinskem pašniku iz imenom »V pe-č nab«. Gnezda skalnih golobov seveda n*» dado takim mleČnozobim dečakom nikoli miru. Jeden izmed njih, imenom Fran Bezek, 13-Ieten predrznež, je bil pa tako nesrečen — oziroma srečen, da se je prevalil v glo-bočino 25 metrov, česar menda ne dela vsakdo za šalo. Ostali pastirji niso nikf mur nič povedali o tem. Še le zvečer se je nekater-nikom posrečilo, da bo iztisnili iz njih težko izpoved. Na to so šli vaščani z lučmi in drugimi potrebnimi pripravami k jami ter so tu enega iz-med njih, imenom Alojzij Hlačar, spustili po vrveh v globocino. Hiača je našel dečka — čemur se ni dovolj načuditi — pri življenju in razmeroma malo poškodovanega. Pasti v tako grozno giobočino ter tu prebiti v groznem položaju od 7. ure zjutraj do 10. j igra v dveh delih s petjem; možki zbor bodo in pol zvečer — to gotovo ni kar si bodi! : peli vipavski pevci, solo g. Kočevarjeva. Po Ponesrečenec je bil popolnoma pri zavesti. O predstavi svobodna zabava, petje in ples. etrašnfm padcu zlomil si je levo roko in ! _ nogo ter se tuli sicer deloma poškodoval po! DpužW Cirila |n Metoda govat Slovencev s samonemškim skladbami ! — O godbi 87. pešpolka se nam poroča, da je ob vhodu v Lljubljano igrala »U boj«. * Brezvestno postopanje. »SI. Nar.« pišejo z Jesenic na Gorenjskem: Tukajšnji podjetnik v kamenolomu, Žid Fabianv, postopa s svojimi delavci že popolnoma nečloveško. Ni mu dovolj, da je dobil od Jeseničanov kamenolom za smešno nizko ceno. Sedaj odira še uboge delavce na nezaslišan način. Izmed neštetih slučajev, naj navedem le enega, ki se je pripetil zadnje dni. Pred tremi tedni je privabil s Češkega 26 kamnosekov. Obljubljal jim je plače 3—4 K na dan in hrano za 25 nč. Delavci bo se dali premotiti sladkim besedam in reB so prišli. Toda mesto obljubljenih 3—4 K, jim je dal Fabianv plače po 2 K 20 st., hrano pa so morali plačati po 70 nč. Ko so delavci protestirali proti takemu postopanju, jih je spodil iz siužbe in naščuval nanje 1 a - Ministerski predsednik grof Khuen se poda danes na svoje me9to v Hedervar in se bržkone v nedeljo povrne v Budimpešto. Zopet požar na parižki podzemski železnici. PARIZ 14. (B) Sinoči je zopet navstal ogenj na parižki podzemski železnici med dvema kolodvoroma, ki je provzročil malo paniko. Ni se dogodila nikaka druga nesreča. Oče nmoril sina in sebe. DUNAJ 14. (B.) Danes zjutraj je mesar Lampel UBtrelil svojega nezakonskega sina Frana Kroupka baje zato, ker ga je uničil sa svojo zapravljivostjo, in je potem usmrtil tudi samega sebe. Dogodki v Jlacedoniji. CARIGRAD 13. (B ) Porta je prijavila avstro ogrskemu in ruskemu poalaniku, da je peklenski stroj, ki je bil položen v carinar- ške delavce. Delavci so sedaj poslali sko poslopje v Zibevčeh, imel eksplodirati o svarilo v češke liste, naj se delavci ne dajejo prihodu solunskega in evropskega vlaka. Žs premotiti sladkim in varljivim besedam takih pred tremi tedni da se je poskušala ekspedi-delodajalcev in so vso stvar naznanili na pri- cija šestero vreč dinamita. stojno mesto. "• Porta je prijavila, da so ustaške čete * Čitalnica v Vipavi priredi jutri, 15. oborožene z Mannlicherjevimi puškami. V avgusta in v nedeljo, 16. avgusta t. 1. gle- vilajetih Bitolj in Solun nadaljujejo umor-dališki predstavi s sodelovanjem družbe stva in požiganja ter poškodovanja brzojav slove n. igralcev iz Ljubljane, nih zvez. Na Šmarni dan popoludne ob 5. uri pod Kostanjem se uprizore tri veseloigre, in Bicer »Poljub«, »Ker se je žene bal« in »Kdaj pojdete domov«. V nedeljo popoludne ob 5. ori bo slavnostna predstava povodom cesarjevega rojstnega dne. Uprizori se »Bisernica«, X X X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadruge y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorate dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo t>0 stopinj. — Najbolj udobni, no* derni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen. X X » X X X X % X K X X k x x X _ X X Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNI K Lastnik konsorclj lista „E d i n o 3 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tr«n SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „^ffla citta fii £ondra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) -- Izgotovljene obleke za moJke, dečke in otroke. XXXXXXXXXXM»X XX « Pisarna dr. (jregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop I. septembra, S išče pisarna dr.a Ot. J. Abraroa v Trstu. Kvbaf-a in Nastop s 1. tembrom t. 1. dr.a sep- t ________ _______________ so od ostalem životu. Prepeljali bo ga nemudoma v juljja do avgima po8lalj gg in dru. Moške obleke od f>.50 do 24 gld; za dečke od 4 do tržaško bolnišnico. . Uprav ni št v o >Slov. Naroda« zbirko 12 gld. Jopiči i? enovij od 3 do 8 gld. Hlače i* r snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne 69*62 K, uredništvo »Slovenca« zbirko 8.05 od 4.5U do 8 gld. Velik izbor linih površnikov v ■iidež med raznimi ne- To je pač pravi zgoda mi. X He. »Plecolo«. kaj praviš J! Ravno te dni emo morali zavračati nesramno zahtevo »Piccolovo«, naj vlada strožje postopa proti slovanskim občinam v Istri. Pozvali emo to TT . „„il„ . i i i . i barvah od 8 do 24 eld. Volnene obleke za otroke K; podružnice: moška sentjakobskotrnovska od 3_..12 let od o5f} do 9 gId. isti it platna od 1 v Ljubljani udnine 72 K :'n Ciril-Met. daru do 5 gli. Haveloki (Loden) za moške, dečke in ^ .. otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina Zj s mej 2a dejavce lastne predilnice v Korminu). Močne 55 K (darovali so po 10 K : And. in And. Kalan ; 6 K Ivan Rozman, po 5 K: srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Gnjezda in F. Florjančič ; po 2 K : Jernej 0rleans' platna' črnega io bar™neS» 9atena za P1" novinarsko ne3nago, naj raje pometa pred Bahovec> dr. Gestrin> Alojzij Stroj> Fr Trt. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter pragom laških obe.n in deželnega odbora istrskega. Z ozirom na to je zanimivo, ni k. Joe. Vidmar in Ivan Pichler), moška in ženska v Tratu dohodek da je isti ve8elice 1429-80 K, ženska v Črnomlju 69 »t t >i i tr koli za naročbe po meri, koje ae izvrše v slučaju V rhovnik , 1 K potrebe v 94 urah. D.r Matej Pretner odvetnik v Trstu sprejme stenografa. Vstop takoj ali čim prej mogoče. Plača po dogovoru. deželni odbor razposlal te dni okrožnico do j žengba y gežanj 76 šenldavško-frančiš- občinskih uprav po Iatri, v kateri jim uka- kaQeka in šentjakoUko trnoy8ka žengka y zuje, naj pregledujejo blagajne vsaj po tri- Ljubljani V8aka po 800 K> skupaj 16Q0 K krat na leto. »Naša Sloga c pa obžaljuje, da kot don-eek od raz9tave žeuskih ro5aih del in darove ; ženska podružaica v Kranju 128 K, ženska podružnic v Trbovljah zbirko in udnino 50 K, podružnica v Selcih 38 K, ženska v Logatcu 124.80 K, moška v Lo-gld. oogateja, katere jim je ukral prav pred gfltcu 52 K žen^a y Ce)ju 2?7 Q6 R Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi eo gospodje v deželnem odboru .še le sedaj prišli na to misel in da se je niso držali v prvi vrsti — oni sami! Da so se je držali, bila bi siromašna dežela za kakih 80.000 ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. nosom njihov ljubljenec Rigo. In ravno na j x • onr* l- l • i- • j • . t pooružnica JOO K pokriviteljnine, podružnica laških občnah bilo bi danes nekaj več denarja !! »PjccoIo« bi prav modro etDril v emi-nentnem interesu svoje lastne stranke, ako bi Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Mnogo denarja! do 1003 bon na mesec zamo-rejo Častno zas užiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski zas už-ik). Natančneje pod „Reell 107;' na Annoncen • Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Cariatia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi v Gor. Gradu 70 K, duhovščina šmartinske dekanije 200 K pokriviteljnine, gdč. Terezija po posebnih načrtih. Huatrovan cenik brazpla&no in franka. 30 malih stanovanj Karolnikova v Kamniku 4.60 K, katere je veseli družbi nabrala gdč. Ana Močnikova; čim manje klevetal o upravah hrvatskih in J( g No„k y Lescah 2Q K župnik IvaQ slovenskih obč.n, ker a tem le aili, da se mu SchiltVer v pomjaflU Ebirko dekan.jske kon-odgovarja z žalostno resnico o famoznih la-; ference 12 K prof. Karel Verstovšek II. ških upravah ! . . , , . .. . 1 ; prispevek od mariborske junijske veselice 400 K, Bralno »društvo« v Trebnjem 8 K. Blagajništvo družbe sv. jCirila z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda. v ulici Industria in ul. Guardia ! v bišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Prva kranjska z in Metoda. Vesti iz Kranjske. pe>-po!k r Ljubljani. V v če- rajšnjein »Slovencu« čitamo: Dane* zjutraj je odšel i z Ljubljane 97. pešpolk, ki sije pridobil v kratkem času tu iz-redn h s.mpatij. Pustbno kap. voj. godba pr.d vodstvom g. P. Tep'v a in polkovnim tambur-j?m g. V Zitta se je priljubila obč nstvu, ki je si je ogledal okrajno glavarstvo in potem poseono na včeraj jem promendnem koncertu razne cestne zgradbe. Bil je v Grahovem in Brzojavna poročila. Namestnik na potoranja. TOLMIN 14. (B) Namestnik grofGoess prirejalo godbi prisrčne ovacije. Godba je igrala »Slovanski poutpori«, v katerem se nahajajo slovanske himne. Občinstvo je ploskalo in klicalo vrlim godcem »Živio!« Tudi ob odhodu godbe je ob?in*tvo godcem prirejalo ovacije. Včerajšnji večerni koncert pri Hafnerju je napolnil vrt d« zadnjega kotička. Tudi t i se je odlikovala goiba s slovenskimi skladbami. Posebno je pozdravljalo občinstvo koračnico »Mladi vojski« in navzočega skladatelja g. Parma. Ta vojaška godba je zapustila v Ljubljani najlepši spomin in dobrodošli nam bodo vrli godci, kadarkoli pridejo zopet v Ljubljano. Občinstvo pa ima sedaj začrtano pot glede godbe 27. pešpolka. Obč instvosmeodte godbe zahte-vat i, da se tudi ona ozira na večino prebivalstva in da igra slovanske skladbe! Ako godba 27. pešpolk* še nadalje hoče prezirati Slovence, naj ostane v vojfšn ci in naj ne hodi nadle- Podbrdu, kjer si je ogledal naprave podjetja Ceconi. Kriza na Osrrskem. DUNAJ 14. (B.) Cesar je vsprejel ob 10. uri predpoludne ministerskega predsednika grela Khuen-Hedervarv ja, ki je došei zjutraj iz Budimpešte. Včeraj popoludne pa sta bila v sprejeta v avdijenciji minister za vnanje f-tvari grof Golucbcwski in minister-sai predsednik dr. Korber. BUDIMPEŠTA 14. (B.) Ogrska brzo-1J javna korespondenčna pisarna javlja z Dunaja : Cesar je vsprejel ministerskega predsednika grofa Khuena Herlevarv ja v enotirni avdijenciji, v kateri je ta poslednji sporočil o položaju. Njegovo Veličanstvo pojde v sredo v Budimpešto, kjer bo dne po Sv. Štefanu, to je v pttek, vsprejemal različne parlamentarične osebe, v prvi vrsti oba predsednika zbornic državnega zbora, ki bodo informirali monarha o položaju. vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča al. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in sol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, g^. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbramga lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in ccae, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA I registrovana zadruga z omejenim poroštvom. riica S. Fmnceseo štev. 2, I. - TRST - Ullea S. Franeesco šter. 2, I. elefo n 952 Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po b1li0[Ql na menjice po 6 °/0, na zastave po 5l/2°/o-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnidni račun 816.004. I ♦ 1 ♦ 1 Ođlitorana 1894. Odliiovana 1894. TRGOVINA Z ŽELEZJE3I C ARI* GREINITZ NEFFEN podružnica Trst. Corso štev. 33. Piazza Goldoni 2. 3 M M M i M 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Iran Doljafc ? Mam uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. eee^eee Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejfih do najfinejših del vaeh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeta rji, tako, da lahko prevzamp in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov ; prevzame tudi mebliranje vil, preiioćisć. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. ========= Za mizarje. Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter ee tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. * * * it * * Cen IVAKT SGHINDLEE Dunaj III jI pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtn " potrebe mline za sadje in grozdje, stiskal* nie«- za olje in grozdje, škropilnice za trtje-pc ljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilnice vitlje, trijtrje, čis i niče za žito, luščilnice /a koruzo, slarnoreznice, s roje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave zn kletarstvo, sesaljke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi. stroje za sladoled, priprave *a izdelovanje soda vode in penečih vin, mline za cišavo. kavo itd., stroje za delt nje klobas, tehtnice za živino, tehtcice na dreg. steberske tehtnice, decimalne tehtnice, željezno pohištvo, željezne clagajne, šivali e Etroje vseit sestavov, orodja iu stroje vsake viste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje itd. itd. pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejili plačilnih pogojih, tudi na obroke! ifci z več kot slikami brezplačno in frank«. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku- Preknpcem in agentom posebne prednosti. rMše se naj naravnost; Ivan Scbindler, Dunaj Iliji. Erdbergstrasse 12. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne eevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne b'againe, nagrobne križe in ograje ter \ orodje za vsako obrt. y V zalogi marsalsUia in mnlm vina v ulici Barriera vecchia št. 33. (z uhodom v ulici deli' Olmo) je v razprodaji pristni brdski tropinjovec po 80 kr. liter. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konk 11 renče Specijeliteta: Blag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar dvorui založnik Xj. sv. papež Leona XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 187S in zmiaj mi je uot kornou činkujoče zdra-bs vhržila pri želodčnih in boleznih. Kmin, 13. maja 1807. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1898. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Fimorskem, GoriSkem in Tolminskem po 30 stot. steklenica. Restavracija! Z 1. sebtembrom t. 1. odda se v Gorici, v prav prometni ulici in dobri poziciji, dobro upeljana in znana restavracija pod ugodnimi pogoji v najem. Pri restavraciji je velik senčnat vrt in prostorna dvorana. Ponudbe sprejema do 25. t. m. JOSIP ROVAN, zalagatelj vrhniškega piva v Gorici. Priprave za točenje piva. NB. V olajšanj« nakupovanja se proda jajo vsi predmeti tudi na mesečne obreke. xxxxxxxxxxxxxxxx Naznanilo. Podpisani naznanjam, da sem se združil z ravnateljem zemljemerske pisarne RUDI, g. Antonom Zavrtanekom ter da sem otvoril pisarno v ulici Ama-lia št. 2, III. (na desn o.) Priporočam se slavnemu občinstvu za v zemljemerski stroki spadajoča dela, beležim spoštovanjem Najboljše stiskalnice » in OLJKE so naše stiskalnice grozdje U Automatićna briz. galnica. najnovejšega in najboljšega sestava z dvoj »o in nepretrjrfiio pritiskaao močjo; zajamčen« najboljše delovanje, ki prekaša vse dru«re stiskalnice. Hidravlična stiskalnica. Najboljše automatu-ne paten-tovaiic trtne brizga 1» iee „S Y P H O N 1 A" Plugi. ki delujejo fame od eeb^, ne da jih bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje ma3titi grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vege talnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljetleljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbornika. uresničenega, najbolj pri poznanega in odlikovanega sestavo F H. MAYFARTH & C o. tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. II. Taborstrasse st. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 55O zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsoii, ijer še nismo zastopani. Varujte Vaše noge t. n«5o uheotnih podplatov. kurjih oSii, žuljev, mokrote in • mrdutP. Vse te napake, po-ebno pn te prijeten po; in pečenje iz irinf z našimi dr. Hogye8ovimi patentnimi asbestnimi podplati. Par podplatov stane 80 stot., K 120 in 2-40. ošilja se po po z=tju. Prospt-kii in priznalna pisma vojaških oblaatij in drueili visokih krogov brezplačno. Bogato izbrana zaloga vseh predmetov od »sbesta. Centrala : DUNAJ. I., Do-minikanerbastei 19. Velika zaloga a in živega apna HEKTOR ZERNITZ ulica Torrente nasproti Volti di Chiozza. Gosp. Avgust Aratti je edini pooblaščenec za vsprejemanje naročil. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih Btra-steli, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. M Viktor pl. Segher, pooblaščeni zemijemer in sodni izvedenec. xxxxxxxxxxxxxxxx Zlata tinktura „Brillant" za^barvati okvirje, predmet9 od kovin, les in kredo, aiatljioa obsegajoča en zavitek praha, 1 steklon:ca pokesti, en lonček in 1 ; čopič 30 do ve. prodaja trgoTina s papirjem Mavrici Kaffner ul Belvedere io. • Slovenske razglednice s pesmimi in voščiiami. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustrla št. 1. - Trst. Cementne ploš5e umedene od 25 in 33 cm, šeatvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2 Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. SORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nad str v lastni hiši. -- Hranilne vlogre sprejemajo se od vsacegi ee tudi ni član društva in se obrastu jejo po 4l/j°/o» ne da bi se odbijal renta i davek. POšOjila dajejo se samo članom in sicer na menjiee po (3 °/0 in na vknjižbe po 51/a°/o tJradilje vsaki dan od i), do 12. ure dopol-in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog: leta 1900, Kron 1,203.581 Paštno-hran. račuu štv. 831.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplaćani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. ===== K 1,000.000 Kupuje in prodaja vrete rent. zastavnih pisem, prijoritet, komuntirifa obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale --------kupone. - ■ ~ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni -------- - ■ izgubi ------ Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Boi—a naročilo. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ui;odn obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo^e dne vzdiga. im do Promet a čeki in nakaznicami.