194
Kmetijske in obertniške reči.
(Nekaj od ^noja.) De se g-noj vselej nai- boljši podela na ^nojišu s streho pokritim ali pa če je nekoliko z perstjo zadelan, ee sleherni kmetovavec iz nasled-
njih resnic nar lože prepriča: 1.) Gnoj se dela ali pa iz debeliga razpade takrat, kader nekoliko g-azov: vog-el-nokisliga in amonjaka iz nje^a zbeži in v zrak z^ine, in ravno to kemijsko ravnanje je vzrok, de g-noj dober postane. S.} Ce se ^noj pod milim nebam pari, brez de bi bilo gnojiše pokrito s streho ali z zemljo, zg-ubi gnoj preveč rodivne moči, se osuši; nar boljši gnojnica se oceja, ali g:a pa dež preveč spira. 3.) Rahlejši zerna pšenice, reži i. t. d. ne potrebujejo ^noja, ki se je že v jami ali na gnojnim kupu popolnama podelal, zakaj take žita, ki se z nar večim pridani na take njive sejejo, kjer so popred taki pridelki rastli, kteri se okopujejo, postavimo: turšica, krompir, repa, vohrovt i. t. d. dobijo po tacih pridelkih ^noj že ravno prav podelan in do dobriga razpaden; — gotov dobiček, kteriga sije sker-ben kmetovavec že pretečeno jesen pripravil.
Pravijo sicer, de se včasih do dobrig-a podelan in sognjit gnoj nekterim sadežem dobro prileze, de spešno rastejo in urniši zorijo. Teg-a sicer ne moremo tajiti: vunder ne bo zavoljo teg-a umni kmetovavec nikdar svo-jiga gnoja — nar veči podpore kmetijstva — nemarno tratil, ampak z veliko skerbjo ž njim ravnal. Naj se tedej gnoj vselej na kupih podeljuje, ki so s perstjo zadelani, ali pa na gnojiših, ki so pod streho sončne soparce, dežja in vetra obvarovane. De bi vunder nobeden kmet tega poduka v neniar ne pusal!
(V kislim mleku,) ki se je delj časa na soncu parilo, se naredi hud strup, kterig*a ljudje do zdej še nič kaj porajtali niso, akoravno je že veliko prešičev od tega poginilo , kteri m je bilo med pomije tako kislo mleko pridjano.
(Seršene pokončati.} M—jer Janez iz Z. mi je pravil, de so doma takole seršene končevali: Zvečer, ko je bilo tema, so blizo tistlga kraja, kjer so bili ser-šeni, nekoliko slame zažgali, na to je eden v seršenje gnjezdo s palico pobezal, in vsi seršeni so v oginj sferčali, ter se posmodili. — Pa pameti je per tem opravilu treba, de se kej ne zažge, de po tem še hujši ne peče, kakor ko bi seršen pičil. Janez je pa zdaj v šoli, ne bo več seršenov smodil.
(^Kakor pobiranje tičjih gnjezd),tako je tudi
škodljivo pobiranje mravljih jajc, ker se tako mravljinci
končujejo, ki so rojeni sovražniki gosenc. Mnogi lesovi,
kjer so mravljinci, zlasti njih veči pleme, bili pregnani,
so se zgubili, ker so jih gosence končale.   Hanoverska
vlada je že  prepovedala  pobirati  mravljinčje jajca.
Tacih prepoved  bi  ne bilo treba ,  ko bi ljudje prevda-
rili,  koliko   veči je   škoda,   ki  se   s  tem  stori, kakor
mala korist tih jajc. Mravljinčje jajca se nabirajo za tiče,
ktere v kletkah zaperte imeti je neusmiljeno veselje.
(Wčela.)
(^Zoper gosence na repi} je kmetovavec Fer-lan blizo Loke, kjer so letaš gosence hudo razsajale, tole skusil in poterdil: Vjel si je rakov, jih je stolkel, in stolčene gnjiti dal. V dveh dneh so že hudo smer-deli in potem jih je s tremi škafami vode zmešal. Smer-dljivo rakovo vodo je z vertnarsko skropivnico poškropil po repi — in vse gosence so — kakor nam je povedal — poginile.
(^Namesti indige} je v imenitnim kupčijskim mestu Gotenburg na Švedskim neki bojar ali far-bar višnjevo bojo ali farbo iznajdel, v ktero se da svila ali Žida veliko lepši, stanovi t niš i in pa tudi veliko bolj po ceni farbati, kakor z indigo.