NOVO MESTO, 30. januarja 1953 Cena 8 din ŠTEV. 4 LETO IV ISDN 1 K ZA POLITIČNA. GOSPODAR-S K A iN KULTUBNA VPHASANJA Lastnik* in izoajateljl. Okrajni odbori OP Črnomelj, Kočevje in Novo ttiesto ■ Izhaja vaak petek • Odgovorni urednik Tone Gosnlk ' Uredništvo ta uprava: Novo mesto Cesta Komandanta Staneta 25 • Poštni predal 33 • Telefon uredništva tn uprave 127 • Teko« račun pri Narodni Danki » Novem mestu: B18-T-181 * Letna naročnina 40'J din. polletna 200 din. Četrtletna 100 din • Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v LJubljani Dolemfsltl list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV PRED KONGRESOM 0F IN LJUDSKE FRONTE Frontooci so izvolili delegate za občinsko in okrajno konferenco Lansko prizadevanje za utrditev osnovnih frotnih organizacij v novomeškem okraju je dalo na splošno dobre rezultate; osnovne organizacije vedno bolj samostojno rešujejo vse naloge, ki se postavljajo pred njo. To velja posebno za občinske odbore OF, čeprav se ne za vse. Priprave in udeležba na veličastni proslavi v Dolenjskih Toplicah, sodelovanje pri partizanski patrulji, množično tekmovanje na čast VI. kongresa ZKJ, desettisoči prostovoljnih delovnih ur, priprave in izvedba volitev ljudskih odborov, vse to je pokazalo veliko zavest članov Fronte in vseh delovnih ljudi novomeškega okraja. To je hkrati tudi priznanje in odobravanje poti socialistične graditve v naši državi ter dokaz pripravljenosti za odločno nadaljevanje te poti. Po združitvi večjega dela bivšega okraja Trebnje z novomeškim se je število članov Fronte dvignilo na skoraj 20.000 članov, ki so organizirani v 179 vaških in 23 občinskih odborih OF. Vendar moramo takoj poudariti, da so prav vprašanje sprejemanja novih članov frontne organizacije najbolj zanemarile. Pri vseh navedenih akcijah v okraju v lanskem letu kakor tudi prej, Od tedna do tedna Uradno sporočilo o vsestranskem uspehu brionskih razgovorov med turškim zunanjim ministrom in jugoslovanskimi predstavniki je globoko odjeknilo v svetu, ki s simpatijami spremlja vse tesnejše sodelovanje balkanskih držav. G. Koprulu se je na povratku iz Jugoslavije ustavil tudi v Atenah in se razgovarjal z grškimi državniki, zlasti pa z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom, ki ga v kratkem pričakujemo na uradni obisk v Jugoslaviji. Komaj se je zunanji minister K6-priilii vrnil domov, Se so pripotovali v Beograd turški parlamentarci, ki si bodo ogledali vse naše ljudske republike in večja mesta ter industrijska središča. Iz Aten pa so prišle na račun kovanja prijateljstva med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo zelo bodrilne besede grškega ministrskega predsednika Pa-pagosa, ki je naglasil, na kakšnih temeljih sloni to prijateljstvo, in napovedal Se večja zbližanja omenjenih držav na vseh področjih njihovega mednarodnega delovanja. Nikomur drugemu ne more biti balkanska fronta miru bruno v očesu kot le netilcem razdorov in mednarodne napetosti. Spominjamo se še, da si je italijanska diplomacija na vse kriplje prizadevala kaliti vode na Balkanu zato je vabila grške in turške državnike v Rim ter poslala De Gasperija v Atene. Vsiljuje se nam misel, da rimske spletke spretno usmerja Moskva, ki je zdaj še svoje sofijske hlapce poslala v boj proti zbližanju balkanskih držav. Nedvomno je bolgarsko ljudstvo navdušeno za akcijo, ki so jo podvzele Jugoslavija, Grčija in Turčija, zato pa bolgarska vlada dobila nalogo, naj ponovno oblati Jugoslavijo in skuša osramotiti njeno vlogo pobudnice miru in prijateljstva na Balkanu. Z izmišljeno noto so bolgarske oblasti obtožile vaše predstavnike vohunskega delovanja, kar privlečejo na dan vselej, kadar bi rade preusmerile notranje javno mnenje. Vemo, da je zaradi podobnih spletk Že večina naših diplomatov zapustila Bolgarijo in je tam ostal le še naš odpravnik poslov. Menda bi se radi še tega znebili, s tem pa bodo najbolj jasno' dokazali, da so proti vsakšnemu sodelovanju in zbližanju, tako da bodo v bistvu dosegli prav gotovo povsem nasproten učinek, kot so jim ga pripisali njihovi kre-meljski gospodarji. Po ustoličenju nove ameriške vlade ■ Predsednikom Eisenhowerjem se kažejo vedno bolj jasni obrisi sedanje ivashingtonske uprave. Zunanji minister Dulles je približno nakazal mednarodni program ZDA. Zlasti je poudaril, da hoče Amerika skupno z demokratičnimi državami na miroljuben način doseči časten mir. Med glavnimi nevarnostmi sedanjeoa položaja je omenil Korejo in sovjetska ekspanzionistič-na stremljenja. Seveda se bo Amerika tudi v bodoče zelo zavzemala za ustvaritev in utrditev zahodnoevropske obrambne skupnosti, kar bosta skušala pospešiti ameriSka ministra Dulles in Stassen, ki sta prav zdaj na poti v Evropo. Zato je mogoče govoriti hkrati o večji diplomatski aktivnosti v Franciji in Znhodni Nem.čiji, katerih parlamenta še nista vntrdila pogodbe o zahodni obrambi ZDA obljubljajo 30 milijard dolarjev pomoči za evropsko enotnost, pristavljajo pa pogoj, da mora do te čimprej priti. Odločilna bo tudi vloga Velike Britanije, ki je doslej v teh vprašanjih ostajala nekako ob strani. Splošno pa sodijo, da se bodo ta vprašanja v kratkem nekoliko bolj razčistila. je sodelovalo veliko več ljudi, kot je članov Fronte. Ta velika večina ljudi sodeluje tudi danes in bo še v večji meri sodelovala jutri, ker je pot, ki jo kažejo naše politične organizacije, za naše delovne ljudi edina, ki pelje k dvigu življenjske ravni vsakega posameznika. Zato je neodpustljiva napaka osnovnih organizacij, da puščajo toliko število zavednih ljudi izven svojih vrst. Vključiti v organizacijo Fronte oziroma v novopreimenovano Socialistično zvezo delovnih ljudi vse zavedne, našo socialistično stvarnost gradeče ljudi, to mora biti ena izmed osnovnih nalog v letošnjem letu. Kratkemu presledku po volitvah ljudskih odborov so sledile priprave za kongres OF in Ljudske fronte, katerih so se organizacije dobro lotile. Po seji okrajnega odbora OF lani 25. decembra so sledile seje občinskih odborov OF. Člani teh so prevzeli odgovornost za seje vaških odborov in množične sestanke. Brez neposredne pomoči aktivistov iz okrajnega centra so bile seje in sestanki po vseh organizacijah končane v manj kot treh tednih. Udeležba na sestankih je bila dobra, povprečno od 40 do 70 % vseh članov. Do 20. januarja so bili v vseh organizacijah (vaških odborih) izvoljeni delegati za občinske in okrajno konferenco, na katerih bodo izvoljeni med drugim tudi delegati za kongres Osvobodilne fronte Slovenije oziroma za kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Na podlagi zaključenih volitev delegatov za okrajno konferenco je ta že sklicana za nedeljo 1. februarja dopoldne. Na vaških sestankih niso razpravljali samo o volitvah delegatov, pač pa so se pogovorili tudi o pomenu preimenovanja OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi, kar je frontovce posebno zanimalo. Po raztolmačenju so preimenovanje povsod navdušeno odobravali. Tako so v Suhi krajini na vseh sestankih živo razpravljali o imenovanju vojnega zločinca Steplnca za kardinala ln o sovražni politiki Vatikana do naše države. Na območju občine Mirna peč, kjer so najprej zaključili sestanke po vaških odborih OF, so imeli povsod veliko udeležbo, kot je dosedaj še ne pomnijo. Frontovci so povsod živo razpravljali o gospodarskih in političnih problemih doma in v svetu. Vaški odbori OF na območju občine Dvor so si medsebojno napovedali tekmovanje v sprejemanju novih Članov na čast kongresa Ljudske fronte. V Straži, kjer se frontne organizacije vedno bolj uveljavljajo, so razpravljali med drugim tudi o živinorejskih odsekih pri kmetijski zadrugi, o dvigu kmetijstva in drugih gospodarskih zadevah. V Drganjih sellh je prišel na frontni sestanek tudi nepovabljen Jože Ovse-nik, ki ni hotel lam sprejeti legitimacije OF in zato ni član Fronte. Na sestanku je vse navzoče križem ozmerjal in hotel razbiti sestanek, kar se mu,je deloma tudi posrečilo. V Jurki vasi so med drugim razpravljali o višini davkov za posamezne zavezance ln predlagali nekatere popravke, vendar kot izgleda iz zapisnika — samo popravke navzdol. Kdo naj bi plačal to razliko, pa niso predvideli. Prav je, da frontovci razpravljajo tudi o tem, toda predpisovanje davka za posamezno gospodarstvo naj bi Izvedli sami davčni zavezanci na podlagi obremenitve cele vasi, ali volilne enote, seveda s pomočjo Fronte in članov ljudskega odbora. V Trebnjem je občinski odbor OF ki je med najboljšimi v okraju, prevzel obvezo, da poveča število članstva letos vsaj za 20 %. Tudi v občini Tre-belno so bili sestanki v vseh vaških enotah uspešno izvedeni, v nekaterih pa so pozabili izvoliti delegate tudi za okrajno konferenco, ker je bila posledica netočnih navodil. V občini Šmar-jeta so frontovci precej razpravljali o potrebi strokovnih predavanj iz kmetijstva in živinoreje in sklenili taka predavanja organizirati v vseh večjih va- seh. Prav taka predavanja si žele tudi frontovci v Zvirčah. Na Visejcu bi si radi postavili frontni kotiček, kjer bi imeli sestanke in predavanja. Pripravljeni so vse napraviti sami, samo če bi dobili opeko. Na sestanku v Selah-Vrhu so razpravljali o potrebi izobraževalnega tečaja in elektrifikaciji vasi, za kar so pripravljeni tudi sami pomagati Frontovci na Lopati so sprejeli sklep, da bodo imeli vsako soboto zvečer študijski sestanek, na katerem bodo najprej preštudirali gradivo VI. kongresa. V Hinjah je na frontnem sestanku med drugim spet prišla na razpravo zadeva z divjimi svinjami in škodo, ki jo povzročajo na njihovem polju. Sestavili so predlog, da bi del zemljišča okrog vasi Hinje, Pleš, Prevol in Zvirče prišle v sestav okrajnega lovišča. Po vaseh bodo v teh dneh tudi sestanki zadružnikov, na katerih bodo razpravljali o osnutku zadružnih pravil, poslovnikov zadružnih pospeševalnih in drugih odsekov ter o izbiri kandidatov za bodoči upravni odbor kmetijske zadruge in bodočem delu zadruge. To ni samo naloga zadružnikov; to je hkrati zelo velika in odgovorna naloga Fronte in ostalih množičnih organizacij, ki naj na takih sestankih sodelujejo in pomagajo pri sprejemanju pravilnikov in poslovnikov ter pravilnem usmerjanju zadružništva v korist vse okolice in celotnega gospodarstva. Priprava občnih zborov kmetijskih zadrug naj bo med prvimi obveznostmi za tekmovanje na čast kongresa Osvobodilne fronte Slovenije in Ljudske fronte Jugoslavije. Nad 180 delegatov, ki so jih izvolili frontovci na vaških sestankih, pa bo v nedeljo 1. februarja izvolilo prav gotovo pet najboljših frontovcev, ki bodo zastopali novomeški okraj na kongresu v Beogradu 22. februarja. BELOKRANJSKI INVALIDI v predkongresnem tekmovanju V počastitev III. kongresa Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije napovedujejo invalidi črnomeljskega okraja tekmovanje Okrajnim odborom Zveze VV1 Novo mesto in Kočevje v naslednjih točkah: 1. Kateri okraj bo čimbolje izvedel občinske konference in pri tem dosegel čimvečjo udeležbo na občnih zborih ter jih bolje organizacijsko pripravil. 2. Kateri okraj bo pridobil več novih naročnikov na Invalidski vestnik in »Dolenjski list*, v času predkongresne dobe, to je od 10. januarja do 3. aprila letos in to procentualno na članstvo. 3. Kateri okrajni odbor si bo uredil boljši in točnejši pregled nad otroki padlih borcev in poskrbel, da se jih bo čim več vključilo v razne šole in nastopilo učno aobo v raznih poklicih. 4. Kateri okrajni odbor bo procentualno do 3. aprila 1953 pobral več članarine za leto 1953. 5. Kateri okrajni odbor bo bolj aktivno sodeloval z odbori množičnih organizacij in pri tem dosegel večje uspehe. 6. V katerem okraju bo opravljenih več prostovoljnih ur pri javnem delu in medsebojni pomoči. 7. Katera organizacija bo čimbolje reševala razne socialne probleme svojih članov in bo v boljši povezavi s tajništvi za ljudsko zdravstvo in socialno politiko in občinskimi ljudskimi odbori. Okrajni odbor Zveze VVI Črnomelj delo Crnoheljshe mestne občine Na nedavni seji ljudskega odbora mestne občine, ki je imela gospodarski značaj, so odborniki razpravljali o komunalnih vprašanjih. Seji sta prisostvovala kot gosta sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Martin Zugelj in predsednik gospodarskega sveta OLO tov. Niko BelopavloviČ. Po poročilih predsednikov svetov, ki so govorili o določenih nalogah in obveznostih, so bili sprejeti sklepi, med katerimi navajamo sledeče: Prebivalci Črnomlja pijejo razmeroma najdražjo vodo v Sloveniji. Postaja Črnomelj, ki odstopa mestu vodo iz svojega vodohrama, računa kubični meter s pribitkom 228 % akumulacije, tako da stane voda 18 do 20 dinarjev. Ljudski odbor se bo pobrigal, da se cena za vodo zniža. — Gospodarska podjetja občine bi morala poslovati bolje; odbor je sklenil, da jim bo po svetih bolj pomagal in skrbel za njihov razvoj. Odborniki bodo sodelovali pri razdeljevanju davčnih obveznosti v svojih volilnih enotah na zborih volil-cev, ki bodo potekali do 10. februarja. Za ublažitev velike stanovanjske krize bodo še letos začeli zidati v Črnomlju osemstanovanjski blok za pripadnike garnizije JLA. Svet za kulturo in prosveto je določil za potrebe glasbene šole 150.000 dinarjev Iz rednega proračuna, Ljudski univerzi 5000 din, za smučarski tečaj pa 10.000 din. Sklenjeno je bilo, da je treba pohiteti z gradbenimi deli na kulturno-prosvetnem domu v Črnomlju, ki je že dve leti predmet javne kritike. Letos mora biti stavba dograjena. Posebna gradbena komisija LO MO bo nadzirala dela, pregledala pa bo tudi dosedanje obračune obnavljajoče stavbe. V komisiji so: Julij Miler, podpredsednik LO MO kot predsednik komisije, njeni člani pa Ar-drej Petek, ravnatelj gimnazije. Niko BelopavloviČ, član OLO, Franc Kos, član OSS in Jakob Zaje, član mestne občine. K. M. VODOVOD IN STANOVANJA Na drugi redni seji LO mestne občine Novo mesto, ki je bila 21. januarja, so se odborniki seznanili s poročili predsednika LO MO in predsednikov svetov. Tovariš Lojze Ivanetič, predsednik LO MO, je v izčrpnem pregledu govoril najprej o prenosu nekaterih delovnih področij iz OLO na LO MO ( na mestno občine se prenese med drugim n. pr. vprašanje izdajanja gradbenih dovoljenj, prodaje parcel, nadzor nad gradnjami itd.), nato pa je poročal o številnih predlogih državljanov, ki so jih ti podajali na zadnjih zborih volivcev. Mnoge predloge LO MO še uresničuje, nekaj del je bilo medtem že končanih. Največ pozornosti je predsednik MO posvetil vprašanju vodovoda in gradnji stanovanj, ki spadata nedvomno v vrsto najbolj perečih zadev mestnega gospodarstva in sta osnovi za življenjsko raven mesta. Novomeški vodovod, ki je star že 50 let, je, kakor kažejo nešteti »posegi« v njegovo drobovje v zadnjih letih, le drag provizorij. Vsako polovičarsko reševanje za njegovo razširitev bi zato v resnici pomenilo le »provizoričen podaljšek provizorija«. Treba se je težavnega problema resno lotiti v celoti; potrebe mesta rastejo iz dneva v dan, vodo zahtevajo prebivalci, industrija, promet, zdravstvene in gostinske ustanove itd. Treba bo, je poudaril predsednik Ivanetič, zbrati mnenja strokovnjakov in se odločiti za najpametnejši načrt Govori se o zajetju novih izvirov v Stopica h in napravi velike vodne shrambe nad Težko vodo, od koder bi pritekala voda v mesto sama zaradi lastnega pritiska. Mnenje nekaterih je, da bi zajeli Krko nad Cegelnico; predlog utemeljujejo z neusahljivim virom vode v reki in z dejstvom, da se tako preskrbujejo z vodo tudi naša največja mesta. Načr- osrednje vprašanje Novega mesta tov oz. zamisli, kako rešiti vprašanje vodovoda tako, da bo zadoščala njegova zmogljivost tudi za mesto s 25.000 prebivalci, je sicer še več, vendar pa niso tehnično dognani, niti še ne dokumentirani V razpravljanju so odborniki živahno sodelovali in predlagali da se mora vprašanje končne ureditve vodovoda smatrati kot osrednji problem mestnega gospodarstva tn razvoja. 2e spomladi bodo začeli graditi poleg mesta veliko moderno mlekarno, ki zahteva čisto vodo. Samo čistilne naprave bodo veljale ta obrat 7 milijonov din, ki bi jih bilo pametneje vložiti v obnovo mestnega vodovoda. V načrtu so — tudi že za letos — gradnje stanovanjskih hiš za garnizijo JLA, zidava novih hiš raznih podjetij itd., kar vse računa tudi s povečano zmogljivostjo vodovoda. Odbor je sklenil, da povabi Inž. Guzelja, ki dela na problemu novomeškega vodovoda že dalj časa, na sam kraj, da bo nato sprejet najpametnejši načrt za ureditev celotnega problema. Mestna občina bo sproti seznanjala prebivalstvo o vseh vprašanjih, ki zadevajo vodovod, o čemer bomo še poročali. Drugi največji problem mesta je stanovanjsko vprašanje. Trenutno primanjkuje v mestu 146 družinskih sta- novanj, 34 samskih sob, 19 poslovnih prostorov in 80 stanovanj za pripadnike JLA poleg 12 stanovanj, katerih stranke imajo sodne odpovedi. Zidava takega števila, to je vsaj 328 stanovanj, bi stala pri sedanjih cenah mestno občino nad 500 milijonov din. Najemnina stanovanj pa ne krije niti stroškov vzdrževanja. Zato je nujno, da gradijo hiše vsa gospodarsko močnejša podjetja in ustanove. Le tako bodo njihovi delavci in nameščenci kmalu prišli do stanovanj. O problemih in delu gospodarskega sveta je poročal njegov predsednik tov. Ludvik Peric, o dejavnosti sveta za komunalne zadeve predsednik tov. Angel Gabrijelčič, o nalogah sveta za soc skrbstvo in ljudsko zdravstvo predsednik tov. Jože Moretti, o delu komisij ln sveta za kulturo in prosveto pa predsednik tov. profesor Janko Jarc. Vsi sveti so začeli z vsestransko delavnostjo, ki obeta lep napredek v delu Ljudskega odbora mestne občine. Po reševanju personalnih ln ostalih vprašanj so odborniki na predlog o ustanovitvi Mestne hranilnice sklenili naj posebna komisija pregleda možnosti ln pogoje za delovanje nove mestne hranilnice, nakar se bo o tem razpravljajo na prihodnji seji LO MO. KoCffle ure«! mrefmi komunalnimi Tnrašanli Pogled no novomeški Breg Svet za komunalne zadeve mestne občine Kočevje je na svoji prvi seji razpravljal o perečih komunalnih vprašanjih in sprejel delovni načrt, za katerega uresničitev bo treba veliko naporov in sredstev. Vprašanje vodovoda se vleče že vsa leta po vojni. Voda je glavni problem Kočevja, kajti vse naprave vodovoda so že dotrajale, poleg tega pa je njegova zmogljivost veliko premajhna. Slabe vodovodne naprave so bile v letu 1951 vzrok za hudo epidemijo tifusa. Že lani so pričeli z urejevanjem vodovoda, vendar so vsa dela šele v začetku in se v glavnem vrte samo okrog popravila starih naprav. Rešitev vprašanja pa je v gradnji novega vodovoda in zajetju izvira »Rožni studenec«. Z deli za ureditev vodovoda bodo letos nadaljevali Pomanjkljiva kanalizacija po mestu je prav tako resno vprašanje, ki se ga je treba čimprej lotiti Vsekakor je potrebno kanalizacijo urediti še pred tlakovanjem ceste, ki je sedaj tlakovana od mostu do postaje, nadaljevati pa je treba s tlakovanjem proti južni strani mesta v smer Livolda. Svet je na svoji seji razpravljal tudi o morebitni gradnji lokalne kalorične električne cen'rale. Pogoste prekinitve toka resno ovirajo industrijsko proizvodnjo, zlasti pa delo v rudniku, ki poleg tega ostane še brez pogonske sile za pogon črpalk v rudniku. Odborniki menijo, da bi centralo postavili v bivšo tekstilno tovarno »Horak«, kjer sta že kotlarna in strojnica. Poleg navedenega pa je v Kočevju še odprto vprašanje zajezitve Rinže, ki bi omogočalo čiščenje struge. Dalje je nujno potrebna sodobna klavnica, pa tudi železniška postaja že vsa leta po vojni čaka obnove. Rešiti je treba tudi vprašanje novega pokopališča in še vrsto drugih problemov. Ker bo v jeseni v Kočevju velika proslava desete obletnice zasedanja prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda, je treba z vsemi deli pohiteti, da bo do takrat čimveč napravljenega. —ap Vremenska napoved za čas od 29. januarja do 8. februarja Od 29. januarja do 2. februarja pogoste snežne padavine, zlasti okrog 1. februarja večje množine snega. Od 3. februarja dalje suho oziroma jasno in hud mraz. Po 5. februarju postopao popuščanje mraza. Pisma Dolenjskemu listu 0 učnih načrtih v naših šolah in še kaj Uredništvu »Dolenjskega lista«! Ze III. plenum CK KPJ je svojčas ugotovil razvlečenost učnih načrtov v srednjih šolah. Starši ugotavljamo, da je tudi sedanji program naših srednjih šol, čeprav malce izpremenjen, še vedno preobširen in posebno v nekaterih predmetih prezahteven, da bi mogli dijaki dobro obvladati obsežne zahteve predmetnih profesorjev. Tudi marsikdo izmed prosvetnih delavcev sam ugotavlja in v razgovoru priznava, da so učni načrti preobsežni, ponekod celo neživljenjski, zdi se mi pa, da vse naše šole premalo delajo na tem, da bi se tako stanje popravilo. Ugotovil sem n. pr. v pogovoru z nekaterimi učitelji novomeške osnovne šole, da tudi tu učni načrt ne upošteva otrokovega umskega obsega in zahteva n. pr. v 3. in 4. razredu ponekod snov, ki jo bo otrok s pametjo in razumevanjem obdeloval šele v razredih nižje gimnazije. Da je učni načrt v resnici preobširen, naj potrdi tudi tehle nekaj dejstev: Pred zaključkom prvega polletja se , je — kakor že navadno — v vseh šolah i povečalo spraševanje za redne in za-' ključne polletne ocene. Tako spraševa-j nje je v naših šolah nekaj običajnega. I Ne zdi pa se mi pravilno, da profesorji v nekaterih predmetih pretiravajo v ! tem, da odlagajo spraševanje na zad-j nje dneve pred zaključkom semestra, j Tako se nagrmadi pred dijaka kup za-i htev, ki bi, porabljene na reden šolski j čas, prav gotovo dajale boljše uspehe kot »divje učenje« za red. Ne vem, kaj I mislijo o tem ostali starši, zdi pa se i mi, da je ljubosumno poudarjanje važ-j nosti samo nekaterih predmetov s stra-I ni posameznih vzgojiteljev škodljivo. I Računajmo, da presede v nekaterih razredih učenci na teden do 30 ur v šoli. Prištejmo k temu še domače priprave, pisanje nalog in učenje snovi. Otroke vabijo k sodelovanju v raznih krožkih, mladinskih kulturno-umetni-ških društvih, k telovadbi, tabornikom itd., kar vse je prav gotovo potrebno in koristno. Kje pa ostaja pri takem delu otroku še čas za zabavo, branje knjig, sprehode itd.? Ali mu dela ne Še enkrat: Kdo je v Novem mestu odgovoren za čiščenje pločnikov? Čiščenje snega s pločnikov je vsako zimo v Novem meetu problematično, ker se tega dela vsakdo otepa. Po zdravem razumu bi bik) aajbolj naravno, da bi bili za čiščenje pločnikov pred stavbami odgovorni lastniki stavb, najemniki, oskrbniki ali hi&niki. za pločnike mod stavbami in hodnike na mostu pa mestna občina. V novem mestu pa ni tako. Za čiščenje pločnikov pred stavbami so po ne vem kakšnih predpisih odgovorni uslužbenci pritličnih lokalov, ne glede kdo je lastnik, najemnik ali oskrbnik stavbe ali kolikor jo se drugih stanovalcev in uradov ter obratov v hiši. Kdo je fco odgovornost preno-et prav na te uslužbence, ni znano, vsekakor pa verjetno podjetja sama. Nadzorstveni organi, ki kontrolirajo izvajanje odločbe o vzdrževanju reda in čistoče v Novem mestu, pa od odgovornih uslužbencev v pritličnih lokalih zahtevajo izvajanje odločbe. To se nam zdi nepravilno iz naslednjih razlogov: Vsi nameščenci podjetij so plačani po učinku dela (od čiščenja pločnikov seveda nič). Zakaj bi uslužbenci, ki slučajno opravljajo svojo službo v pritličnih lokalih, delali več kot njihovi tovariši na drugi strani stavbe, ki ni slučajno obrnjena na glavno ulii'ii, v višjih nadstropjih? Sicer ni taka reč, če je v lokalu več uslužbencev in eden izmed njih pomete prah s pločnika, malo drugače pa je, če je na pločniku veliko snega, v lokalu pa samo en uslužbenec Jasno je, da mora za ta čas zapreti lokal, če hoče zadostiti predpisom. Če je prostor pred stavbo dolg recimo 20 metrov in širok dva metra, na njem pa vsaj 20 cm zmrznjenega snega, zahteva tako odstranjevanje snega precej napora in časa. Pa če je to recimo res obvezno za navedene uslužbence v delavnikih, kdo pa je dolžan to delo opravljati ob nedeljah ali drugih dela prostih dnevihT Tu pa je novomeška odločba najbolj salamonska: tudi ob nedeljah in praznikih so dolžni to opraviti isti odgovorni uslužbenci! ln tak« vse kaže, da bn nekaj poslovodij novomeških trgovin občutno kaznovanih, ker neke nedelje niM bili očiščeni pločniki pred njihovimi lokali. (Da to nedeljo niso bili očiščeni pločniki Pojasnilo Po objavi članka »V čigavem imenu govorijo ti ,vsi Novomeščani'?« v 3. št. »Dolenjskega lista«, sta se v uredništvu našega lista oglasila tov. dr. Josip Glo-bevnik, odvetnik, in tov. Ivan Svetec, frizerski mojster v Novem mestu. Izjavila sta, da sta njuna podpisa na vlogi, naslovljeni na MLO v Novem mestu zaradi zopetne upeljave zvone-nja, poneverjena. Oba sta z ogorčenjem obsodila izkoriščanje imen znanih No-vomeščanov v temne namene klerikalne reakcije, hkrati pa izrazila, da se o vprašanju, ki ga obdeluje cit. članek, nista z nikomer pogovarjala niti se ne strinjata z vsebino objavljenega pisma. Izjavi obeh uglednih NovomeŠčanov potrjujeta našo domnevo, da se je pisec pisma s svojimi skritimi navdihovale! vred skril za imena poštenih ljudi samo zato, da bi tako morda dosegel to, česar si sam javno ne upa povedati na nezazidanih prostorih in hodniki na moštvu, ni treba posebej navajati, toda za te prav gotovo ne bo nihče kaznovani) Veliko nameščencev stanuje izven mesta ali celo v oddaljenejših krajih, od koder se dnevno vozijo na delo v mesto. Zahteva, da mor« tak nameščenec Se v nedeljo v služba, torej na edini dela prost dan, do katerega je po zakonu upravičen, samo zato, da bo očistil pločnik pred lokalom, je nezakonital Mislimo, da bi bilo najbolj pravilno, da bi za čiščenje pločnikov pred stavbami skrbeli hišni lastniki, ki prejemajo za lokale najemnino. Ce pa s« podjetja z najemom lokala prevzela odgovornost tndi za čiščenje pločnikov, potem ne morejo enostavno prenesti to odgovornost na enega ali več uslužbencev in to še za dneve proste dela, to je nedelje in državne praznike. Mislimo pa, da je neutemeljena in nasprotna povprečnemu naravnemu razumu kazen, ki so že pripravlja za nekatere poslovodje v Novem mestu. To sklepamo iz zaslišanj prizadetih, ker niso bili pločniki pred njiho-ivmi lokali očiščeni neko nedeljo v decembru, ki je bila — mimogrede povedano — eden redkih prostih dnevov trgovskih uslužbencev v tem meseca. Ali ne diši vse to po nekem transmisijskem prenašanju odgovornosti iz višjih na najnižje, ki se zaradi službene odvisnosti tega ne bodo mogli otresti, in pa težnji, da če mora pač biti nekdo kaznovan, naj bo kaznovan uslužbenec, na katerega je bila ta odgovornost prenesena? Ali poleg vsega drugega nikogar ne moti še to, da se bo takemu nslnžbencti vpisala Izrečena kazen v službeni list, ki ga spremlja vso službeno dobol —er Novo mesto, 24. januarja. Vondalizem Uredništvu Dolenjskega listat Pred približno Štirinajstimi dnevi sem Sel v nedeljo popoldne na izprehod proti šmi-he ls kom u pokopališča v Smihel ln nazaj v mesto. Pri pokopališču sem opazil, da je bil nov steber z avtomobilskim znakom izravan iz zemlje in je ležal na tleh. na drugih dveh stebrih pa so bila pločevinasta avtomobilska znamenja s silo odtrgana in vržena v sneg. Okrog stebrov so se v snegu poznale stopinje junakov, ki so opravili tt> Junaško delo. Od sobote na nedeljo pa so dragi taki junaki polomili lepo mlado brezo ob cesti pri kandijskem mosta. Baje so pri trafiki delali tak »kraval«, da so se zbudili vsi bližnji stanovalci. Vprašujem se, aH je tako početje vredno imena kulturnega človeka? Ali imajo taki ijudje kaj smisla za skupnost in skupno lastnino? Mislim, da tako nekulturno početje obsoja vsak pošten človek, kakor mora obsojati tudi vse one zlikovce, ki so po raznih parkih prevračali cementne klopi, razbili močne hrastove hlode, lomili in rezali pred leti ob sprehajališču pri Krki mlade zasajene topole in porezali vrhove mladim smrekam in borovcem v Rago vem logu. Lepo je. da je mladina razigrana in vesela, skrajno surovo pa je, delati škodo na skupni lastnini. To meče na nas vse, ki se štejemo med kulturni narod, slabo luč. Zato želimo, da bi take falote izsledili in če so v službah, naj jih postavijo na cesto, da ne bodo več imeli sredstev, da bi se izziv ljali na tak nekulturen načini Njihova »kultura« se bo potem gotovo precej ohladila. Sramota je, da imamo med nami ljudi, ki jim moramo reči: »pfuj — in sram vas bodi I« č—c. bi olajšali s tem, da bi črtali Iz učnih načrtov naših šol nepotrebno preobremenjenost in raztegnjenost? Prirejanje raznih »dodatnih« učnih ur v popoldanskih in večernih urah samo še potrjuje, da so učni načrti resnično preširoki Zelo me zanima, ali je klicanje osnovnošolskih otrok k spraševanju »za rede« v njihovem prostem (popoldanskem) času tudi posledica prena-trpanega učnega načrta ali gre v tem primeru — v Novem mestu — za druge vzroke? Z znanci in prijatelji sem te dni razpravljal o mislih, ki jih navaja Franc Pediček v razpravi, objavljeni v 9.—10. številki »Sodobne pedagogike«. Vsi imamo šoloobvezne otroke, pa ni nič čudnega, da smo se zedinili v skupni želji: da bi prebrali naši vzgojitelji članek »Srednješolci in avtoriteta« vsaj s takimi željami, kot smo ga nekateri izmed staršev! Pisec je povedal v članku precej tega (posebno v odgovorih ankete!), kar doživljamo starši doma vsak dan. O učnih načrtih v naših šolah pa naj bi povedali kaj več naši učitelji in profesorji saj so predvsem ti poklicani, da o tem govorijo in pišejo. Posledice slabih oz. preobširnih učnih načrtov čutimo poleg naših otrok tudi starši, zato menim, da je to vprašanje, ki mora zanimati vso našo javnost. Novo mesto, 26. jan. 1953. S. P. Tudi v Socialistični zvezi delovnih ljudi bo potrebna disciplina Tako živahno že dolgo ni bilo na frontnem sestanku v Metliki kot je bilo 19. januarja zvečer. Poleg zadnjih in najvažnejših zunanjih in notranjih političnih dogodkih so se frontovci pogovorili tudi o preimenovanju Osvobodilne fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi. Zanimati so se za gospodarske naloge mestnega ljudskega odbora: kdaj in kako naj se začne z gradnjo nedograjenih stavb, kje bo novo pokopališče, ker je staro že premajhno, in podobno. Odobravali so odločitev mestnega odbora za tlakovanje ceste in ureditev kopališča na Kolpi. Člani OF so naročili mestnemu odboru OF. da ukrene vse potrebno, da pride tudi Metlika kot turistični kraj med mesta, ki imajo nedeljske Železniške karte s 50 % popustom. Vsega obsojanja je vredno, da to že do sedaj ni bilo urejeno, Mestni odbor je sicer že poslal Dirokciji državnih železnic v Ljubljani ne kaj vlo v /.vezi s tem, vendar do sedaj ni dobil niti odgovora. Frontovci so izprnše-vali, ali Metličani niti odgovora niso vredni? Med drugim so se na sestanku pogovorili o potrebi varčevanja, ker je lanska suša povzročila veliko škode in se moramo zanašati predvsem na lastne sile. Izvolili so tudi delegate za občinsko in okrajno konferenco. Sestanek je bil tudi sicer zelo zanimiv, ker so se navzoči člani odkrito pogovorili o vseh problemih in tudi kritizirali dosedanje napake. Skoda da ni bilo na sestanku več članov, saj jih je v Metliki nad 500. Verjetno je med temi, ki se niso udeležili sestanka, precej nedelavnih, ki so samo še po tem člani OF, da nosijo legitimacijo, pri delu pa jih ni nikdar videti. Će mislijo taki ostati tudi v novo preimenovani politični organizaciji, potem bodo seveda samo ponovno dokazali, da nočejo hiti aktivni graditelji socializma in je bolje, da jih tudi v seznamu članstva ni. Delovni člani bodo prav gotovo zahtevali več discipline, ki bo potrebna Socialistični zvezi delovnih ljndi. Res je precej članov Fronte posebno iz vrst mladine, ki aktivno delajo na kulturnopro-svetnem polju; precej je tudi takih, ki se trudijo za gospodarski napredek Metlike. A prav tako je tudi še preeei takih, ki stojijo ob strani pri vsakem delu, zelo radi pa kritizirajo na vseh koncih in krajih, ne zavedajoč se, da kdor ne dela, tudi nima pravice kritizirati. JJ. F. Slovenec četrtič guverner v Ameriški državi Ohio Frank J. Lauše, sin slovenskega delavca-izseljenca iz kočevskega okraja, ki se je naselil v Združenih državah, je bil letos 12. januarja že četrtič ustoličen za guvernerja države Ohio. Lauše je prvi mož v zgodovini te države, ki je bil že štirikrat izvoljen na to mesto. Lauše je edini izmed demokratskih kandidatov v državi Ohio, ki je bil izvoljen pri novembrskih volitvah. Dobil je 425.000 glasov več kot njegov republikanski tekmec Charles P. Taft, brat senatorja Roberta A. Tafta. Ko je prvič kandidiral za guvernerja leta 1944 — takrat je bil župan mesta Clevelanda —, ga demokratska organizacija v državi Ohio ni uradno podprla. Zmagal je kot neodvisni demokratski kandidat. Lauše, ki je star 57 let, je začel svojo politično kariero leta 1932. Komunisti niso svet zase, temveč organizrana politična sila delavskega razreda Redne letne konference Zveze komunistov v Novem mestu se je v nedeljo 25. januarja udeležilo 59 izvoljenih delegatov osnovnih organizacij in večje število gostov, med njimi tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Jože Borštnar. Iz prejšnjih 37 osnovnih partijskih organizacij na območju mestne občine je bilo proti koncu lanskega leta na osnovi združitve organiziranih 12 osnovnih organizacij Zveze komunistov, pet na proizvodni osnovi, štiri terenske in tri vaške organizacije. Združitev se je pokazala kot zelo koristna že na pripravah in volitvah ljudskega odbora, ker so v prej razmeroma šibke terenske organizacije prišli komunisti, ki so bili povezani v podjetjih ali ustanovah. Večina članov je sedaj vključenih v terenske organizacije, kjer stanujejo in sodelujejo pri reševanju problemov terena in mesta. Odprti partijski sestanki so izboljšali delo organizacij, čeprav so se le-teh posamezni komunisti precej branili. Ni jim šlo v glavo, da bi o njihovem delu razpravljali nečlani, predvsem pa, da bi razpravljali o napakah posameznih komunistov. Nepravilna zaprtost in mišljenje, da je Zveza komunistov svet za sebe, kot to še pojmujejo posamezni komunisti, še danes ni popolnoma odpravljeno, čeprav statut, sprejet na VI. kongresu jasno določa, da je delo komunistov javno in med množicami. Lik komunista je tudi med novomeškimi komunisti obledel. Tri mestne konference so lani prinesle le delno zboljšanje v tem pogledu. Se vedno je med člani neiskrenost in tako imenovana dvoličnost, ko mislijo posamezniki, da lahko eno govore, drugo pa delajo. Tak primer je bil v »Keramiki«, kjer so se celo nečlani na odprtem sestanku zgražali nad neiskrenostjo posameznih komunistov. Takih in podobnih primerov je bilo tudi drugod. V posameznih podjetjih si komunisti niso dovolj prizadevali za pravilno gospodarjenje, niso v zadostni meri sodelovali pri sestavljanju ln sprejemanju tarifnih pravilnikov, vsled česar je prišlo do težnje uslužbencev za večje dohodke kot jih imajo delavci Poleg navedenega je v Novem mestu še v praksi stara navada, da ima nekaj komunistov na desetine funkcij, večina drugih pa nobene. Prav zato delo v množičnih organizacijah ni talto kot bi moralo biti Vse preveč je še kampanjskega in premalo sistematičnega dela. Mnogokje pa so se komunisti spuščali doslej v čisto upravne in gospodarske probleme in pri tem zanemarjali politično delo. Navzlic temu so lani organizacije na območju mestne občine pod vodstvom in na pobudo dobrih komunistov ter ostalih članov dosegle lepe uspehe. Vrsta proslav in protestov je razgibala prebivalce Novega mesta in bližnje okolice ko malokdaj poprej. Velika pomoč organizacij pri obnovi mesta je bila prav tako vidna vsepovsod. Šibka je bila mladinska organizacija zaradi malomarnega vodstva organizacije oziroma sekretarja. Dokaj aktivno je bilo delo Zveze borcev, Fronte in AF2, v zadnjem času pa se krepi tudi organizacija telesnovzgojnega društva »Partizan«, ki. pa se Še vedno bori z velikimi težavami zaradi pomanjkanja opreme. Sindikalne podružnice, ki zajemajo na območju mitejem petmesečno šolo, ki jo obiskuje 29 članov. V mestu sta tudi dve sindikalni šoli ena v gimnaziji in ena v Bršljinu. Študij v osnovnih organizacijah je vse preveč odmaknjen od delovnih množic in največ samo za člane Zveze komunistov. Delegati so iznesli še vTsto drugih problemov in težav, ki izhajajo v pretežni večini iz neaktivnega dela posameznih članov ter podcenjevanja delovnih ljudi, ki niso člani Zveze komunistov. Na konferenci je bil izvoljen nov mestni komite, v katerega je prišlo 11 Članov ter tričlanska revizijska komisija. V mestni komite so bili izvoljeni: Anton Spelko, Tone Malovašič, Janez Potočar, Miha Počrvina, Martin Pavlin, Štefka Kolar, Henrik Cigoj, Zvone Pere, Palma Kasesnik, Avgust Avbar in Marija Kapov. V revizijsko komisijo pa: Janez Zupančič, Jože Udovič in Jože Horvat. Sprejetih je bilo tudi več sklepov za bodoče delo, Centralnemu komiteju ZKS pa je bila poslana pozdravna resolucija. mestne občine 2800 delavcev in nameščencev, niso v celoti izpolnile svoje naloge med člani v borbi za višjo storilnost in pravilno nagrajevanje ter rentabilnost proizvodnje. Na poročilo sekretarja mestnega komiteja tov. Mihe Mihe Počrvina so delegati v razpravi iznesli še vrsto vprašanj o dosedanjem delu, uspehih in napakah ter slabostih. Veliko je bilo govora o ideološkem izobraževanju članov. Lani je mestni komite organiziral 8-dnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij, letos pa skupno z okrajnim ko- i\A€ia ti zavidamo toliko okusne pečenkol * Dva člana dvorske lovske družine sta si pred dnevi zataknila smrekove vejice za klobuk. To sta tovariša Šuštar in Jerše. ki sta uplenila vsak po enega divjega prašiča. Dokazala sta, da nista samo puškonosca, pač pa tudi dobra strelca. Želimo jim 6e mnogo lovskega blagra. * Pri&edši oni dan v Zagrade« sem padel ravno v gručo radovednežev so izpraše-vali lovca tovariša Lojzeta Ui a, če so se mu kaj tresle hlače, ko je prati njemu in tovarišu ttojcu z Lopate drlo krdelo enajstih ščetinarjev. Trdila sta, da jima ni bilo niti vroče, kar pa jim ne verjamemo. Vendar sta se dobro odrezala IjOJzo je podrl 1 dvMna zaporednima streloma dva pivi.-ica. Hoje pa enega, dva hudo ranjena pa sta jima ušla. bosta pa verjetno kje 'poginila. Pečenka pa je bila že tako okusna, da se je ne bi branil niti tovariš uredniki Lepega ščetinarja je uplenil tudi lovec Vidic iz Drašče vasi. * Po loviščih v Snhi krajini, posebno okrog Ilinj, Zvirč in IJatja, so so v zadnjih letih m!o razmnožile divje mačke, ki prav gotovo delajo veliko škodo v lovišču med zajci in parnato divjadjo. Tudi kun zlatic je zlasti okrog Ambrusa, v dolini Krke in pobočjih krških klancev zelo veliko 'Suhokranjčaui jim pravijo man-dra. kar je nepravilno! Ta žival Ima ze4o dragoceno krzno. Ambruški lovci so jih to zimo uplenili že šest in za njo prejeli čedno vsoto 4S tisočakov Tudi v okolici Krke so jih uplenili že več komadov. * Fazani okoli Zagradca in Krke. ki jih je zaplodila delavna lovska družina, po pripovedovanju lovcev kar dobro prezimujejo. Družina skriti zanje in jim dnevno donaša hrano Tudi pred škodljivci ima tn plemenita pernata divjad mir, ker so lovci škodljivce v lovišču termi iito iztrebili. * Lovska družina Žužemberk je letošnjo zimo t zasl rupljenimi vahnmt uničila precej lisic, samo na enem mrhovišču kar tri. Pridno uničujejo tudi škodljive srake, ki so posebno pri srcu tovarišu Vlrantu S. Ilotko Štiri divje sviuse -plen novomeških lovcev V nedeljo, 25. jnnnarja, so novomeški in šmihelski lovci priredili večji pogon na volkove in divje svinje v ltadohi. Volkovi niso prišli pred puške pač pa so padle Štiri divje svinje, kar jo tudi lep uspeh. Za nedeljo, 1. februarja pripravljajo pogon na to škodljivo divjad še v večjem obsegu. Strnu 4 DOLENJSKI LIST Štev. 4. Kmete zadrulniki - sodelujte pri sestavljanju novih pravil in poslovnikov vaših zadrug! V Birčni vasi ie kmetijska zadruga na dobri poti Z novim gospodarskim sistemom in | vilno vodenje kadrovske politike od ( svojimi pododbori in zadružnimi upra s poglabljanjem demokracije mora na še zadružništvo napraviti viden korak, da se izkoplje iz zaostalosti našega kmetijstva. V tem ima zadružništvo v prejšnjem letu viden uspeh, ki se odraža v reorganizaciji pasivnih kmetijskih delovnih zadrug v zadružna posestva, v ustanavljanju raznih kmetijskih pospeševalnih odsekov in v razmahu celotnega zadružnega gospodarstva sploh. V zvezi s tem traja razprava o uveljavitvi novih pravil za zadruge in poslovnikov za njihove odseke že skoraj leto dni, ker nam stara, takozvana vzorna pravila in poslovniki več ne ustrezajo zaradi ostankov centralističnega in birokratskega sistema. Z novimi pravili je potrebno predvsem težiti za tem, da z njimi potrdimo vse, kar jo dobrega na že prehojeni poti in da omogočimo nadaljnje spro-ščenje pobud naših poštenih, delovnih zadružnikov. Prva zadruga, ki je sestavila osnutke novih pravil in imela letni občni zbor, je SKZ Birčna vas. Udeležba na zboru je bila nad vse povoljna. Z malo izjemo se je zbora udeležilo vse članstvo, od katerega je bila zastopana tudi ena tretjina zadruž-nic za razliko od občnih zborov prejšnjih let, ko so jih morali zaradi neza-nimanja članstva sklicevati po dvakrat ali trikrat. Po objavljenem dnevnem redu so zadružniki najprej pretresali gospodarska in organizacijska vprašanja, zaključni račun in se pomenili o razdelitvi dobička na sklade. Razprava o tem je pokazala, da je upravni odbor z izdatno pomočjo zadružnikov dosegel velik uspeh, ki se Ko odhajajo Vaši fantje Ln možje na odsluženje vojaSke-ga ro-ka v JLA ali na orožne vaje, Jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista"* Vsak teden Jim bo prinašal vse dolenjske novice in zanimivosti - ZLsto jim takoj pripravite to veselje! odraža v gradnji gospodarskega poslopja, v izboljšanju proizvodnosti na zadružni ekonomiji in v dajanju finančnih sredstev za elektrifikacijo, za katero je bilo vloženih od strani zadruge že 529.000 din in od tega že polovico izčrpanih. Ugotovili so, da je za potrebe nadaljnjega zadružnega razvoja nujno organizirati močan živinorejski odsek, sadjarsko-vinogradniški odsek ln nekaj obrtno- uslužnostnih delavnic za področje zadruge. Od 77 milijonov dinarjev letnega prometa je zadruga izkazala v letu 1952 nad 2,700.000 din čistega dobička! Pra- strani upravnega in nadzornega odbora, ki je dosledno ugotavljal delo uslužbencev, kontroliral izvajanje nalog in obsodil malomarnost in nerednost uslužbencev na disciplinsko in kazensko odgovornost ter zamenjal take uslužbence z boljšimi je k uspehu zadruge mnogo pripomoglo., Zadružnikom, ki so v dvomih nad nepravilnostjo dobička nekako izrazili, da je le-ta preveč oderuški, se je pojasnilo, da dobiček v okviru celotnega prometa ni pretiran in da je potrebno, da zbere zadruga čim več sredstev za svoj nadaljnji razvoj, ki gre vsekakor v korist vseh njih članov. Del dobička, ki bi ga po pravilih zadružniki mogli dvigniti, so soglasno odklonili in sprejeli sklep, da gredo tudi ta sredstva v fond elektrifikacije. Poudarili pa so pri tem, da se morajo v tekočem letu uvesti članske knjižice, ki bodo ob koncu leta izkazovale promet poedinega člana v zadrugi. Po tem prometu bodo člani del dobička naj pravičnejše razdelili. 154 zadružnikov SKZ Birčna vas je v večini vplačalo dvignjeni osnovni delež na 250 din z desetkratnim jamstvom. Na zboru pa so sklenili, da bo poedini član, katerega gospodarstvo je večje, vplačal tudi po dva ali več osnovnih deležev z ozirom na to, da osnovni delež v resnici ne predstavlja velike vsote in da je za potrebe in napore zadruge nujno še nadalje ustvarjati osnovna sredstva. Po pretresu splošnega zadružnega položaja in začrtanih smernic za nadaljnji razvoj zadruge so zadružniki prešli na razpravo osnutka novih pravil in ugotovili sledeče: Vlogi deležev in jamstva v zadrugi je treba v pravilih dati večjega poudarka in v zvezi s tem tudi ugodnostim članov ln delitvi dobička na pospeševalne odseke, zadružnikom samim pa po vloženem prometu v zadrugi Prav tako je treba točneje poudariti vlogo predsednika zbora zadružnikov in upravnega odbora zadruge, kakor tudi obeležiti točneje vlogo poedinih pospeševalnih odsekov in vlogo kul-turno-prosvetnega dela, ki ga mora zadruga v svojem območju okrepiti. Posebno so pozdravili predlog, da se bodo zadružni občni zbori vršili štirikrat letno, ker bo to najuspešnejša povezava zadružne uprave z zadružniki, ki bodo na zborih pritegnjeni k soodločanju in še nadaljnjemu izpopolnjevanju svojih pravil in poslovnikov. Ob koncu zbora se je pri delitvi strokovnih kmetijskih knjig zadružnikom pokazalo, kako se naš kmet zanima za dobro knjigo, prav tako tudi za predavanja, razne tečaje in na splošno za kulturno-prosvetno udejstvo-vanje. Ta prvi občni zbor je pokazal, kako je potrebno, da so zadružna vodstva s vami stalno v povezavi s člani zadrug. Sodelovanje vseh članov je merodajno za uspešen razvoj, če so seveda člani seznanjeni s svojimi pravili in poslovniki, če vedo za gospodarsko in finančno stanje zadruge, če razpravljajo o zaključnem računu in delitvi dobička na sklade ne samo v ozkem krogu, temveč široko po vseh vaseh ob sodelovanju članov Fronte in ostalih množičnih organizacij. Zato v SKZ Birčna vas ni bilo težko izvoliti upravnega in nadzornega odbora zadruge. V glavnem so stari odbor samo potrdili in ga dopolnili z ženami-zadružnicami in mladino ter tem zaupali nadaljnje vodstvo svoje zadruge. Sadiarji - pozor! Zadnji čas je za pripravo cepičev sadjarjem: Malo sort, a tiste dobre tri koničastega sadja, ki prvo cvete, pred- | krajevnim prilikam primerne. Zlasti vsem češenj, sliv in marelic. Cepiče povežite po sortah, jih označite z imeni in spravite v kleti v pesek ali pa zunaj ob zidu v zemljo ob senčni strani poslopja. Za cepiče pečkastega sadja se še ne mttdi. Zakaj pa moramo cepiče koščičaste-ga sadja pripraviti že sedaj? Prvič zato, ker so popki že malo nabrekli in drugič zato, da jih bomo lahko uporabljali skozi do kresa za cepljenje za lubom (kožo) ali na pol luba, ko je drevje »muževo«. Pa še to: če se nam prvo — suho ,— cepljenje spomladi ponesreči, imamo še vedno možnost, da drevo Še enkrat precepimo s cepiči, ki smo jih že sedaj nabrali. In še nekaj bi rad povedal naSim glejte na to, da bo matično drevo zdravo in odporno! Dalje: Stopite k svoji zadrugi tri vprašajte, ali ste drevje že obrezali in očistili? Sedaj je zadnji čas, da odstranite roparice, ki odganjajo iz korenin in debel, da razredčite krone dreves, da bosta mogla sonce in svetloba zraven. Stara, bolna drevesa vrzite na ogenj, pomladite jih na ta način, da odžagate stare veje tik mladik itd., kajti kmalu se bo začelo delo v vinogradu in drugod in tedaj se bo marsikdo izgovarjal, da nima časa. Dajte, dajte, da ne borno čez nekaj let jabolka iskali in jih še plačevali, kot danes pomaranče! Martin Marinič ! PRIPRAVE OBČNIH ZBOROV splošnih kmetijskih zadrug v novomeškem okra u ze v drugi številki Dolenjskega lista smo v poročilu z zadružnega posveta v Novem mestu poudarili važnost dobrih priprav za letne občne zbore splošnih in kmečkih delovnih zadrug. Izdelava pravil in poslovnikov za vsako zadrugo ter priprava letnih občnih zborov je trenutno najvažnejša naloga ne samo zadružnikov, pač pa tudi vseh političnih organizacij na terenu- Obenem z Izdelavo in razpravo o sestavi pravil pa je treba tudi razpravljati o kandidatih za bodejo upravne in nadzorne odbore, kajti lanske izkušnje so pokazale, da so bili posa mezni upravni odbori bolj cokla napredka kot pobuda in da so marsikje dušili Iniciativo posameznih naprednih zadružnikov. Prav zato je potrebno, da pridejo v bodoče upravne odbore gospodarsko razgledani in napredka željni ter požrtvovalni kmctovalc^ ki bodo s svojim osebnim zgledom dvigali zadružno zavest in se odločno borili za gospodarski napredek. Tudi IV. redna seja upravnega odbora "krajno Zadružno zveze dne 20. Jmuarjn 1953, katere se je udeležil član CK tovariš ing. Jože Levstik, je bila v glavnem posvečena pripravam na letne občne zbore. V letu 1952 so zadruge v organizacijskem In finančnem pogledn napravile odločen kornK naprej. 15 šibkih zadrug se Jo priključilo močnejšim, tako da je sedaj v okraju 40 splošnih kmetijskih zadrug, pri katerih je 52 trgovskih poslovalnic, 30 lesnih odsekov. 19 obrtno uslužnostnih odsekov, 16 strojnih odsekov, ki eo se lani močno okrepili s Številnimi novimi stroji, 9 živinorejskih odsekov in en sadjarski odsek. Od 14 KDZ se jih je sedem preimenovalo v zadružna posestva, štiri pa poslujejo še naprej kot kmečke delovne zadruge. To so »Baza 20« v Poljanah. Podhosta, Velika Loka ln Veliki Gaber. Pri ostalih ni še popolnoma jasno.. v kakšni obliki bodo poslovale v bodoče. Ore za KDZ Straža, Mirna In Volčje njive Stvar samih članov teh zadrug je, za kak8-no obliko gospodarjenja se bodo odločili vendar bi bilo prav. da bi se porircj dodobra pogovorili o vseh tistih slabostih in napa knn, ki jih razdvajajo In katere sovražniki napredka spretno izkoriščajo za razbijanje naprednih oblik donosnejšega gospodarjenja V okraju obstaja poleg Se navedenih štirih KDZ še 18 zadružnih posestev, ki se na splošno dobro razvijajo. Zanimivo je, da se na primer zadružno posestvo v Dobrničn. ki je nastalo iz razformirane delovne zadruge, kar lepo razvija. Nasprotno pa v zadružnem posestvu Otočeo tudi P° reorganizaciji iz KDZ še vedno niso odstranjene vse težave. Kaže, da so tn na deln sovražne sile, ki hočejo za vsako ceno uničiti socialistične zarodke kmetijstva, in da je takih sil še celo med člani upravnega odbora kmetijske zadruge, pod čigar upravo je posestvo. LANI 58 MILIJONOV KREDITA IN 30 MILIJONOV DOBIČKA Za okrepitev zadružništva je dala lani ljudska oblast samo za novomeški okraj 58 milijonov kredita, ki je bil v celoti Izrabljen deloma za gradnje novih objektov, deloma za nakup strojev in druge opreme. Judi pri črpanja kreditov niso bile vse zadrugo dovolj aktivne in prizadevne, dočim pa je drugim, ki so se za gradnjo in nakup strojev bolj brigale, čestokrat manjkalo kredita, ker je bii ta pa, predviden za vse zadruge, a ga niso vse enako izkoriščale. Na splošno je bilo poslovanje kmetijskih zadrug v leto 1952 aktivno, saj ao ustvarile skupno okrog 80 milijonov Čistega dobička. Ti milijoni bodo, pravilno naloženi, močno pojačali zadružno dejavnost. 8 tem doblč kom bodo v celoti razpolagali oziroma sklepali o njegovi porabi zadružniki na letnem občnem zboru. V bodoče zadruge ne bodo smele več toliko računati na kredite, ampak se v glavnem naslanjati na lastne sile. Izkušnje so pokazale, da je Še veliko takih neodkritih notranjih rezerv. Močni kreditni in hranilni odseki, ki bi morali obstajati pri vsaki večji zadrugi, bi lahko veliko koristili razvoju zadružništva. Do sedaj so ti odseki samo životarili, njih razvoj ln krepitev pa je odvisen od zaupanja zadružnikov do svoje zadruge. Zaupanje zadružnikom do zadruge pa raste tam, kjer je njeno poslovanje pošteno in kjer Imajo od njenega poslovanja neposredno korist sami zadružniki. V pripravah na občne zbore naj zadružniki razpravljajo tudi, kam bodo naložili lanski čisti dohiček, da jim bo donašal največ dohodkov. Ponekod so upravni odbori začeli že pred občnim zborom z delitvijo dobička, kar pa je nezakonito in samo kaže željo posameznikov, da bi ga razdelili med seboj Jn odtegnili nadaljnji krepitvi zadružništva. V Ambrusu so na primer de lili dobiček v taki obliki, da so dali vsa kemu zadružniku brezplačno kilogram slad korja, škatljtoo kreme in vžigalice. Bes ima jo zadružniki pravico, da si de! čistega dobička (dO 20%) razdele, toda ta delež naj bi dobili v obliki popusta pri nakupu omet nih gnojil ali strojev, marsikje pa bi lahko s tem dobičkom rešili vprašanje povišanih deležev. Tam, kjer so zadruge finančno šibke, pa naj bi občni zbor sprejel sklep, da ZBOLJ5AJMO DELO NAS1H STROJNIH ODSEKOV! Od začetka svojega obstoja si skuša človek v kmetijstvu zboljšati svoj položaj v glavnem na en način: Čimveč in čimboljše pridelke pridelati s čim manj delovne sile. Ogromno je bilo na tem polju že doseženega, vendar tudi v bodoče ne bomo nikoli na takšni višini, da se ne bi dalo še kaj zboljšati! Eden izmed najvažnejših pogojev za skrajšanje delovnega časa v kmetijstvu in s tem tudi za boljšo obdelavo zemlje je uvedba strojev in orodja v kmetijsko delo. V današnjih časih ima vsak kmet mehanizirano obdelavo zemlje tudi na najbolj zaostalem posestvu, kajti mehanizacija ni samo traktor in traktorski priključki, temveč vse, kar ei je človek napravil, da mu olajša obdelavo zemlje in skrajša delovni čas. Sodobna obdelava zemlje kot jo imajo nekatere napredne države, pa zahteva precejšnjih stroškov za nabavo strojev in orodja. Večina naših slovenskih kmetov ne more sama kupiti najnovejših strojev, ker imamo zlasti v Sloveniji razdrobljena kmetijska posestva in bi prenekateri stroj kmet lahko uporabljal le teden ali dva v letu. Taka uporaba strojev ne bi bila donosna in bi bila včasih tudi dražja od ročne obdelave zemlje. Da bi pa v kmetijstvu tudi pri nas lahko napredovali (brez napredka bi bil naš kmet obsojen na pogin!), da bi si tudi pri nas lahko nabavljali sodobne stroje in orodje navzlic temu, da imajo naši kmetje razmeroma majhne površine, zato so (oziroma bi morali biti) pri naših kmetijskih zadrugah strojni odseki. Ti imajo nalogo, vsakemu članu KZ olajšati delo, nadomestiti potrebno delovno silo in tako s čim manjšimi stroški čim več pridelati. Kot smo že omenili, mehanizacija v kmetijstvu ni samo traktor, temveč vsi ostali stroji. Marsikatera vas takega traktorja, kot smo jih imeli doslej, ne more potrebovati. Uporablja pa gotovo manjše stroje, kot so kombinirani oko-palniki ln osipaIniki, izruvač za krompir, škropilnice itd. Nedvomno bi bilo tudi zgrešeno, če bi si nabavljali take stroje, ki jih uporabljajo na večjih posestvih. Strojni odsek naj bi imel vse tiste stroje, ki so po pametni presoji naprednih kmetov potrebni za veČino članov naših KZ. Tam, kjer so večje Vsak odsek pri naših kmetijskih zadrugah mora biti donosen oziroma se mora vzdrževati sam. To zahteva od nas današnji gospodarski sistem. Zaradi tega bi moral vsak član od uporabe stroja plačati obrabo. Najboljše je pla- kmetije v nižinskih predelih, si bo oko- j čevanje obrabe stroja po času, ker bomo s tem zagotovili, da bo vsakdo pripeljal stroj čimprej nazaj, in sicer takoj, ko ga ne bo več potreboval. Hkrati pa uveljavljamo s tem načelo, da kdor stroj del j časa rabi, naj zanj tudi več plača. S tem delno odstranimo tudi možnost da bi stroji v glavnem palnik in osipalnik ter slične stroje nabavil kmet sam. Tam bodo kmetje občutili potrebo po traktorju in priključkih, katerih si sami ne morejo nabaviti, niti jim nimamo toliko na razpolago. Zaradi tega naj bi o nabavi manjših strojev razpravljali člani KZ Kmetje z zanimanjem ogledujejo moderne poljedelske stroje, s pcmočjo katerih bodo lahko z manJSiml žrtvami bolje obdek. dobivajo Čedalje več mehanizacije. vsake vasi posebej, ker ima vsaka vas svoje potrebe. Na zborih pa naj bi razpravljali o nabavi večjih strojev, ki so tam potrebni. Uporaba strojev po strojnih odsekih pa zahteva nekaj dela v strojnem odseku, če hočemo, da bomo stroje res smotrno in s pridom uporabljali ill zemljo. — Tudi dolenjske zadruge Z njo prihaja napredek na našo vas. služili samo večjim kmetom. Seveda naj bi bila višina odplačevanja obrabe takšna, da pokrije dejansko obrabo stroja in da se ustvari nekaj akumulacije, posebnih dobičkov pa naj strojni odseki ne iščejo, da bodo tako stroji čimbolj dostopni vsakemu kmetu. Pri izkoriščanju večjih ali kompliciranih strojev se je pokazalo, da je najboljše, Če s temi stroji upravlja samo ena oseba, katero plača strojni odsek. Tak človek bo delo opravil prej kot nevešča oseba, hkrati pa bo tudi odgovarjal za stroj. Jasno je, da mora koristnik stroja plačati tudi delovno silo, vendar pa je obdelava zemlje na ta način cenejša, kot če bi s strojem upravljal sam. Za pravilno usmerjanje dela v strojnem odseku naj bi bil postavljen odbor odseka. Ta bi kontroliral uporabo strojev in dajal predloge za napredek odseka upravnemu odboru KZ. Za uporabo manjših strojev bi bilo dobro v vsaki vasi postaviti po eno osebo, ki bi dajala stroje v uporabo in vodila evidenco, v kakšnem stanju je kdo stroj sprejel in vrnil. Tako bi za sedanje začetne čase moral delovati strojni odsek, če hočemo imeti od njega koristL Poglejmo stanje po naših strojnih odsekih. Marsikje tega imena sploh ne zaslužijo. Po mnogih zadrugah ležijo stroji pokvarjeni, zarjaveli, brez evidence, brez kakršne koli odgovornosti. Ce bi pogledali življenjsko dobo takega stroja, bi videli, da je bil najbrž prav malo rabljen, vendar je sedaj pokvarjen, ker se nikdo ni smatral odgovornega, če ga je pokvaril. Tudi odškodnine ni bUo mogoče od nikogar zahtevati, ker se je vsak lahko izgovoril. Stroji so slabo vzdrževani, ker običajno nihče nima naloge, da bi jih vzdrževal. Mnogokrat so izkoriščani brez plačila, ker ima za posledico, da stroje izkoriščajo le tisti, ki imajo na vasi več veljave. Taka pot nas ne bo pripeljala do uspehov in napredka. Zaradi tega bo Okrajna zadružna zveza Novo mesto organizirala dvodnevni seminar, na katerega bodo povabljeni vsi predsedniki strojnih odsekov in traktoristi. Tu si bodo izmenjali mifli v glavnem vsi, ki delajo na tem vprašanju, in si napravili smernice za bodoče delo, ki bo prineslo članom naših zadrug več koristi kot doslej. Ivan Veber se ta denar vsaj začasno pusti zadrugi kot obratni kapital. Ves ostali dobiček pa naj vlože v take pospeševalne odseke, od katerih bodo imeli zadružniki največ koristi. Toda o vsem tem mora sklepati občni zbor. SAMO »ORGANIZIRANE KRAVE* BREZ DOBRE KRME NE BODO DALE VEC MLEKA! Zelo veliko je zanimanje za živinorejske odseke. Sprejem v rodovnik ponekod kar dobro napreduje. Devet živinorejskih odsekov že uspešno deluje in ei prizadeva dvigniti donosnost živine z izbiro pasme oziroma selekcije. Zaradi lažjega in uspešnejšega delovanja se ti odseki povezujejo med seboj v medzadrnžne odbore. Tak medzadružni odbor že obstoja v šentjernejski, novomeški in trebanjski okolici, ki povezuje odseke na Mirni, Trebnjem in Veliki Loki. Vel ti sektorji imajo Že nastavljene plačane mlečne kontrolorje, ki bodo kot strokovnjaki tudi sicer lahko veliko koristili odsekom. Zanimanje za Živinorejske odseke je zelo veliko tudi na območju KZ Straža, Dolenjske Toplice, Mokronog in Šentrupert, toda pri slednjih dveh se upravni odbori premalo zanimajo zanje. Vprašanje dviga produktivnosti živine pa ni samo v selekciji, kajti samo v rodovnik vpisana krava, ki pa nima dovolj primerno dobre krme, ne da nič več mleka 1 Zato mora biti delo živinorejskih odsekov povezano s pol jedel jsklmi odseki zaradi pridela ve krme, izboljšave travnikov, pravilnega kolobar jenja in drugih ukrepov za povečanje krmske podlage. Tovariš ing. Linzner je ▼ neki razpravi, ki »mo jo objavili v našem listu, s številkami dokazal do kakšne mere ln kako se da dvigniti hektarski donos krme v naših krajih In kolike važnosti je to za živinorejo in s tem ▼ zvezi s celotnim JTospodarstvom. Zelo slabi so Be pri nas poljedelski In sadjarski odseki, katerim pa bo treba letos posvetiti mnogo več pažnje in dodeliti potrebna sredstva. Na papirju je sicer precej sadjarskih odsekov, v resnici pa posluje La samo pri KZ Šentjernej, vsi dmgi pa »poslujejo* samo v času obiranja sadja, pri eiacenju, škropljenju ln obnovi sadovnjakov pa njihovo poslovanje — preneha. NOVE flRADNJE IN NAČRTI V LETU I9S3 losainezne stroje za novo mlekarno oziroma tovarno za predelavo mleka, ki bo stala v Novem mestu, že dovažajo. Takoj bo bodo dogotovljeni načrti, začno tudi a gradnjo vinske kleti pod Trško goro, ker so ostale priprave za gradnjo že v polnem tekn. Obljubljena je večja servisna mehanična delavnica, ki bo stala verjetno v Novem mestu. Taka delavnica, v kateri bodo lahko zlagali tudi posamezne uvožene stroje in izvrševali vsa popravila, je za Dolenjsko nujno potrebna. Razgovor o nujno potrebni medzadružni klavnici in tovarni za predelavo mesnih izdelkov j'e še v teku, prav pa bi bulo. da bi vse zadruge to vprašanje resno vzele v pretres in iskale možnosti za uresničitev tega načrta. Pereče je vprašanje obnove vinogradov, ki pa ne dopušča nobenega odlaganja več. Najtežji problem pri tem je neraven in kamenit teren In razdrobljenost parcel, ker je tako otežkočena uporaba pluga za rigolanje in obdelave s stroji. Vprašanje trsnega izbora bodo rešili s ureditvijo trsnioe v Beli cerkvi in matičnjaka na Trški gori. Prvi vzoren vinograd bo še letos urejen na površini šestih hektarjev na Ruperčvrbu pri Birčni vasi. To bo hkrati tudi največji vinograd v enem kosu na Dolenjskem, ki bo ve« mehaniziran, oziroma urejen tako, da ga bodo obdelovali s stroji Tudi za nhnovo sadovnjakov je treba najprej poskrbeti za sadike izbranih sort. Letos b°, ,are.JfmJ1 več drevesnic na posameznih sektorjih, ki bodo skrbele za zadostno količino sadnih drevesc Največji sadovnjak, ki je sedaj v načrtu, bo urejen na zadružnem posestvu Brezovica pri Šentjerneju, c ",lno drevje bo tu zasajeno na kompleksu « do 10 hektarjev! Lepe pogoje za ureditev sadovnjakov imajo Brusnice, Vrhpolje. Kle-v«vž in drugi predeli. Pri izdelavi zadružnih pravil v teh predelih, kakor tudi dra-eod je treba upoSlevati vse take pogoje in delati na osnovanju in razvijanju takih donosnih odsekov. Sektorji kot so Poljane. Mirna. Šentrupert, Velika Loka. Sentlovrenc Jn Veliki Gaber so daM lani prav lepe hektarske donose krompirja. S smotrnim prldelovan je ni, zlasti s pravilno izbiro semena, bi se dali ti hektarski donosi Se zelo povečati. Zato je lahko poleg živinoreje po vseh teh sektorjih pridelovanje kvalitetnega semenskega krompirja glavna in najbolj donosna gospodarska panoga. ■ * V desetletnem perspektivnem načrtu obnove in povzdige kmetijstva v naši državi bo v to svrho samo v Sloveniji investiranih 42 milijard dinarjev I Te investicije bodo dane deloma tudi kot posojilo privatnikom za gradnjo silosov in gnnjifič. Nesmiselno le namreč uvažati na tisoče vagonov umetnih gnojil, medtem ko teče dragocena gnojnica po vseh cestah in poteh Razumljivo Pa je. da bodo pri dodeljevanju kreditov za povzdigo kmetijstva v prvi vrsti upoštevane kmetijske zadruge in zadružna posestva. Ko v teh dneh pri VReh kmetijskih zadrugah pripravljajo zadružna pravila in poslovnike za posamezne odseke, je prav, da upoštevajo vse dosedanje izkušnje In tudi napake, predvsem pa da imajo pred seboj jasen načrt bodočega razvoja. O osnutkih pravil in o bodočih članih upravnega odbora pa naj se dodobra pogovore vsi člani skupno s frontovci in elani drugih organizacij na. posebej za to skl'canih vaSkili BMtaDkiO 6e pred občnimi zbon. R. P, nAŠIH CAAJAV Birčna vas Poslopja železniške postaje v Birčni vasi so bila med vojno požgana in deloma porušena. Vsa leta po vojni zato ni bilo na postaji čakalnice za potnike in potrebnih uradnih prostorov. Na pobudo množičnih or- Sanizacij in občinskega ljudskega odbora otna vas Je železniška direkoija lani v decembru začela urejati Čakalnico, ki je bila v dokaj kratkem času obnovljena in Izročena svojemu namenu že 1. januarja letos. 8 tem je bilo številnim potnikom, ki so morali do sedaj čakati vlak na prostem ob vsakem vremenu, ustreženo. Težava za potnike, ki prihajajo iz raznih strani na postajo v Birčno vas, pa so zlasti ob slabem vremenu skrajno slabe poti od posameznih naselij. Potrebno bi bilo, da bi se prebivalci teh vasi skupno z množičnimi organizacijami in občinskim ljudskim odborom pogovorili tudi o popravilu in izboljšanju teh poti. s. Zapotok pri Sodražici Lansko leto se je poročil Alojz L«6*'0' rešetar iz Zapotoka št. 1. Ker je doma številna družina, se je začasno preselil na uom svoje neveste, letos spomladi pa si name; rava postaviti lastno hišico. Ko je te ani vozil kamenje in pesek, f Je f°nJ tako hudo brcnil v trebuh, da je moral nemudoma v bolnišnico. Marljivemu delavcu tovarišu Lušinu želimo skorajšnje okrevanje! K. 11. Delo trebanjskih gasilcev Po osvoboditvi so se gasilci v Trebnjem znašli v težkih razmerah. Okupator je uničil stroje, razdejal dom in pobral cevi. Motorna brizgalna je bila v nerabnem stanju. Do leta 1950 so gasilci v glavnem organizirali in organizacijsko okrepili društvo. Nadalje pa so se lotili zbirati denar in se posluževati raznih prireditev. Tako so si nabavili nekatere strojne priprave. 8 svojim delom eo znani po vsej trebanjski okolici, saj so radi priskočili na pomoč tudi v sosednje kraje. Da bi bilo njihovo delo čim uspešnejše ob nesrečah in požarih, so v letu 1951 na občnem zboru sklenili nabaviti gasilski avto in nekaj cevi. Požrtvovalni gasilci so od vaščanov in bližnje okolice naprosili lesa — tramov in se obrnih s prošnjo za pomoč tudi na Okrajni ljudski odbor v Novem mestu. Okrajni odbor je podaril društvu 200 tiso* dinarjev. Tako so v Trebnjem dobili nov gasilski avto, nekaj za denar in za les. Nabavili so tudi več metrov vodnih cevi. Tako se je društvo okrepilo s strojnimi napravami. Gasilci se udeležujejo tudi dela v ostalih organizacijah. Svojo predanost so pokazali tudi v času volitev, prvi so prišli organizirano na volitve. Povezavo imajo z vsemi ostalimi društvi trebanjskega sektorja in krepijo gasilsko moč tudi v mladih. Z. A. Pismo iz ribniške doline Čudne pojme o demokraciji imajo nekateri ljudje. Tako je bil nedavno tega v nekem kotu naše doline sestanek občinskega odbora OF. Pa se oglasi možakar, češ. jaz ne bom dal Jožetu iz naše vasi legitimacije OF, za katero sedaj prosi, lani pa jo ni hotel vzeti. »Letos imamo demokracijo, pa mu je zato n« bom dal,« je Se naprej razvijal svojo teorijo o demokraciji, svobodi ter s tem utemeljeval svojo odločitev glede izdaje legitimacije OF. Napačno, prijatelj moj! Ravno zato želi tvoj sosed legitimacijo OF. ker že na lastni koži čuti našo resnično demokracijo. Zato je postal drugačen in hoče sodelovati pri graditvi socializma na vasi! * Pred tedni je umrl v našom kraja znan borec iz NOR. Prav tako kot med vojno Je bil tudi po vojni med prvimi borci pri gospodarski preosnovi naše države. Veličasten pogreb je pričal, kako je bil pokojni spoštovan. Nekaj pa me je pri V6em tem zbodlo v oči: tista gomila razkošnih vencev, ki so stali lepe denarje. Za krsto je stopala užaloščena vdova z otrokoma, ki ei je P™v gotovo težko kupila žalno obleko za sobe in otroka. Ali ne bi bilo umestno, da bi enkrat že opustili tisto ob6ipanje pokojnikov z venci, pa bi denar porabili v socialne svr-hel To bi bil najlepši spomin na pokojnika. * Ob novem letu je čas. da pridobivamo nove naročnike za naše časopise in revije. Bil sem pred nekaj dnevi v gorski vasici. Na peči zagledam kmečko ženo, ki je na glas brala članek iz revijo »Naša žena«. Razveselil me je ta dogodek ln kmalu sva se pomenila o tem in onem članku v reviji. Rekla je, da bi se rada naročila na revijo vsaj za četrt leta. Rad sem jI ustregel leto se je dogodilo v neki vasi v dolini. Moja žena je posodila revijo neki mladenki in jo opozorila na važne in koristne članke ▼ »Naši ženi*. 2e čez nekaj dni jo je vrnila s prošnjo, da jo tudi njej naroči. Dve kmečki dekleti sta zložiti za naročnino. Kaj sledi iz tegaT Ne agitirajmo za naše Časopise in revije samo s suhoparno gesto, ceS, ali se boš naročilt Ali si tako zakrknjen državljani Ne. z lepo besedo pojasnjujmo in prepričajmo naše ljudi, pa ne bo toliko »reakcionarnih tipov« 1 —et. Metlika Dolga cesta, ki pelje z metliškega kolodvora v mesto, je zopet dobila pred kratkim prve električne svetilke. Cesta, ki je bila pred vojno dobro razsvetljena, je bila vsa povojna leta brez luči, tako da so si tujci ▼ brezmesečnib nočeh le s težavo utirali V pretekli vojni se Je ribji zaklad v zgornjem toku Kolpe občutno zmanjšal zaradi nnicevanja z eksplozivi. — V zadnjem časti fte stanje izboljšuje, športni ribiči pa Je ujamejo tu pa tam lepe sulce. — Naš dopisnik tov ing. Slavko Volk je 17. Januarja uplenil pri vasi Koželj 8 kg težkega snlea. **** Je po osvoboditvi najtežja, na Športni način ujeta riba v tem predelu. pot v mesto. Tako ni bilo ni* čudnega, če se je zgodilo, da je tujec po dolgem tavanju v temi potrkal na vrata prve metliške hiše in vprašal, v katero smer naj se obrne, da bo prišel do Metlike. Zdaj bodo take prigode mogoče izginile, čeprav na vsej dolgi poti zaenkrat svetijo samo štiri svetilke. Vsaj smer v mesto je potnikom nakazana, to pa je že precej za človeka, ki i« doslej tipal v temi. Vendar Ea upamo, da bo novi mestni odbor — tu ot drugod v mestu — čimprej poskrbel za pošteno razsvetljavo. Iz Dolenjih Laz Nekdaj kočevske Laze so zdaj izrazito napredna slovenska vas Imajo zadružno ekonomijo in gradbeno podjetje »Krka« jim je to jesen prenovilo šolo. Ta šola na Lazih, ko je bila med vojno okupatorjev bunker, je danes središče kulturnoprosvetnega dela tudi okoliškh vasi. V njej se posebno rada zbere mladina. Učlteljstvo je namreč v teh dolgih zimskih večerih organiziralo za mladino več izobraževalnih tečajev in Marija Presen je režirala Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Igra. ki jo je mladina Laz na-študirala v zelo kratkem času, je v celoti uspela. Ljudje so odhajali zadovoljni na svoje domove. Igralcem je treba dati vse priznanje, prav tako pa tudi tistim, ki iz te vasi študirajo ali so v služhah, ker so žrtvovali svoj prosti čas za uspeh igre. Videti pa je, da bi bilo na podeželskih odrih treba pogosteje prikazovati igre z globljo problematiko, ker so ljudje vse preveč vajeni videti na odru smešnostl in bur-kavosti, tako da se ob nekaterih žalostnih prizorih smejejo. B. V. Kratke vesti iz Kostelske doline Gradnja ceste Fara—Stari trg ob Kolpi dobro napreduje. Za delo se prijavlja vedno več delavcev, ki preko zime delajo na odseku Sapnik—Brsnik. Spomladi pa se bo delo razširilo tudi na druge odseke. Gradnja ceste pomeni močan udarec tistim nazadnjaškim elementom, ki so govorili, da je obljubljena gradnja le predvolilno geslo Ljudske fronte. V Fari je Imelo domače kulturno umetniško društvo 11. januarja svoj letni občni zbor. Dejstvo Je, da v letošnji zimi doslej ni bilo večje kulturnoprosvetne dejavnosti. Vzroki ležijo po eni strani na preobremenjenosti učitoljstva in v premajhni skrbi občinskih in frontnih odborov za dvorano, kf je v zelo žalostnem stanju, brez zadostne zasteklitve in peči. Občinski možje so sedaj sklenili, da bodo poskrbeli za ureditev dvorane, dramatska skupina pa je začela s Študijem iger. V kratkem bodo ustanovili tudi gevski zbor, ki ga bo vodil domačin tovariš elau. Delo v kmotijsko-gospodarskem izobraževanju je letos v občini Kostel precej živahno. Razen kmetijsko - gospodinjske šole v Fari, ki jo žal obiskujejo samo dekleta, so pogosto po posameznih vaseh tudi večerna predavanja. Predavatelji so strokovnjaki iz Kočevja in tudi domači napredni kmetjo. Med njimi zasluži največjo pohvalo 65-letni kmet Anton Delač iz Podeten, ki je pionir naprednega kmetijstva, posebno pa sadjarstva v tem kraju. Njegova predavanja so prav dobro obiskana, saj posreduje poslušalcem razen teorije tndi svoje bogate praktične izkušnje. Vendar pa jo treba pripomniti, da je obisk še premajhen in nereden. Cilj predavanj nI krajšanje dolgega časa ob zimskih večerih, temveč pridobivanje znanja za boljše kmetovanje. Tudi znanje ni dovolj, če ljudje ne bodo vsaj delno poizkusili to znanje uporabiti v praksi. * Četa telesnovzgojnega društva »Partizan« v Fari je sestavljena iz mladine nižje gimnazije. Najboljši »mucarji v semestralnih po-eii.nicab izpopolnjujejo svoje znanje v bedem ćportu na kratkih tečajih v Kočevju, ki jih organizira Okrajni odbor »Partizan« v Kočevju. V. S. Šentjernej Poročilo o delu Ljudske knjižnice v Šentjerneju, objavljeno v predzadnji številki našega lista, ki ga je podala tovarišica Tončka Skerle na občnem zboru SKUD, ni poslala v objavo ona, temveč dopolnjeno domači dopisnik, ker je jasno, da se ne bo sama hvalila n. pr. z »požrtvovalna« itd. Torej tudi podpis S. T. ne spada tja. V soboto in nedeljo se je kar na lepem oglasila na trgu godba iz zvočnika, ki ga je montiral obrat II Telekomunikacije ln je zvezan z radioaparatom in mikrofonom na občini, od koder bodo oddajali tudi objave. * 45 članov MLS jo pretekli četrtek z zanimanjem sledilo predavanju našega zdravnika dr. Sajeta, ki je govoril o mentalni (duševni) higieni s posebnim poudarkom na pomen treznosti in seksualno življenje ter o pravilnih medsebojnih odnosih m odnosih do starejših ljudi. Zdravstveni tečaj za žensko mladino obiskuje stalno 65 do 70 deklet od blizu in daleč. Zimska kmetijska šola je v polnem razmahu. Zbor predavateljev z voditeljico bo-mrakovo »1 prizadeva, da bodo tečajniki čimveč pridobili. Obravnavajo vse predmete, ki so predpisani po učnem načrtu. Praktično se uče kuhanja, ročnega dela in sadjarstva. Za zaključek pripravljajo igro. * Preteklo soboto je bila pred kino predstavo Leninova proslava. O njem je govoril tajnik tov. Somrak, za njim dijakinja An-droje Lina in dijak K usijan Janez, ki je recitiral Seliškarjevo »Partijsko pesem«. Slovesnost je zaključil moški pevski zbor, ki je zapel »Intornacionalo«. * V nedeljo je SKUD ponovil igro »Svoje-glavček« ob polni dvoranL * Vrhpoljska igralska družina pripravlja Nufiičevo komedijo »Navaden človek«. Vel. Cirnik Ob zadnjem deževju se je pod vasjo Vel. Cirnik odtrgal plaz zemlje in zdrsnil v sotesko, koder teče potok Mirna in deloma zaprl strugo. K sreči na tem mesta ni obdelanega polja ali hiše, tako da plaz ni povzročil večje škode, razen da je zasul manjši del travnika. Nevarnost zemeljskega nlazu na tem mestu Še ni odstranjena in se bo verjetno kup laporjastega produ še usul v dolino ob prvem večjem deževju V tem primeru bi plaz ogrozil dva manjša vinograda. Na tem kraju je svet zelo strm. laporjeva tla na glinasti podlagi rada polzijo posebno ob velikem deževju. Strokovnjak okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki si je ogledal nevarno mesto, jo predlagal, naj bi takoj, ko se teren nekoliko osuši, zabili pilote pod plazom in tako zavarovali vinograda in nadaljno nepredvi- Dol. Maharovec pri Šentjerneju Pred kratkim je 41 gospodarjev in gospodinj poslušalo zei0 poučno predavanje našega živinozdravnika dr. Karla Gošlerja o vlogi prehrane pri pojavu obolenj domačih živali. Povedal je, ila imajo razne živalske bolezni v večini primerov svoj izvor ne samo v slabi, temveč tudi v nepravilni prehrani. Da je tovariš predavatelj prav zagrabil, je pnčal živahen razgovor, ki ga je vodil tudi navzoči dr. Julče Saje. Takih predavanj si 6e žolimo. Veseli nas, da prihajajo predavatelji ven na naše vasi. Kakor slišimo, bodo s predavanji nadaljevali tudi po drugih vaseh. Ljudska univerza si utira pot med ljudstvo. * Tudi delo OF je pri nas precej oživelo, kar se je pokazalo zlasti v tekmovanju .za 1 pridobivanje novih naročnikov na Dolenjski I list, saj smo jih dobili kar lepo številol Dolga vas pri Kočevju Vrsta nalog, ki stoji pred Fronto, nalaga tej organizaciji, da se na vse to temeljito pripravi. Pred nami so volitve, razni občni zbori gasilcev, sindikalnih podružnic in ostalih organizacij, ki bodo potekali uspešno le, če se bo frontna organizacija na nje dobro pripravila. Tako se morata frontna organizacij in sindikalna podružnica kmetijskih delavcev in nameščencev pri nas pobrigati za pravilno sestavo tarifnega pravilnika. Treba je temeljito preštudirati normative za vsako dejavnost posebej in zainteresirati vsakega delavca, da bo pri tem sodeloval in dal svoje pripombe, ker bo le tako mogoče sestaviti tak tarifni pravilnik, ki bo jamčil, da bo vsak prejel toliko, kolikor bo v delo vložil truda. Vso premalo je bilo dosedaj zanimanja za gasilstvo, ki je važna in koristna dobrodelna organizacija. Fronti ne sme biti vseeno, kdo vodi to organizacijo, zato je treba, da se frontna organizacija zanima za delo gasilcev in so pripravi na občni zbor. ki bo predvidoma 24. januarja tega leta, kar bo pa še objavljeno na krajevno običajen način. Tudi v frontnem odboru je še nekaj članov, ki se za politično delo zelo slabo zanimajo. Tako pada vse delo na posamezne aktivne člane, ki pa so zaradi tega preobremenjeni z raznimi funkcijami poleg svoje službe. Vsi člani Fronte, zlasti pa člani odbora, so odgovorni za pravilen potek in izvedbo vseh občnih zborov in volitev. Vse premalo se tudi na naših sestankih govori o zunanji politiki naše vlade, o prekinitvi diplomatskih odnošajev z našim večnim sovražnikom Vatikanom in podobnih problemih. Z ljudmi je treba govoriti o vsem, poslušati njihove izjave ter jim dajati pojasnila na vsa vprašanja in jih z vsem seznanjati na njim razumljiv način. Poklicani smo, da naloge, ki stoje pred vaškim odborom OF, vsi pravilno ter pošteno rešujemo v prid vasi, vsakega posameznika in naše socialistične skupnosti. Franc Kordiš (zdelava praktičnih pletenih copat Iz nebeljene domače volne si lahko naredimo enostavne, a lepe nizke copate. Nasnujemo 31 zank in na zunanji strani pletemo same desne zanke. V tretji vrsti spletemo 15 zank, dvignemo eno zanko, eno popletemo, eno dvignemo. Levo vrsto popletemo, v desni pa ponovno dodamo na sredini vrste dve zanki. Ko imamo 47 zank na pletilki, pletemo gladko desno naprej, dokler nimamo 15 cm pletenja. Na koncu desne vrste pletenja nasnujemo 13 zank in razdelimo pletenje na štiri igle (po 15 zank na pletilko) ter ga sklenemo. Od tu pletemo kakšen enostaven vzorček z drugobarvno volno, n. pr. dve desni beli, dve desni modri itd. Druga vrsta ista, tretja vrsta nad belimi zankami modre, nad modrimi bele zanke. Ko smo spletle okrog 8 cm vzorca, 14, zanko spletemo skupaj s 15. zanko (pri tem pričnemo šteti nad sredino nazadnje nasnutih zank), dve desni, 18. in 19. zanko skupaj, 22 desnih, dve skupaj, dve desni, dve skupaj, 13 desnih. Zatem nadaljujemo s snemanjem copate kot snemamo nogavico. Ko imamo na vsaki pletilki po štiri zanke, jih poberemo na šivanko in znotraj pošijemo konec nitL Začetek pletenja prepognemo in copato znotraj sešijemo v peti. Za okras obkvačkamo odprtino copate z drugobarvno volno, da pa bodo trpežnejše, prišijemo podplat iz klobu-čevine ali tankega usnja. Copate po gornjem navodilu so za nogo št. 38. Za m al denar imamo torej toplo in praktično obuvalo. TELESNA^: VZGOJA TVD Partizan Novo mesto polaga račune V zadnjem Času je v TVD Partizan pristopilo precej novih Članov. Med njimi Je tudi nokaj takih, ki so že dali svoj pristanek delati v društvenem odboru ali v vodstvu posameznih akcij. Zaradi tega in pa, ker je zimski čas za to najbolj primeren, je sklicana za petek, dne 30. januarja t. 1. v dvorani doma JLA letna skupščina TVD Partizan Novo mesto s pričetkom ob 7. url zvečer. Na to opozarjamo vse člane in vse prijatelje društva, da g svojo prisotnostjo in sodelovanjem dokažejo svojo člansko pripadnost in zavednost, obenem pa s koristnimi nasveti, predlogi in željami skušajo občnemu zboru zagarantirati uspeh. Morda ima kdo predlog za drugačen način vadbe ali za izboljšanje dosedanjega načina dela posameznih sekcij. Morda kdo želi, da bi v Novem mestu pričela delovati še kaka sekcija, ki do sedaj ni obstajala, n. pr. ko-lekarska, boks, košarka. Vse to in še marsikaj drugega bo lahko predlagal občnemu zboru. Naj ne bo nikogar, ki ga zanimajo fizkulturni problemi Novega mesta, da se ne bi udeležil skupščinel Dve prireditvi TVD Partizan Novo mesto Od društvene uprave TVD Partizana Novo mesto, ki se sedaj nahaja v novih prostorih v stari Kresiji nasproti gostilne »Na vratih«, smo izvedeli, da eo že davno v teku temeljite priprave za veliko pustno prireditev, ki se bo vršila v soboto, dne 14. februarja 1958 v vseh prostorih doma JLA. Naprošamo vsa drudtva ln organizacije, da na ta dan ne prirejajo sličnih prireditev. O pripravah bomo še poročali. Telovadci se vneto pripravljajo na društveno akademijo, za katero so izdelali bogat program. Prikazati nameravajo sistematično delo vseh oddelkov ln vaje na orodju Točen datum in program bomo Se objavili K. J. Občni zbor TVD »Partizana« Kočevje Na II. rednem občnem zboru društva, ki je bil dobro obiskan ln kateremu so prisostvovali zastopniki raznih organizacij in oblasti, so člani odbora podali svoja poročila. Iz poročil Je bilo razvidno, da Je druStvo naredilo velik korak naprej ln da je končno postalo društvo v Kočevju glavni lniciator vsega telesno vzgojnega dela v okraju. Poročilo predsednika nam je pokazalo, koliko smo napredovali v gospodarskem pogledu. V tem letu Je bilo dograjeno lepo letno kopališče s parkom ln otroškimi igrišči ob Rinžl, dograjena so nova športna Igrišča ln stadion, na novo Je urejena smuška skakalnica ln ostala smučišča, poleg tega Je bilo pa nabavljenega veliko športnega orodja in ostalih potrebščin. Tov. načelnik Je podrobno poročal o vsem dogajanju v telovadnici ln izven nje. Velik napredek društva Je v tem, da ne goji samo telovadbe, temveč tudi vse športe, lahko atletiko, odbojko, plavanje, tenis, namizni tenis, smučanje Itd. in da Je doseglo v tem že velike uspehe na raznih tekmah doma kakor tudi zunaj. Za to leto si je zadalo društvo nalogo zgraditi nov telesnovzgojnl dom, ki bo odgovarjal vsem sodobnim načelom, sedanji »Seskov dom« bo pa služIl v prosvetno kulturne namene in kot narodni muzej. V novo upravo so izvoljeni z malimi izjemami skoraj vsi dosedanji odborniki s tov. predsednikom Čukom Antonom, načelnikom prof. Saša Blžalom in tajnikom Arkotom Andrejem na Čelu. Telovadba v Dol. Toplicah TVD Partizan v Dol. Toplicah je bil ustanovljen šele pred dvemi meseci, vendar se lahko postavi s svojim uspešnim delom pred marsikan lero društvo v novomeškem okrožja. Ze v decembru je sodeloval z nekaterimi samostojnimi točkami na proslavi JLA. Redna vadba je dvakrat tedensko z razveseljivo udeležbo. Pionirjev je 33, mladincev pa 25, kar je a o žirom na kra) prav zadovoljivo število. Mladim telovadcem je vsakn telovadna ura prekratka in le neradi se poslovijo od telovadnice v Zadručnem domu. Za vse te uspehe ima največ zaslng neumorni društveni načelnik tov. Sitar. Prepričani smo, da bomo kaj kmalu beležili še večje uspehe tega mladega društva. Za delo pa morajo poprijeti vsi k enako voljo, kakor načelniki K. /, , Nagradno kegljaško tekmovanje KegljaŠko društvo »Gorjanci« Novo mesto je priredilo od 6. do 25. januarja 1953 nagradno tekmovanje. Prvo nagrado pri ženskah si je priborila tov. Btanlša Francka z 20 podrtimi keglji, članica krožka Majolka; drugo nagrado z 20 podrtimi keglji tov. Barbič Berta (krožek Majolka), tretjo mesto z 19 keglji pa tov. Jerman Slavka (krožek Majolka). Pri moški krožkih so ai priborili naslednja mesta: 1. Heferle Andrej (Luknja) 25 kegljev, 2. Mrzlak Jože (Prodor) 24, 8- Vale Maks (Odred) 24, 4. Murn Ljubo (Luknja) 23, 5. Je-raj Mirko (Vseh devet) 23, 6. Jerman Jože (Vseh devet) 22. 7. Požar Slivo (Prodor) 22. Kruh tujine jima je zadišal... Anton Medja, sin večjega posestnika iz Strelaca pri Smarjeti, m Franc Gra-hut, krnet iz Gorenje vasi pri Skocjanu, sta jo lani septembra nameravala popihati preko državne meje. S tem namenom sta se v družbi še enega človeka podala na Gorenjsko, od tam pa v Novo Gorico, kjer sta bila oba prav na meji aretirana. Grahut je pred odhodom še napravil kaznivo dejanje s tem, da je pri prodaji bika mestni klavnici v Novem mestu popravil tehtni listek za 200 kg in ogoljufal klavnico za 16.000 din. Za obe kaznivi dejanji je senat okrajnega sodišča v Novem mestu obsodil Franca Grahuta na 18 mesecev, Antona pa na 17 mesecev zapora. Na 12.000 din kazni je bil obsojen gostilničar iz Podhuma pri Reki, ker je Pogorelcem iz Loškega potoka so podarili 35.000 dinarjev Meseca oktobra lani je v Loškem potoku nenadoma izbruhnil požar, ki jo v kratkem času dvema posestnikoma upepelll gospodarska poslopja. Gasilci so bili kmalu na mestu, da bi omejili ogenj, vendar se jim to ni posrečilo navzlic vsemu prizadevanju in požrtvovanju in se je ogenj razširil še na sosednja poslopja. Tako je nastala precej velika materialna škoda, lastniki so v hudi zimi ostali brez strehe in se stiskajo Pri tujih ljudeh. Ker so bili pogorele! zelo nizko zavarovani, eden celo nič, je Okrajni odbor OF Kočevje stopil v stik z delovnimi kolektivi, ki so pokazali sočutje do pogorelcev ter zbrali 35.009 dinarjev za prvo pomoč prizadetim. Delovni kolektivi iz Kočevja so prispevali za pogorelco: Gostilna »Rog« 2000 din. gostilna »Pri lovcu« 1500 din, Pekarija 4000 din, »Trgopromet« 5000 din, OZZ Kočevje 5000 din, OLO Kočevje 8000 din in Okrajni odbor OF 10.000 din. Podarjena vsota je sicer malenkostni znesek, vendar pa je zavest sočutja naših delovnih ljudi do tistih, ki so v stiski, velika, saj lahko taka nesreča zadene še marsikaterega. Oškodovanci bodo za te prispevke hvaležni. Vaem prebivalcem okraja pa naj bo ta primer v opozorilo, da se pri Državnem zavarovalnem zavodu zavarujejo za zneske, kolikor so vredna njihova poslopja in druga lastnina, da bodo v slučaju take nesrečo preskrbljeni z ugodnostmi, ki jih zavarovancem nudi DOZ. j?, a. kupil v Novem mestu na sejmu 10 prašičev in eno kravo z namenom, da vse to proda na Reki z dobičkom. Milena Budna, delavka iz Novega mesta, je bila pri neki ugledni družini v Novem mestu zaposlena kot gospodinjska pomočnica. Ob priliki je vzela gospodarju iz hlačnega žepa kuverto s 30.000 dinarji In si jih prisvojila. Senat okrajnega sodišča jo je obsodil na 7 mesecev zapora, pogojno na tri leta. • Svojevrsten kazenski prestopek sta napravila Jožefa Jevšek, gospodinja iz Velike Bučne vasi, in posestnik Alojz Skedenj iz Dolnjega Gradišča pri Dolenjskih Toplicah. Oba sta bila obtožena, da sta na pismo prilepila že uporabljene znamke. Obsojena sta bila vsak na 400 din denarne kazni ali na dva dni zapora v slučaju neizterljivosti. ODLOK Na podlagi čl. 78 točke 2 zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin R 19-90/52 Izdaja Ljudski odbor mestne občine Novo mesto na svoji seji dne 21. januarja 1953 sledeči odlok: Sejmifike pristojbine mestnega sejmišča na Ločenski cesti se povišajo in se od 1. februarja dalje pobirajo v sledečih zneskih: 1. od malih prašičev do 8 meseeev starosti po ... 3* din 2. od starejših prašičev nad 6 mes. starosti in od telet 50 din 3. od goveje živine ln konjev po.......... , 10« din od posamezne glave. Ta odlok stop! v veljavo » L februarjem 1953 In se mora objaviti v Uradnem listu LR8, v Dolenjskem listu ln po razglaani postaji v Novem mestu ter nabiti na oglasno desko. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik: Ivanetič Alojzij 1. r. 8. Koncilja Franc (Planka) 22. 9. Fišer Karel (Vseh devet) 22, 10. Romič Lazar (Vseh devet) 22, 11. Medved Jože (Luknja) 21. 12. Zev-nik Roman (Tekstil) 21 kegljev. Dobiček je namenjen za nabavo krogij« 16 cm ter para garnitur dobrih kegljev. Vsem darovalcem praktičnih daril se odbor KD Gorjanci najtopleje zahvaljuje I KD *QorJanci* Novo mesto. Peric Andrej smučarski učitelj Zveza telovadnih društev Partizan je organizirala na Krvavcu tečaj za smučarske učitelje. Od novomeškega telovadnega okrožja se ga je udeležil tov. Peric Andrej-Neno, ki se je te dni vrnil. Čeprav je bilo potrebno predelati ogromno tvarine teoretično in praktično, se je Neno dobro držal ln t uspehom prestal strogi zaključni izpit. Ko mu izrekamo častitke, izražamo tudi željo, da bi mu bila pridobljena diploma smučarskega učitelja v vzpodbudo za nadaljnje plodno delo na področju belega športa. POPRAVEK Tov. Anica Sirk iz Bele eorkve sporoča, da se njena hčerka ni poparila doma z vrelo vodo, kakor je to bilo poročano v 2. številki »Dolenjskega ilsta« letos 16. januarja, temveč je otrok na nepojasnjen način odprl štedil-nikova vratca, pri čemer mu je plamen Sinil v obraz. Otrok pa Je prišel v bolnišnico zaradi izpuščaja, ki ga je imel na obrazu že pred to nezgodo. C OBVESTILA ) ZAHVALA Mestni odbor Zveze vojaških vojnih Invalidov v Novem mestu se toplo zahvaljuje Trgovskemu velepodjetju ROG Novo mesto za prispevek 10.000 din, Tovarni igrač za 4000 din, predvsem pa GarnizIjskemu zboru JLA Novo mesto, ki je zbral mod oficirskim in podoficirskim kadrom zavidljiv znesek 18 015 dinarjev za Novoletno jelko sirot iz NOV. Pravtako Iskrena hvala vsem, ki »o kakor koli pomagali pri prireditvi, predvsem pa tovarišloam Malčl Kosovi, II ed. viki Malovičevi im Mariji Segedin. ZAHVALA Okrajni odbor Rdečega križa Novo mesto se zahvaljuje delovnemu kolektivu Industrije perila in delavcem gradbenega podjetja »Remont«'za izdatno pomoč. Delovni kolektivi, posnemajte plemenito delo in nas podprite! KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 30. januarja do 2. februarja: ameriški film »Ramhy«. Od 3. do 5 februarja: francoski film »Umor v pariški četrti«. Od 6. do 9. februarja: ameriški film »Rroodwayske melodije«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 81. januarja In 1. februarja; ameriški barvni film »Plamen in puščica«. Og&asL Moško kolo v odličnem stanju znamke »Stadion Original«, skoraj novo, predvojni material, a godno prodnm. — Modlc Franc, Mokropoije — Šentjernej. Stran g DOLENJSKI LIST Štev. 4. Kako živimo pionirji v Birčni vat Niemo se fie nikjer oglasili- Se bomo pa najprej v nasorn »Dolenjskem listu«, kar smo skoraj dolžni, kor smo od njegove uprave prejeli že dvakrat pomoč v knjigah za katere so najlepše zahvaljujemo. Na šoli imamo pevski krožek, ki stalno vadi pod vodstvom tovariSiee učiteljice, šahovski krožek, (potek ročnega dola, telovadni in dramatski krožek. Tako jo dramatski krožek naštudiral za novoletno jelko kar 3 igrico; »Snožak«, »Novoletno pravljico« in »Dedek Mraz v otroškem igrišču«. Dedek Mraz nas je bogato obdaril z različnim pecivom in lx>nboni. ZoLo i>a smo veseli tudi precejšnjega števila novih knjig, ki smo jih dobili za novoletno jelko. Z«lo jih radi prebiramo doma. atarojAi in mlajši pa nas poslušajo. Ob tej priliki se moramo zal)valiti za preeojiinjo pomoč upravi Zadružne ekonomije na Ruporčvrhu, upravi za socialno skrbstvo okrajnega ljudskega odbora in upravi »Dolenjskega lista«. Prav posebno pa so «o zahvaljujemo predsedniku Zadružne ekonomije tov ariši i Janezu Hrovatiču, na čigar prizadevanje smo dobili l.VOM) din. Tudi mi vam hočemo, tovariši zadružniki, priskočiti ua pomoč kakšno uro pri delu, kadar vam bo najbolj potrebno. Zab vanju-jOTOo se za trud in veolko skrb tudi organi-»ociji Alrz in iideleženknim gospodin jttko--kuharakog-a tečaja v Birčni vasi, katere so aum pripravile in »peklo pecivo. 15 naših Turnirjev je »lo v Ljubljano gledat Dedka Mraza. Itado bi jih slo še več, ker je bi*o zelo lepo. Moramo Ho povedati, kako nas je s svojim prihodom presenetila starka Zima, ki se je 21. decembra v spremstvu Dedka Mraza in palčkov pripeljala k nam, baje kar z vlakom, od postajo dalje pa jo je spremil jal s harmoniko tov. Martin Itožman. Ne morete OBČINSKI ODBORI OF: razširimo frontni tisk v vsako hišo na Dolenjskem! si misliti, kakšno navdušenje je bilo, ko smo t>h zvokih harmoniko zagledali starko Zimo in njeno spremstvo. Sli smo skupaj v šolo, se lepo pozdravili, nato pa so s sankami in smučmi podni! proti Ruporčvrhu. Ve seJja za nas in starejše je bilo dovolj. Ko smo se vračali domov, je prišel nasproti voznik, naložil starko Zimo, Dedka Mraza, palčke in harmonikarja ter odpeljal proti BLrftni vasi. mi pa 7Ji njim s sankami ln smučkami Nikdar ne hoino pozabili tegia obiska. Sedaj je končno pritisnila z.ima, mi pa se smučamo in sankamo, da je veselje. Se to vam moramo po vodati, da naš odred nosi ime po našem rojaku, španskem borcu in borcu za delavsko pravice — Mihi Poftr-vinu. Tovariš Miha! Vi »te nam za vzgled in »klonili smo, da hočemo slediti vašim stopinjam. Ker vas vsi naši pionirji še ne IMKuajo, želimo, da nas ob priliki ohiščote! Pionirji šole Birčna vas Načelnik odreda; Anica Jenko Koledovali smo Prepričana »eni, da vsi veste, kaj jo ko-ledovanjo. Ta »tar, a lep uloven.skl običaj se Je se do danes ohranil. Sedaj vam mislim povedati, kako smo pionirji iz Novega »ne «t koledovali. Takoj po Novem letu se Je zbralo na Glavnem trgu nekaj pionirk. Razdelilo smo se v trojice in odšle po podjetljh. ki so nam Jih določili. Naša trojica Je morala obiskati Električno podjetje. Notranjo uprave in pod- tetje Cviček. S strahom smo povsem vstopile, :o pa smo videle prijazne obraze, smo se opogumile. Jim želele srečno In veselo Novo lete ln se Jim zahvalile za prispevke, ki so jih dali zato, da smo praznovali novoletno jelko v Ljubljani. Povsod smo bile prijazno sprejete In ponekod eelo obdarjene, za kar izrekamo posebno zahvulo. No, vidite pionirji. Take smo koledovali ml pionirji Iz Novega mesta. Drugo leto pa pojdite tudi vi na koledovanjc! Pionirka Jana Smola, II c. gimnazija Novo inosto 2a lusmdiiih DRAGI PIONIRJI! No, danes bo zopet nekaj za vas! Zdaj, ko ste si v počitnicah nabrali novih moči za šolo, boste spet raje posedeli tudi za našimi ugankami, zankami in križankami Saj niso tako težke — le malo bolj naprtite vaše možgančke, pa bo šlo! Ce pa le ne bi hotelo iti, pa se obrnite na starejše sestre, brate ali do tovariša, ki je že prišel tej stvari do dna. S skupno pomočjo bo prav gotovo šlo. Sprva gre povsod v življenju težko; ko pa se naučiš in z voljo delaš, gre. Ze star pregovor pravi: »Vaja dela mojstra«. To v resnici drži, dragi pionirčkL! Ne odnehajte že pri prvi težavi, temveč se še bolj oprimite ugank in zank. In kakšen bo uspeh? Križanka bo rešena, morda vam prinese poštar še kakšno lepo nagrado in — veseli boste priznanja. No, pa poizkusimo danes z novimi zankami, kakršnih v našem listu še niste imeli Ce bo dovolj papirja na razpolago, vam bomo vsak mesec enkrat pripravili ugankarski in zabavni kotiček. Danes smo namenili tri lepe knjižne nagrade za pravilno rešitev tehle ugank: Kdo pozna naše reke? V naslednjih stavkih se skriva 12 naših rek. Berite lepo besedo za besedo in kmalu jih boste našli nato pa jih izpišite na list papirja: 1. Povej mu raje ti sam, midva morava odtod, ker se dan že nagiba h kraju. 2. »Ker nisi pazila, se je začela vrba sušiti,« je dejal oče hčerki. 3. Zdravnik, postaren mož, jc nataknil na nos očala in dejal: »Tako, rana ni nevarna, kmalu boš zdrava, deklica!« 4. Včeraj je šla Ana s prijateljicami na Krk, a drugi so raje ostali doma. 5. Naši fantje vedo navadno, kdaj kosa valita. No, ali ste jih našli? Ste? Prav. Ce ne, pa preberite stavke še enkrat lepo počasi od začetka do konca; verjetno ste jih prehitro brali in kaj prezrli Ce ne bo šlo drugič, pa tretjič! Kako pa bi naredili vi? No, ve male bistre glavice, kako bi pa rešile tole zamotano reč: Kmet ima voz zelja, ovci in volka. Vse to mora prepeljati čez reko. Toda —- vsega ne more prepeljati naenkrat. Ce prepelje prvič volka, bosta ostali na bregu ovci in mu bosta pojedli zelje; če pelje zelje na drugi breg, bo volk raztrgal ovci. Kako naj naredi revež, da bo prav? Ne zna si pomagati No, pa mu pomagajte vi Premislite, kako bi naredili da bo vse prav — ovci morata ostati živi, zelje pa mora ostati celoi Napišite mu odgovor! Posetnica Hm, kaj je pa to? To je — posetnica: LENKA NIC Uganite, kaj je tovarišica v pionirskem odredu? Malo prestavljajte črke, pa boste kmalu uganili, kakšno funkcijo ima. Morda ima celo kdo izmed vas ta časten naslov. Zdaj pa je na vrsti še KRIŽANKA □ 3i j 5?- Ne ustrašite se je! Prav nič težka ni! Malo pomislite, pobrskajte v spominu, vprašajte mamo ali očeta, sestro ali brata, pa bo šlo tudi tam, kjer je oreh malo trši! Besede pomenijo: Vodoravno: 1. vrsta žita, 3. slovansko bajeslovno bitje, 9. nikalnica, 11. proga, 13. hiša, ki hrani zgodovinske znamenitosti 14. zemeljski tečaj, 15. država v prednji Aziji, 17. češki reformator, 18. kmečko orodje, 19. ovratna ruta, 21. ruska reka. 22. zgoden, 23. vir, 25. osebni zaimek, 26. staroslovanski veznik (PreSerenl. 28. prislov, 29. učenje, 31. čist, ne umazan, 33. imaš v čeljustih. 35. čudež, 37. industrijska rastlina, 38. taborniška revija, 39. divja žival. Navpični): 1. skrajni del suhe zemlje (pomanjševalno), 2. plod bukve, 4. pa- met, 5, ne moker, 6. nebesna modrina, 7. surovina, 8. kratici slov. pisatelja (1852—1897), 9. del obraza, 10. polet — tovarna športnega orodja, 12. rudnik v Istri, 14. vrsta konja, 16; enota za zlato, 18. obrtnik, 20. loščilo, 21. Državni zavarovalni zavod, 22. letni čas, 24. Se-liškarjeva povest (moško ime), 25. tulec, 27. stročnica, 30. ptič, 32. veznik, 33. kot 28. vodoravno, 34. oblika pomožnega glagola — prihodnji čas, 36. nam kaže čas (2. si;Ion množine). In zdaj? Ko ste vse štiri uganke oz. križanko rešili pa čitljivo napišite odgovore na list papirja in jih pošljite uredništvu Dolenjskega lista. Na kuverto napišite: »Pionirske uganke« (v levi kot). Zadnji rok za rešitve: 12. februar. Veliko sreče in zabave! Otroška maškerada v Novem mesta Kaj pravite k temu, pionirji? Bi se radi enkrat poigrali in narajoli po vaši želji? Saj vem, da ste se včasih že jezili, da imamo zabave samo mi odrasli vam pa le malo naredimo. No, letos bo drugače! Najprej boste začeli vi! Dne 12. februarja bo za vas kurentovanje. Seveda, za to se morate pa malo pripraviti. Prosite mamico, da vam iz stvari, ki jih imate doma, napravi primerno obleko. Morda bo iz vas napravila pavliho, pastirčka, kraljeviča, princesko, drobno cvetko ali snežinko in ne vem kaj še vse. Mamice so tako iznajdljive! Prav lepo bi bilo, če bi se nekaj mamic pomenilo med seboj, organiziralo kar celo skupino mask in jo naučilo kak ples ali kako zabavno deklamacijo. Vse to prepuščamo vam, otroci, in vašim mamicam. Društvo prijateljev mladine pa vam bo pripravilo vse ostalo, kar je potrebno za prijetno razvedrilo. Nasvidenje na kurentovanju! Zaključek gospodinjskega tečaja v Podzemljn V soboto 17. januarja je bil v Podzemljn zaključen gospodinjski tečaj, ki ga je dva meseca obiskovalo ZZ deklet. Dekleta so bile v gospodinjskem tečaju deležne pouka iz f|o .j.tMliujstva, Stvanja, vezenja in krojenja, pridno pa so obiskovale tudi predavanja, pri katerih so poglabljale svoje znanje, pred leti pridobljeno v osnovni šoli. S političnimi predavanji in predavanji o družbeni moralni vzgoji so bile tečajnice nadvse zadovoljne. Na slovesni zaključek tečaja, ki je bil združen z zabavnim večerom, so povabile tudi domače učlteljstvo, ki je poučevalo v tečaju. Tečajnice so gospodinjski tečaj same vzdrževale, kar je hvalevredno, ker izpričuje njihovo visoko zavest ln opravičuje željo po pridobitvi znanja. Za tečaj ima velike zasluge učiteljica tov. Muc Marija, pohvalno pa je treba omeniti tudi pomoč šivilje tov. Potočnik Anice lz Kloštra. Za slovesni zaključek tečaja so prispevali denarno pomoč občinski ljudski odbor v Gradacu, aktiv LMS in KZ v Polzemlju. Novomeško gledališče bo v naslednjih mesecih gostovalo po raznih odrVi Dolenjske s komedijo "Slaba vest« in s »Celjskimi grofi«. Razgovori teko že s Šentjernejem, Kostanjevico, Trebnjem, Mirno, Toplicami, Črnomljem, Metliko in Semičem. Na sliki: Mira in Jule Kobe v prizoru iz »Slabe vesti«. Gledališče v Novem mestu pripravlja Kreftove »Celjske grofe« »Svoboda« v Bršljinu pa Cankarjevega »Jakoba Rudo« Za teden slovenske kulture bomo imeli kar dve dramski prireditvi To pa je za Novo mesto kar preveč, kajti navajeni smo bili na večjo zaspanost. Toda vedeli smo, da se bo enkrat vendarle obrnilo in to na bolje. Novomeško gledališče bo dalo Kreftove »Celjske grofe«, ali kakor sam avtor pravi: »Dramo iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tla čari ili naši pradedi« Dr. Bratko Kreft, pisatelj »Celjskih grofov«, je bil rojen 1905 v Prlekiji Po končanih srednješolskih študijah se vpiše na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer študira slavistiko. SPORED TEDNA SLOVENSKE KULTURE V NOVEM MESTU 31. januarja 1953 — sobota: Ivan Cankar »Jakob Ruda« — v zadružnem domu v Bršljinu. Priredi delavsko društvo »Svoboda«. 1. februarja •— nedelja: Ivan Cankar »Jakob Ruda« — v zadružnem domu v Bršljinu. Priredi delavsko društvo »Svoboda«. 2. februarja — ponedeljek: Koncert v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Izvaja orkester garnizije JLA Novo mesto. 4. februarja — sreda: Večer slovenske literature v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Izvajajo člani Društva slovenskih književnikov, priredi novomeška Ljudska univerza. 5. februarja — četrtek: Koncert instrumentalne in vokalne glasbe v Domu ljudske prosvete. Izvajata orkester in pevski zbor SKUD »Dušan Jereb«. 6. februarja — petek: Akademija v počastitev Prešernovega spomina v zadružnem domu v Bršljinu. Priredi delavsko društvo »Svoboda«. 7. februarja — sobota: Bratko Kreft: »Celjski grofje« ob 20. url v Domu ljudske prosvete. Izvaja gledališče SKUD »Dušan Jereb«. 8. februarja — nedelja: Slikarska razstava akademskih slikarjev Lada Lamuta, Izidorja Moleta in Bogomir j a Borčiča -- v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. — Razstava dolenjskih dijaških listov in razstava tiska pod geslom: »Kaj izide v enem mesecu pri nas?« Razstavi organizira Studijska knjižnica v Novem mestu. Prvo povojno brucovanje v Novem mestu Pred kratkim časom Je bil v Novem mestu sestavljen pripravljalni odbor pri Združenju ZSJ Novo mesto, ki ima nalogo pripraviti prvi povojni brucovskl večer novomeških visokošolcev. Namen tega Je pred-v sem -/.bližati vse naše visokoSolce, z druge strani pa naše delovne ljudi spoznati z življenjem In problemi Studentov, z njihovimi starimi običaji ln tradicijo. Brucovskl večeri so tradicija Studentov po vsem svetu. Ob tej priliki sprejemajo start Študentje v svoje vrste novince, ki so po končani veliki maturi šele stopili na fakulteto. Vsako leto gledajo ljudje sprevode študentov In njihove obrede In marsikdo si pomen teh običajev ne zna razlagati- Mnenje mnogih Je, da Je to pač spet ena Izmcfl običajnih študentovsklh burk. pravzaprav se takim razlagam ni niti potrebno čuditi, Ker včasih Je »brucovanje« res bilo več ali manj samo burka in prilika, da so se Študentje do mile volje napsli. •__. V povojni dobi pa Je običaj brucovanja dobil pri nas povsem drug pomen. Brucovanje nI več orgija nekaterih malomeščanskih študentov, ampak Je star običaj, s katerim so novi mladi študentje sprejeti v vrste starih. Tu se stari študentje obvežejo, da Jim bodo pri njihovem Studiju P°«nagaU, da jim bodo zvesti tovariši, mladi Študentje pa zagotovijo, da bo dali vse od sebe, da Jim bo študij čim bolj usDeval in da bodo varovali ln gojili tovarištvo na univerz. Poleg tega se preko brucovanja sporna z življenjem ln delom naših študentov tudi ostala Javnost. Novi Študentje se torej tudi pred našimi delovnimi ljudmi, ki so Jim tudi s svojimi žulji omogočili študij, obvežejo in Javno obljubijo, da bodo čimprej končali študije in stopili skupno z njimi v borbo za izgradnjo socializma v naši domovini. jasno, da Je obred pretkan s starimi Študentskimi šalami ln običaji, s pohvalami pridnih in grajanjem lenih. Posebno pa je zanimiv običaj polaganje Izpitov brucov. St.ire bajte ln »Zeleno carstvo« preizkuša s posebnimi vprašanji »puhlo znanje« brucov, njihovo sposobnost ln zrelost za poklic, katerega so si Izbrali in končno odloča o sprejemu v študentovske vrste. Po vseh teh obredih pa se študentje pobratijo ln skupno z vsemi prisotnimi proslavijo povečanje njihovih vrst. Na brucovanje pripeljejo bruce v svečanem sprevodu, kateri pri tem obide vse mesto, a na Glavnem trgu bere »Brucmajor« slovesen »Proglas« vsemu prebivalstvu, v katerem Jih seznani »z velikim dogodkom«. V Novem mestu po vojni še ni bilo brucovanja. Zadnjič je bilo leta 1940, letos pa bo 7. februarja v prostorih Borna JLA. Pted samim obredom bo seveda tudi sprevod, katerega si bodo Novomeščani lahko ogledali na Glavnem trgu ob 19. url zvečer-Upamo, da bodo vsi meščani ta študentski praznik pravilno razumeli, saj Je končno zelo potrebno, da se za življenje m delo okrog sedemdesetih novomeških študentov naša Javnost malo bolj zanima. Pripravljalni odbor Občni zbor Muzejskega društva v Metliki Sredi Januarja je bil v Metliki občni zbor Muzejskega društva, na katerem Je odbor zbranim članom dal svoj letni obračun. Muzejsko društvo, ki Je bilo v i. 1951 pobudnik zn osnovanje Belokranjskega muzeja v Metliki. Je tudi v preteklem letu storilo v polni meri svojo dolžnost. Etnografski, kulturnozgodovinski zbirki ter zbirki narodne osvoboditve se Je spomladi 1352 pridružila Se arheološka zbirka. V preurejeni Martinovi cerkvici Je bil namreč ob 60-letnici rojstva maršala Tita s sodelovanjem muzejskih strokovnjakov in s podporo Narodnoga muzeja v Ljubljani odprt arheološki oddelek Belokranjskega muzeja, ki zajema dobo od najstarejših naselitev v Bell I krajini pa do naselitve starih Slovanov, katerih grobove so predlanskim odkrili v Črnomlju. Da so bili novi razstavni prostori zadovoljivo urejeni ln opremljeni pa gre predvsem zasluga okrajnemu Svetu za prosveto in kulturo v Črnomlju, ki Je priskrbel vsa potrebna denarna sredstva. Tudi ostale zbirke so se lepo pomnožile Jn prav tako Je tudi od lani naraslo Število obiskovalcev. Cez 2?to ljudi, ki si Je v pre-teklen letu od meseca maja dalje ogledalo muzej ke zbirke. Je tudi za to mestece, ki leži prav na južnem robu Slovenije zado- voljivo Število, ki dokazuje ,da Belokranjski muzej kar dobro opravlja svojo kultur-novzgojno nalogo. Za leto 1953 Je bil sprejet obširen delovni načrt, ki naj ga izvede društveni odbor s sodelovanjem uprave Belokranjskega muzeja. Predvsem bo izpopolnjena in preurejena zbirka narodne osvoboditve ter urejen njen arhiv. Cez poletje bo na terenu manjša etnografska ekipa, za arheološki oddelek pa bo med drugim Izvršen odlitek Mitrovega templja pri Rožancu. Ker za muzej to leto še ne bodo na razpolago prostori v metliškem gradu, bosta skušala Muzejsko društvo in uprava muzeja dobiti vsaj še dva nova razstavna prostora v prostiji, kjer sta te tedaj nameščeni etnografska ln kulturno zgodovinska zbirka. Sprejetih Je bilo še več sklepov in med njimi tudi, da Muzejsko društvo v Metliki z novim poslovnim letom preimenuje v Belokranjsko muzejsko društvo ,da bo tako društvo kot doslej v delu ln članih v prihodnje tudi v Imenu zajelo vso Belo krajino Pri volitvah so Člani, od katerih je samo ustanovnih 72, izvolili nov odbor z dosedanjim predsednikom tov. prof. Jožetom Dularjem na čelu. Med tem študira tudi na Dunaju in v Parizu in konča študije 1. 1929. Kmalu ga pritegne v svoje osrčje gledališče. Čeprav je bilo nekaj zelo uspelih njegovih režij in tudi nastopov, ga vendar veliko bolj pritegne pisateljevanje. Svoje spise objavlja v »Socialistu«, »Mladini«, ki jo nekaj časa tudi sam urejuje. Leta 1929 ustanovi delavski oder »Svobodo« v Ljubljani in tudi pri njem režira. Njegova najboljša dela so: »Človek mrtvaških lobanj«, ki ga cenzura zapleni drama »Celjski grofje«, komedija »Kreature«, potopisna knjiga »Med potniki in mornarji«, dramska kronika »Velika puntarija« in komedija »Kranjski komedijanti«. Napisal je tudi fimski scenarij »Dr. France Prešeren«. Doba celjskih grofov predstavlja v slovenski narodni zgodovini moment, ki je povzročil med našimi poklicnimi in nepoklicnimi zgodovinarji ostra prerekanja o »poslanstvu« Celjskih. Nekateri zgodovinarji in prav tako pisatelji so stali na stališču ustvarjanja nacionalnih junakov, pa četudi za ceno negativnih stremljenj. Kreft je postavil Celjane v pravo luč, ki kaže Celjane kot nemške fevdalce na slovenski zemlji katerim je bilo silno malo do nacionalnosti temveč v glavnem za posest in oblast. Nič ni odveč, če povemo, da je Kreft s tem delom zarezal s svojim uvodom v to dramo prve brazde v nezorano ledino resnično znanstvenega raziskovanja slovenske preteklosti, kjer čaka zgodovinarja — marksista — še obilo hvaležnega dela. Režijo te krepke zgodovinske drame je prevzel tov. Tone Trdan in je izbral za glavne vloge le najboljše igralce. Hermana bo igral Riko Urh, Friderika Jule Kobe, Veroniko Mara Glonarjeva, Barbaro Mira Kobetova, Piccolominija Štefan Hlede in Pravdača Frenk Ko-šele. Scenerijo in nove kostume je zopet naredil tov. Jože Zamljen. Volja in pripravljenost za dobro predstavo je pri igralcih velika, skoraj bi rekel brezmejna in zato ne omalovažujte gledališča tako, kot je to izgledalo pri zadnjih dveh prireditvah »Slabe vesti«. Ob neki priliki mi je dejal znan gledališčnik tole: »Ob začetku sezone smo imeli mi gledališč-nika ,slabo vest', ker smo pozno pričeli, sedaj pa jo imajo meščani s slabim obiskom našega gledališča!« Ni dolgo tega, kar smo gledali na bršljinskem odru »Svobode« Detektiva Meglo, ko nam že sporočajo, da bodo igrali Cankarjevega »Jakoba Rudo«. Da, »Svoboda« je res zagrabila za delo na pravem koncu. Režiser tov. Zmavc nam je povedai da so se odločili za »Jakoba Rudo« iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so hoteli predstaviti delavskemu centru — Bršljinu — našega največjega dramatika Ivana Cankarja, borca za socialne pravice delovnega človeka in ostrega kritika kapitalističnega gospodarstva. Drugič pa zato, ker je to Cankarjevo delo manj zahtevno glede na igralske sposobnosti začetnikov na Svobodinem odru in prav tako tudi martjše razgledanosti po napredni literaturi bršljin-skega prebivalstva. Vsekakor je to prav dobra in tudi vzgojna gesta bršljinske »Svobode«, kajti vzgojni uspeh gledališča se pokaže samo tedaj, če gremo od preprostejšega k zahtevnejšemu in težavnejšemu delu. Vse tako kaže, da je »Svoboda« na pravem potu in da jo je treba vsestransko podpirati. Z. J. Delovni kolektivi, zadruge množične in družbene organizacije, društva in ustanove ter posamezniki: postanite uslanovni ali podporni člani Prešernovo družbe! Ustanovnina je najmanj 25.000 dinarjev, podpornina od 5000 do 25.000 din. za posameznike pa je podpornina od 1000 do 5000 din. Denar nakazujte na tekoči račun B01-T-290.