Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 git* za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 za pol le'.a « gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 «ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posunne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upratnlfitvo Iu ekspedlelja t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SeuienlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vre d ni i t ▼«, X e 1 e f 6 n -i t e v. 74. Štev. 11S. V Ljubljani, v četrtek 20. maja 1898. Letnilc XXVI. Vabilo k s Mm €» cfl katol. slovenskega društva za radovljiški okraj, ki se bo vršil binkoStni ponedeljek (30. maja) ob A. uri popoldne na župnijskem dvorliču v Gorjah pri Bledu. Vspored: 1. O državnem zboru in delegacijah, poroča drž. poslanec in delegat g. Pogačnik. 2. O deželnem zboru in o draginji žita, poroča deželni poslanec g. Ažman. 3. O splošni koristi gospodarskih in kmetijskih zadrug, govori g. Evgenij Lampe. 4. O zavarovanju živine, govori g. Pogačnik. 5. O načelih soei^alnih demokratov in njih nevarnosti za kmetijsko ljudstvo, govori državni poslanec g. dr. K r e k. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi _odbor. Enketa glede zlaganja zemljišč. Spisal posL Fr. P o v S -e. (Konec.) Ako bi se to pripetilo, more lokalni komisar potem pri izbiri druge polovice popraviti, da zbere zastopnike iz onih skupin, katere še niso zastopane v odboru po izvolitvi od interesentov. Proti izberi članov od strani lokalnega komisarja je mogoč priziv na deželno komisijo. Vedno in redno jo član lokalne komisije tudi župan dotične občine, v kateri se vrši zlaganje zemljišč. Posel odbornikov je časten, zato navadno no dobivajo dnine ; le v slučaju, da ima kak odbornik posebnega poslovanja, potovanja z geometrom, 6e mu more odmeriti primerna odškodnina za zamudo in delo. Za zemljemerski posel potrebno osobje so imenuje od dež. odbora, oziroma od deželne komisije, plača pa te stroške predujemoma deželni odbor, ki potem po dovršeni komasaciji razdeli strošek po velikosti katastralne vrednosti dotičnih zemljišč na posamezne interesente, ki imajo dotični delež potem dež. odboru vrniti. Kulturne inženirje, kmetijske in gojzdarske zvedence zbira lokalni komisar sporazumno z lokalnim odborom. Posebne važnosti je paragrat t>U., ki določuje, kako se ima vgotoviti, oziroma ocenjevati vrednost vsaktere parcele. Zvedenci imajo najpreje sestaviti poseben razredni črtež o dobroti ali vrednosti sleherne parcele ; potem določijo čisti prihodek sleherne parcele. Vender se ne smejo jemati v poštev pri ocenitvi zemljišč : Slučajna zanemarjenost zadostnega gnojenja, prav tako ne obilna gnojitev, vsled katere je v zadnjem letu dotična zemlja posebno bogato rodila; tudi na travniku ali ob njivah posamezno stoječa drevesa se morajo na svojo vrednost posebej ceniti, svet pa se oceni kot tak sam zase po svoji kakovosti, legi itd. V posebnem zapisniku morajo biti navedeni vsi vzroki, zaradi katerih se je vsaktera parcela višje ali nižje cenila. Ti zapisniki morajo skozi 14 dnij ležati razpoloženi na javni ogled vsem interesentom, da zamore vsakteri presoditi, ali so vse paroele pravilno bile vcenjene. Vsakteremu interesentu pa se mora pripo-slati na njegovo zemljišče odpadajočo izjavo vce-nitve. Proti tej vcenitvi dopusten je priziv, katerega mora lokalni komisar rešiti na licu mesta v pričo dotičnega gospodarja, da more ta dati svoja pojasnila proti navedbam dotičnih cenilcev. Ko jo posestni stan določen, pričenja so določitev, katere koso komasiranega sveta imajo posamezniki v bodoče oddeljeno dobiti. Paragraf 93. določuje, da za slučaj, ko bi no bilo mogoče komu povsem odmeriti njemu pripadajočega sveta, smo se dotični primanjkljej poravnati v denarju. Navedel sem že, da se parcele cenijo le po svoji vsebini, kakovosti, brez ozira, da na njej rase kako drevo. Po tem paragrafu ima oni, ki je oddoljen dobil tako parcelo, dolžnost, odškodo-vati prejšnjega lastnika v denarjih za drevje, ki se nahaja na parceli, in ako se ne moreta sama poravnati in dogovoriti, pa zvedenci cenijo vrednost dotičnih dreves in mora ta prejšnjemu lastniku toliko plačati, kar so cenilci odločili kot vrednost dotičnega drevja. To osobito velja za mlad les, katerega posekati bi bila gospodarska škoda. Oe je pa drovje že doraslo, n. pr. stari hrasti, ki so po travnikih nahajajo in se dotičnika ne moreta poravnati, pa ima prejšnji lastnik pravico posekati drevje in spraviti z zemljišča. LISTEK. Knezoškofu dr. Antonu Jegliču. (Dalje.) Resnično in neovržno je, kar govori angeljski učitelj, da bode namreč orožje uma v roki božji doseglo največjih vspehov, ker se je bolj prilagodilo in spojilo z njim, prvim in bistvenim vzrokom vseh svojih naravnih in nadnaravnih del. Katera pot je čvrstejša, gotovejša, katera izvrst-nejša, da nas združi s tem začetkom vsakega dela? Kateri most je ta, po katerem moremo dospeti do neizcrpljivega morja dobrote, moči in blaženosti, katera je tista Jakobova lestva, da dobimo po nji obilnost nebeške milosti, da pridemo torej do raja nebeškega? Kaj najbolj in najhitreje posveti, spopolni in osreči človeka, družino, mesto, deželo, državo? To vam je pobožnost k Srcu Jezusovemu. To je vedel predobro oni, katerega je poslal Bog kot pastirja težko skušani čredi v Bosni. In glej, prišel je k svojim ovčicam noseč v prsih plamteče srce od ljubezni božje, podobno goreči peči; prešinjen od te pobožnosti je postavljal tam svojo stolico, to prestolico Srca Jezusovega, katero razliva kakor neusahljivi studenec neizmerne milosti na vse štiri strani njegove nad-škofije in budi kakor električni tok ljudi iz spanja in duševne smrti, mehča in taja trda in ledena srca, vodi jih iz tmine neveretva in jih rešuje iz večne smrti; priporoča in širi to pobožnost z besedo in dejanjem, ker je popolnoma prepričan, da bode prenovila njegovo čredo, jo prebudila k novemu življenju in jo zveličala, njemu samemu pa dodelila v izobilju pomoči, da izpolni vestno svojo nalogo. In v resnici, sijajni vspehi so že pokazali, da ga trdno prepričanje ni ogoljufalo! Ko je bilo torej to veliko apostolsko dolo dovršeno, ko je namreč usadil presveto Srce Jezusovo v srce Bosno, razvil njegovo zastavo, mu posvetil srca cele črede in z njegovo pomočjo začel res čudovite stvari proizvajati, mu je podelilo in izbralo isto Božje Srce, kakor sem že omenil, štiri izvanredne može, ki naj bi mu bili desna roka in sotrudniki v pre-težavnem položaju. To so bili njegovi najuda-nejši prijatelji, najbolj verni učenci, kakor je bil tudi on sam živa slika Božjega Mojstra svojega. V njegovi šoli so se naučili, kako naj se najožje zedinijo s srcem Boga-človeka, kako naj se napolnijo z njegovim duhom in njegovimi nazori, da tem lažje morejo na sebe pozabiti, žrtvovati se popolnoma za zveličanje bližnjega, biti mladini in siromakom očetje in matere, dati za ne- srečnike lastno dušo in življenje, radostno se od reči radi druzih vsakej zabavi in potrebnemu počitku, neustrašeno braniti pravice svete cerkve. Ah, česa niso vsega pretrpeli s svojim očetom in učiteljem ! Treba bi bilo, čc bi hoteli vse popisati, celih knjig pisanih z vročimi solzami in večkrat tudi z rudečo krvjo. Vedoč, da je njih trpljenje zapisano že z ne-izbrisljivimi črkami v knjigi življenja, da bodo dobili za to od Boga dostojno plačilo v nebesih, ne dvomimo, da bodemo jedenkrat tudi mi vsi sodni dan brali njene besede. Toda dobri Bog jim je že v tem življenju poplačal trud, jih očitno počastil. odlikovavši Rubena pred njegovo smrtjo s škofovskimi znamenji, a potem ga poklical v boljšo domovino, da mu otaro solze z utrujenih očij, da ga več ne doleti kaka muka ali bol, temveč da preostale še živeče brate tam izdatneje podpira s svojim zagovorom pred božjim prestolom, ker jim ni mogel več pomagati radi izrabljenih in popolnoma utrujenih močij. Tudi druga dva verna svoja služabnika jo povzdignil Bo«- v isto čast, okrasi! jih z znamenji maziljencev Gospodovih, da jima je že tukaj dokazal svojo ljubezen in jima pokazal že v tej dolini solz, kako odlikovanje jih čaka še le v nebesih. Od teh prvih neumornih apostolov in ustanoviteljev vrhbosenske hierarhije je preostal presvet- Ko je komasacijski načrt dogotovljen, mora se razpoložiti v dotični občini skozi 30 dnij na javni ogled, lokalni komisar pa ima ob jednem s količi vidno zaznamovati nove oddeljene kose, katere imajo interesentje dobiti. Interesentom je dan obrok 45 dnij, da morejo proti taki pridelitvi pritožiti se na dež. komisijo. Ako ni pritožb proti načrtu, vrši se konečno veljavno glasovanje vseh interesentov in le če se večina posestnikov zemljišč izreče za načrt, obvelja in se potem konečno veljavno izvrši. Po tem paragrafu (101.) je pač skrbno varovano, da se ne more goditi krivica nikomur. Glasovanje to pa se mora strogo zakonito vršiti in mora lokalni komisar slehernega interesenta pismeno povabiti k glasovanju. Po g 107. odločuje konečno deželna komisija o dopustnosti komasacije, proti tej razsodbi pa priziv dalje ni dopusten. Umesten je § 109. ki določuje, kako je ravnati, ako je kako zemljišče, katero se je komasi-ralo, predno ga je novi posestnik vzel v last, n. pr. po kaki uimi opustošeno ali vsaj dokaj po škodovano postalo. Osobito v hribovskih legah, ki so strme, se neredkokrat pripeti, da pri hudih nalivih, velikem deževju vso gornjo dobro prst voda odnese in odpere. Prav tako zamore vsled hudournikov trpeti kak travnik, na katerega narasli potok nanese polno nasipine, gramoza, peska ali blata. V takem slučaju zamore nov lastnik v obroku 60 dnij po odkazu novega zemljišča, katero je v teh 60 dneh trpelo po uimi, zahtevati od prejšnjega lastnika odškodnine ali v denarju, ali če jo dopustno, v zemlji, da mu ta, ako je slučajno mejaš, odstopi jeden del zemlje. Prav tako zamore lastnik kakega zemljišča, ki je vsled pomote v računanju ali odmerjenju dobil premalo sveta, sploh ni prejel vse mu pripadajoče pravice, tekom jednega leta zahtevati, da se mu škoda povrne. To določilo je velike koristi, ker pogostoma se pripete pomote v raču nanju, pa tudi v odmerjenju. Istotako je modro sestavljen § 110., ki določuje, kako je ravnati, ako se v dobi od odobrenja komasacijskega načrta in izvršitve zgode po vplivu uim, povodenj, plazov itd. tolike premembe, da se ne more več trditi, da so vsi novi deli jednako veljavni; potem mora deželna komisija pregledati cel operat in če ni mogoče uravnati ga tako, da je vsem pravičen, povsem zavreči ga. Ker je zastopnik visokega kmetijskega ministerstva izjavil, da za prva leta bo zadostoval med vlado in deželo dogovorjeni letni deželni predujem 20 tisoč, ki se sedaj izplačuje za razdelitev skupnih pašnikov in zemljišč, ker je obljubil, da bo za začetek zdatno s subvencijami podpiral občine, ki bodo odločile se za zložitev zemljišč, ker je le tedaj upati, da se bodo take operacije vršile, ko bodo dotični gospodarji se sporazumeli med seboj o koristi zložitve, je en lemu očetu nadpastirju še bivši njegov Benjamin, a sedaj že Ruben mladega kapitelja. Ako človek pomisli, da je bil v vsem pravi tovariš svojih bratov, da je ž njimi vse bratovsko podelil, da je šel ž njimi neustrašeno skozi dim in plamen, da si je stekel še posebnih zaslug za našo nadškofijo, pripomogši k temu, da so se nadškofijsko semenišče in druge zgradbe, prave dike naše v Bosni, sezidale, tedaj se bode prav težko tudi njega izognila že tu na zemlji osebna čast, kakor se tudi njegovih bratov ni izognila, — a dal Bog, da ne bi poteča odnesel svojih kostij iz naše Bosne, kakor so to storili vsi njegovi sobratje, kateri so jo v življenju napajali s solzami trpljenja in z znojem truda in neumornega dela, in jo vedno bolj povzdigovali v lepoti z znanjem in molitvijo, čisteči jo goreče od plevela in ljulike. Ko jih je to rej Bog izšolal v učilnici presv. Srca svojega sina in po svojem namestniku v vrhbosenski nadškofiji, po tem pravem apostolu, gorečem rodoljubu, ko je po njih uredil razmere v cerkvenih stvareh v Bosni, tedaj jih je napolnil z gorečnostjo svetega Pavla, z ljubeznijo sv. Janeza, z vztrajnostjo sv. Petra, tedaj jih je odpeljal od ondot in jim podelil mnogo obširnejše področje zveličavnega delovanja, da tam razlivajo ogenj večne ljubezni, katero so zajemali toliko let iz Srca Boga — Člo- keta izrekla se za zakon. Želeti je le, da se naši kmetovalci o tem posvetujejo in izreko, da bo mogočo deželnemu zboru v smislu želj kmetovalcev zakon tako uravnati, da bo v občno korist kmetijstva. Politični pregled. V Ljubljani, 26. maja. Avstrijska delegacija je včeraj ob navadni uri nadaljevala svoje delo. Vitez Ja\vorski Se je spominjal smrti nadvojvodo Leopolda. Drž. finančni minister Kallay je odgovarjal na interpelacijo posl. Kienmanna v zadevi nekega bosniš-kega uradnika. Na dnevnem redu je bil predlog posl. Bielohlaveka glede preosnove službenega razmerja uradnih slug v zunanjem ministerstvu. Predlog se je rešil meritorno brez debate in odstopil vladi v uvaževanje. Na to se je nadaljevala razprava o vojnem ordinariju. Delegat Turnherr želi zboljšanja večerje za vojake, dveletne prezentne službe in ozira na reservnike pri vojaških vajah. Za njim je govoril del. Kienmann, ki seveda tudi te prilike ni zamudil, da jo opozarjal na veliko »nevarnost«, ki preti nemštvu v Avstriji tudi v vojaštvu. Nemci ne morejo popreje dovoliti potrebnih kreditov, dokler ne poneha boj, ki se jim vsiljuje na celi črti. Kotulinsky je hvalil avstrijsko vojaštvo, delegat Axmann pa se je pritoževal nad vedno rastočimi zahtevami za vojne namene. Vlada se še vedno ne ozira na male obrtnike. Govoril je nadalje za dveletno prezentno službo in odpravo četrte orožne vaje. Delegat Schiicker je govoril o potrebi nemškega državnega jezika, za njim pa je posegel v razpravo vojni minister Krieghammer. Naglašal je potrebo velikih orožnih vaj, ki dajo vsakomur priliko, prisvojiti si potrebno znanje, pobijal nekatere trditve Bielohlavekove. Obljubil je nadalje, da se preskrbi vojakom vsakdanja večerja, toda le polagoma, odločno pa pobijal misel na dveletno prezentno službo, vsled katere bi se število zmanjšalo za jedno tretjino. Povečati bi se toraj moral vselej kontingent novincev in to bi bilo najbrže še slabeje. Letos se je cd 240.000 za vojno službo sposobnih mladeničev odbralo le 126.000 novincev. Minister toplo pozdravlja snovanje kmetskih in obrtnih zadrug ter skladišč, ki bodo za armado velikega pomena. (Vojna uprava dosedaj tega dejanjski še ni pokazala.) Za povišanje častniških plač se bo potrebovalo okroglo pet milijonov in minister le želi, da se ta pre-osnova čim preje izvrši. Na to se je vršila speci-jalna razprava, pri kateri so se izražale le želje glede povišanja pokojnine nižjih častnikov. Vsprejel se je cel ordinarij in brez debate tudi ekstra-ordinarij. Grof Zedtvvitz je na to poročal o proračunu za mornarico. Govorili so pri ti točki Ver-zegnassi, baron Kitbeck, Bartoli, ki je opisoval veliko bedo delavcev v puljskem arzenalu ter zahteval povišanja plač, in Kaftan, ki je govoril o velikem pomenu mornarice za zunanjo trgovino. Po nekaterih pojasnilih admirala Spaun je bil vsprejet ves proračun z nekaterimi resolucijami. Delegat Hochenburger interpeluje na to vojnega ministra radi slabe kakovosti vojaškega kruha, delegat Tschernig pa radi odškodnine stroškov ki jih imajo občine povodom raznih vaj. _ V današnji seji je na dnevnem redu naknadni kredit in pa nekatere peticije. Poslanec Lippert, češki deželni odbornik, deželnega maršala namestnik in zagrizen nasprotnik vsega, kar ne trobi v rog nemške klike, naznanja v posebnem pismu z dne 28. t. m. svojim volilcem, da odlaga deželnozborski mandat in vsa častna mesta v češkem deželnem odboru. Svoj korak utemeljuje s tem, da mu ni bilo možno doseči onih »velikih« idej, za katere se je neprestano trudil, da bi tako ustregel želji svojih vo-lilcev. Izraža pa konečno nado, da bo imel njegov naslednik pri tem poslu več sreče, ker ne bo imel toliko nasprotnikov v lastni stranki, kakor jih je imel on. Iz vrst njegovega pisma se pa tudi razvidi, kako težko se loči od dosedanjega mesta in da si na skrivnem želi novega zaupanja od strani volilcev. Za Lippertom ne bodo žalovali češki člani deželnega zbora in odbora, pa tudi Schonererjanci se radujejo vsled njegovega odstopa, kajti le prepogosto so si bili v laseh. Sagastovo ministerstvo je po dolgem času . vendar spopolnjeno. Mesto prvotnega kandi- data za mesto zunanjega ministra, ki je z ozirom na druge važno posle odklonil ponujeno mu čast, je imenovan zunanjim ministrom vojvoda Alutora Rio. Ta mož je bil za časa ministrovanja Cano-vasovega predsednik madridskega senata. Sedaj ima dovolj prilike pokazati svojo zmožnost z ozirom na zunanjo politiko, kajti že davno ni bil položaj Španije tako resen, kakor sedaj. Z novimi možmi so Spanjci primeroma še precej za-dovoljni, le novi minister za mornarico marsikomu ne ugaja. Ramor Aunon je bil dosedaj le pomorski častnik in se razven v parlamentu ni se nikjer odlikoval. Jedino njegova zgovornost se splošno hvali, toda na ta način se bijejo le bitke na parlamentarnem odru, ne pa tudi na morju. Prilike ima tudi ta mož sedaj dovolj, da pokaže vso svojo zmožnost in si prisluži odlik v sedanjem kritičnem položaju. V nadevi filipinskih otokov se je pričelo, kot smo omenili, pogajanje mej španjsko in francosko vlado, katero kot se zdi, posebno pospešuje znani Leon Castello. Ta vest je prišla nepričakovano naglo in marsikdo je v prvem hipu dvomil nad njeno istinitostjo, toda potrjujejo jo ameriški in španjski krogi. Oficijelnega sicer se ni ničesar znanega, gotovo pa je, da je na tem za Amerikanco le preveč resnice. Ako se vspešno konča pogajanje mej Castillom in Hanotauxem, bodo Spanjci storili dvojen pameten korak, pre-varili bodo namreč Amerikance, pridobili pa tudi na svojo stran francoske sosede. Italijanski mornariški minister Brin je umrl v ponedeljek dopoludne. Porodil se je 1. 1833 v Turinu. Okolu 1. 1870 je prišel v parlament. Dvakrat je bil že preje minister za mornarico in jedno leto minister za zunanje zadeve. Kot tak se je pogajal z Menelikom glede spremembe učalske pogodbe. Bil je velik nasprotnik Crispijev, posebno poslednja leta, ko je I. 1894 javno pokazal svoje sovraštvo napram Crispiju. Po padcu tega lisjaka je stopil v Rudinijev kabinet. Dnevne novice. v L j ubij ani, 26. maja. (Presvetli knez in škof dr. Ant. Bon. Jeglič) je obiskal sinoči, 25. t. m. tudi Alojzijevišče, zavod, ki je v njem tudi sam preživel od jeseni leta 1862 (sprejet v II. gimn. razr) do konca VIII. gimn. razr. I. 1869 sedem srečnih dijaških let. — Klečal je zopet v oni tihi kapelici, kakor nekdaj, in v jednej izmed učnih sob, kjer je pred toliko leti sam i-astil Modrice, pozdravili so ga sedanji Alojzmki s petjem in deklamacijami. Jako lep je bil tudi pozdrav, ki ga je zložil za to priliko in govoril maturant V. Presvetli je v prijaznem nagovoru priznal, da je uprav Alojzijevišču dolžan zahvalo, da je ohranil v viharnih časih svojih dijaških let poklic za duhovski stan. Lepo je pokazal koristi takih cerkvenih zavodov, dalje korist klas.ških študij, ako so prav vravnane, očrtal je vzvišenost duhovskega poklica, slednjič pa je vne-mal navzočo mladino za pobožnost do Presv. Rešnjega Telesa, Matere Božje ter sv. Alojzija. — Z zanimanjem je prelistal tudi »Domače vaje« iz 1. 1868/9, katerim je bil z f Lovrom Oblakom, f Matejem Tonejcem (Samoatalom) f 2ig0 Bohinjcem, dr. Jožefom Marinkom soustanovitelj ter je tudi napisal ondi mnogo člankov, poduCnih in zabavnih. Presvetli peresa, ki je je v zorni mladosti začel sukati, ni odložil do danes in upamo, da ga tudi ne bo! — Prvi obisk Presvetlega v tem za-vodu je pokazal, da je tudi v Njem Alojzijevišče našlo skrbnega varuha in očeta. (Gg. slovenskim pisateljem in pesnikom!) Kakor druga gledališča bode proslavilo tudi slovensko gledališče v Ljubljani jubilej 501etne vlade Njega Veličanstva cesarja Frančiška Josipa I. s sijajno slavnost. predstavo. Kakor druga gledališča pa naj bi uprizorilo takrat tudi slovensko gledališče izvirno slavnostno igro, ki bi bila umestna za to svečano priliko. Zategadelj poživlja podpisani odbor dramatičnega društva v Ljubljani vse gg. slovenske pisatelje in pesnike, da spišejo za omenjeno slavnostno priliko igro, katere snov bi bila vzeta iz slavne zgodovine llabsburžanov sploh ali speci-jalno iz dramatičnih dogodkov bogate dobe našega presvetlega vladarja. Odbor ne stavi gg. pisateljem nobenih mej, a prosi jih, naj bi se pri izboru dra- matične snovi ozirali kolikor toliko na večstoletno razmerje Slovencev do visoke cesarske hiše. Odbor prepušča gg. pisateljem tudi glede oblike ali pesniške vrste povsem svobodne roke, da spišejo torej ali zgodovinsko dramo ali simbolistično pravljico ali venec alegoričnih slik z vsem možnim scenič-nim aparatom. Vendar pa naj se proračuni obseg dela — ki se bode seveda nagradilo — tako, da pri uprizoritvi ne bo presegalo 21/, ure. Gg. pisatelji naj blagovolijo doposlati rokopise svoje jubilejne igre vsaj do 15. septembra 1898.1. V Ljubljani, dne 23. maja 1898. Odbor dramatičnega društva v Ljubljani. (Gg. členi kluba slov. bicikl. ..Ljubljana") se prosijo, da pridejo danes ob 10. uri zvečer (ko bode odborova seja končana) v spodnjo kavarno »Narodnega Doma« na pomenek zaradi odhoda k III. narodni dirki v Zagreb. (Z Jesenic) se nam poroča: Izlet našega katoliškega delavskega društva v družbi s požarno brambo in delavsko godbo zadnjo nedeljo na Bled, obnesel se je nepričakovano dobro. Udeležilo se je izleta samo z Jesenic 3—400 ljudij, nekaj tudi iz drugih fara. Krasen razgled proti Stolu, pot skozi romantični Vintgar (mostovi in steze, katere je sneg poškodoval, so že vse popravljene) nato pa živahno sviranje naše godbe, no nam krajšali sicer do 3 ure dolgu pot tako, da nam je čas skoro da prehitro pretekel. Na otoku je bila sv. maša za društvo, katero je daroval jeseniški administrator gosp. Avg. Šinkovec in imel za slavnost primeren govor, v katerem nam je priporočal češčenje Matere Božje m nas priporočal njenemu varstvu. Takoj po maši smo imeli pete bianije. — Ako je bilo že dopoludue vse polno veselja, bil je popoldan na Fetranovem vrtu, kjer smo imeli skupen obed, še živahnejši. — Godba se je vrstila s petjem, katero so oskrbeli društveni pevci, kar stopi v našo sredo načelnik katol. rokodelskega društva z Vrhnike, gosp. kaplan Košir s 60 dru-štveniki in s krasno svojo zastavo, grajski kaplan gosp. Evgen Lampe pa pripelje čez 30 udov mla-deniškega izobraževalnega društva. Radost je pri-kipela do vrha, govor se je vrstil za govorom, na-pitnica za napitnico. Le jedna grenka kaplja je padla v kupo splošnega veselja. Gosp. Košir je omenil, da bo prišli Vrhmčanje izpolnit svojo obljubo in se Materi Božji zahvalit za v resnici dragoceno zastavo in veličastno društveno hišo, mi smo si pa mislili: O kedaj bo to pri nas, mi nimamo ne jednega, ne drugega, ko bi mogli vsaj v najem dobiti dovolj prostorno sobo, da bi mogli katerikrat prirediti kako predstavo, a tudi tega ni, Jesenice so tesne in še bolj tesna so stanovanja. In zastava ? O kje si še 1 No malo bližje do zastave smo pa že. čuk Petranove gospe je s šaljivo dražbo preskrbel zastavi že drog, nam pa obilo smeha. Le prehitro je minul čas, morali smo iti narazen, nekateri na kolodvor in dalje na Vrhnika, mi smo jo pa ubrali preko Zacp* čez Hom zopet nazaj v savsko dolino. — Ta izlet je prvi, katerega je priredilo kat. delavsko društvo na Jesenicah. Bjg daj še dovolj takih, tako prijetnih. Da se je pa vse tako lepo, brez najmanjše nepri-like navzlic toliki množici izvršilo, grč zasluga za to v prvi vrsti gosp. Nikodemu Bernardu, načelniku kat. del. društva in kapeluiku godbe ob jednem. Kmalu zopet! (Iz Dol pri Litiji.) Dnij od 8. do 16. maja se bodo gotovo hvaležno spominjali naši bribci, ker te dni smo imeli sveti misijon. Skoro je ni lare na Kranjskem, ki bi toliko duhovnih dobrot uživala, kakor fara Dole, ko so se poleg vsakoletnih porcijunkul v teku 13 let že devetkrat duhovne vaje v njeni prijazni cerkvi obhajale. Sloviti gospodje Lazaristi iz Celja so pripravili hribcem v resnici pravi duhovni vžitek. Število oseb, ki so .sprejeli svete zakramente, je nad 1500. Lepa procesija z najsvetejšim Rešnjim Telesom, ki se je koncem duhovnih vaj pri nenavadno lepem vremenu vršila med prepevanjem svetih pesmij, je bila prava manifestacija katoliškega ljudstva. Bog tisočero povrni pridnim delavcem v vinogradu Gospodovem, Bog blagoslovi njih trud in delo! — Ob prvotni volitvi za državni zbor dne 23. t. m. sta bila v občni Dole izvoljena: preč. gospod župnik Ign. Šalehar in gospod Jožef Vrtačnik, posestnik; oba jednoglasno, ki dasta oba glas katoliško narodnemu kandidatu. (Shod Marijauskih kongregacij na Brezjah.) Ne smem molčati o prelepem pojavu katoliškega gibanja mej nami. — Prvi slovenski katolitk' shod je priporočil Marijanske kougregueije kot najboljše nredstvo, da se organ izuje mladina io obrani nepokvarjena. Od tedaj so se začele te prekoristne družbe vstanovljati po naših župnijah. Sedaj jih štejemo že mnogo zlasti po Gorenjskem, pa tudi po Notranjskem za mladeniče in dekleta. — Na praznik Marije pomočnice 24. t. m. napravile so dekliške družbe skupno romanje k Mariji pomagaj na Brezju in tamkaj slovesen shod. B la je nepregledna procesija, ki se je pomikala od znamenja vrh klanca proti cerkvi, število družabmc, ki so se je udeležile, smemo ceniti nad tisoč. Z njimi so šli njih duhovni vodniki, 14 dubovmh gospodov. Prišle so družbe iz Šenčurja, Predoselj, Trste-nika, Šmartina pri Kranju, St. Vida, Škofje Loke, Sore in Kranjske Gore. — Pevajoč litamje, šli smo med veličastnim zvoaenjem in p »kanjern to-pičev v cerkev. Ondi se je vršila slovesna božja služba. Cerkveni govor je oskrbel g. dr. Gruden, ki je zbranim opisal Marijo kot pomočnico vseh vernih kristjanov — zlasti pa varuhinjo in pomočnico krščanskih deklet. Slovesno mašo je služil g. duh. svetnik in zlatomašnik Jož. Kerčon, ki je pred 40 leti ustanovil prvo Mariiino družbo v naši škofiji v loškem samostanu. — Premilostnemu gospodu knezoškofu Antonu Bonaventuri, ki je v Sarajevu sam vodil štiri Marijine družbe, poslali smo naslednji telegram: »Pri Msriji Pomočnici na Brezjah zbrane Marijanske kongregacije s svojimi vodniki pošiljajo premilostnemu knezoškofu najvdanejša voščila k nastopu visoke službe. — Virgine favete ad plurimos annos !« — Popoiudne so bile še pete litamje z blagoslovom. Potem so se razšle družabnice na razne strani. Lepa slovesnost jih je gotovo vse potrdila v češčenju in zvestobi do Marije. (Iz Šmartna pri Litiji.) Krasen dan 15. t. m. izvabil je naše gasilno društvo, da je izletelo v sosedni Š'. Vid pri Zatičini. Vozeč se po prijazni temenški dolini dospeli smo okoli 9. ure k sv. Roku, kjer nas je sentvidsko gasilno društvo pod poveljništvom g. A. Kunšteka mej pokanjem to-pičev radostno pozdravilo. Po primernej zahvali našega poveljnika g. Greg. Porente odkorakali smo skupno proti St. Vidu, kier nas je pri okusno ovenčanem slavoloku pozdravil vaški zastop. Presenečeni smo bili, ko so tu pristopile belo oblečene deklice ter po krepkem nagovoru pripele našej društvenej zastavi v znak ljubezni krasen trak, kateri nas bode spominjal na nepozabne ure, katere smo preživeli mej preprijaznimi St. Vidčani. Korakajoč v praznično z zastavami okračeno vas obsipalo nas je deževje dišečih šopkov. In podali smo se k sv. maši, kjer je šmartinsko pevsko društvo »Zvon« oskrbovalo petje. Pri skupnem obedu v gostilni g. A. Kunšteka vrstile so se razne napitnice, od katerih naj omenim one g. G. Porente na Nj. Veličanstva petdesetletni jubilej, g. I. Slivnika na probujo gasil, društev, g. A. Kunšteka na šmartinsko gasil, društvo i. dr. Med obedom dospelo je korporativno višnjegorsko gasil, društvo-Veseli pozdravili smo ta prihod, kateri nam je vnovič znak društvene vzajemnosti in požrtvovalnosti vrlih Višnjegorcev. — Le prenaglo je prišla ura ločitve. Po navdušenem slovesu podali smo si ioke na veselo svidenje, želeč si še mnogih enacih lepih ur. Svoje skromno poročilo sklepajoč štejemo si v dolžnost, da izrekamo na tem mestu g. bene-ficijatu za njegovo prijaznost, da je izvolil služiti sv. mašo, sl. učiteljstvu za obili trud ob sprejemu, sl. gasilnemu društvu za podarjene trakove, gostilničarjema gg. I. Lavriču in A. Kunš'eku za dobro točno postrežbo, sploh pa vsem, kateri so pripomogli, da se je naš izlet tako slovesno izvršil. Živeli Šentvidčani ! Slava Višnjegorcem ! I. R , gasilec. (Shod volilcev) sklicuje državni poslanec g. Ž i č k a r na binkoštni ponedeljek na Vransko. (V Vintgarju) so letošnjo zimo snežni plazovi poškodovali nekaj potov in ograje, kar se je pa že popravilo. Vabijo se toraj izletniki in prijatelji narave v to divje-romantično sotesko občudovat zemske krasote in dihat sveži zrak. — Vsakoletne poprave in vzdrževanje potov in mostov stane precej, dohodkov za pokritje pa ni nobenih. Imoviteji obiskovalci naj bi torej ne opustili, kaj malega vreči v pušico, katera je v soteski pri spominski plošči. (Od jnžne železnice.) Prejšnja leta običajni, binkoštno nedeljo v Ljubljano dospevši zabavni vUk Dunaj Tr > južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 kr. 160 „ 25 „ 197 „ 75 99 „ 40 138 „ 75 „ 129 „ 50 109 „ 50 112 „ 50 99 „ - 98 „ 70 220 „ - 180 „ 85 126 „ 40 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 171 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld....... . 84 " St. Genois srečke, 40 gld- ...... 79 " Waldsteinove srečke, 20 gld......59 " Ljubljanske srečke.........22 "„ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 "„ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 350!) „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 441 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 „ Montanska družba avstr. plan.....165 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180- „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 50 50 50 50 05 62 Nakup in prodala TM3> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K H C U I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I 2. <&£~Pojasnlla~£££ v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih {jlavnie. "£8C