St. 206 W
%
Izhaja. !xv*em« AsHHtega St 20,	-
pisma se m spi Prof« F. Pertc. — » ma£i za mesc L 7.— Za Inozemstvo mesečno 5
i amn om mm
v Trstu, v strtak
UredntRvo: ulica sv. ftwWh iljajo Je.
Tlak t u ue
leta L — in celo leto L uredništva io oprave it 11-57-
3 j.
-i v
PMfl^Bl SttVmci 20 cenu
Letnik iux
JINOST
Številka v Tisto lo okolld po 30 ceoL — Oglarf se raCuoaJa V SrohoaH om Mom (73 ha) — Oftoat tfgovte* ia obrtnikov hum po 40 ceot ihvale. poslanico te vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov' po L 2. — Mali oglasi po 90 ceni. beseda, najmanj pa L 1 — Ofllaat naročnina io reklamacije se po8tlj.i}o isključilo uprav- Edinosti, v Trsta, olica Frančfški AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva Io upravo 11*41«
Prefekt©* govor v Tolminu
Povodom zaključka gozdarske in poljedelske razstave v Tolminu je videmski prefekt g. Nencetti izpregovoril zbranemu občinstvu:
<Xe prehodimo zgornje in nižje planinskega pogorja, ki se razteza Karniških do Julijskih planin, ne opažamo ničesar, kar bi pretrgalo značaj kontinuitete: v poljedelskih običajih, v šegah in v zunanjosti prebivalstva. Idealno so toki voda veliki združevalci in asimilatorji ljudstev po dolinah, ki jih spremljajo do ravni. Četudi je politična meja razbila to enotnost, zemlja in ves položaj jo vzpostavljata zopet. To pa tem bolj, če se ta enotnost, če politika — kakor je to v našem slučaju — ne vrs; nasilja na naravi m ne zatira pravice! Čuli smo glas, ki navadno ni dobrohoten, kako je povodom tc razstave ubral manje neprijazen zvok. Toda ta simpatični zvok se je spremenil v jrecej ostro tožbo, ker — kakor pravi — manjka na tej razstavi vsaka sled jezik«, domačega v teh krajih. Tu je treba govoriti jasno in odkrito. Država nima predsodkov proti jeziku in naj se ne misli, da vsak funkcijonar grbanči čelo v ozlo-voljenju ter da se trese, če vidi pisane ali čuje izgovorjene besede, ki končujejo S ^oglasniki mesto s samoglasniki (s tem je hotel namreč govornik potegniti črto med slovenskim in italijanskim jezikom). Jezik, ki je skupen in navaden v uradih, je uradni jezik, ki je in more biti le en sam v državi, ki je res država, posebno še, če je temeljito in radikalno edinstvena, kakor je naša: to je italijanski jezik! Od tega se ne more odnehati in dolžnost je, da se to naglasa z vso odločnostjo in izvaja energično. Sicer pa, kdo more kratiti in kdo ne gleda marveč s simpatijo, če vsakdo, tudi če pozna državni jezik, rabi svoj jezik, ga ljubi in neguje, seveda to brez drugih in prikritih namenov?»
V nadaljevanju svojega govora je prefekt v podkrepitev te svoje izjave na-glašal, kako da čuje okoli sebe furlansko govorico, razprave o razvoju furlanščine, furlanske deklamacije in pesmi, ne da.bi radi tega smatral sebe ali druge za <m&nj Italijane*. Potem je nadaljeval: «Istotako ne smatramo vas za «manj Italijane«, če vas čujemo — četudi vas ne razumemo —, kako govorite, prepevate in molite v slovenskem jeziku. Dotlej pa — za gotovp
število let —, dokler ne bo zadostno razširjeno poznavanje italijanskega jezika, se mora občinstvu lajšati razumevanje dovoljenih in koristnih stvari, ki ga zanimajo; — a to se je delalo in se dela».
uz*
Ta govor gospoda videmskega nrefekta na razstavi v Tolminu je res vreden, da smo rfa tu izročili naši javnosti. To tudi zato, ker je očividno tudi polemika proti slovenskemu tisku. Tu je govornik — čeprav je skušal sladiti grenko sporočilo s sladkimi besedami — odkrito povedal, po čem stremi ves sedanji sistem, kako mero <pravic» odmerja jeziku domačega slovenskega prebivalstva. In še to na odpoved. le za «nekaj let»l
Pri tem pa se godi g. prefektu kakor odvetniku, ki brani stvar, ki se ne da braniti — ne s stališča pravice, ne z argumenti zdrave logike! In se poslužuje trditev, ki so v očitnem nasprotstvu z — resnico!
Uradni jezik mora biti — je natflašal emfatično — v edinstveni državi, kakršna je Italija, le en sam — italijanski jezik! To zveni tako, kakor da naše slovensko prebivalstvo ne bi priznavalo državnega je-> ' Ravno to ni res. Naše ljudstvo za-
- ■ le, naj se poleg državnega jezika tuje tudi domači jezik in da se rabi od Lani oblastev v toliki meri, da bo prebi-•ilsivu res omogočeno razumevanje ukre-; r v oblastva! Roko na srce, g. prefekt, in povejte po duši in vesti: koliko vaših podrejenih organov sploh še pozna jezik prebivalstva, da niti ne govorimo O tisti poti-cbni meri poznavanja jezika, ki bi iajša'a prebivalstvu pravo razumevanje ukrepov oblastev?! Povejte! Ne morete jih našteti niti toliko po vsej deželi, kolikor imate prstov na dveh rokah. Zato moremo mi trditi, da vaša trditev, da se je dosedaj in da se tudi sedaj lajša prebivalstvu tako razumevanje, gre precej drzno mimo resnice! Na podlagi te ugotovitve moremo primerno presojati tudi trditev gospoda prefekta, da država nima nikakih predsodkov proti našemu jeziku ter da vsakdo gleda le s simpatijo, če naše ljudstvo govori svoj jezik, ga ljubi in neguje!
Naj čuje g. prefekt! Če vlada res nima predsodkov proti našemu jeziku in če mu celo poklanja simpatije, potem bi ji bila tem nujnejša dolžnost, da tudi ona s svojimi sredstvi pospešuje to negovanje! A kako se odziva tej dolžnosti? Odgovor daja dejstvo, da je ta jezik popolnoma izgnan iz šol in uradov in da na Goriškem razpušča izobraževalna društva ter da jih drugod — kjer jih je še kaj — ovira na vse načine v njih delovanja! Če je to « simpatija*, potem moramo že reči, da ne razumemo ničesar več pod solncem.
V edinstveni državi, kakršna je Italija, more biti le italijanščina uradni jezik — sneni g. prefekt. Pripravljen pa je za koncesijo tudi našemu jeziku — in še to le za neko dobo —, kolikor je potrebno za
Vprašamo g. prefekta: mari niso n. pr. go-	Eleonore Duše. Mari pa se je radi tega le
spodarske razstave dovoljene in koristne	en sam Amerikan odrekel svojega mate-
stvari, pri katerih pa je še posebno po-	rinega jezika?! Mari ljubita oče in mati
trebno polno razumevanje od strani prebi-	svojega otroka zato, ker je lep, ker je lepši valstva, ako naj dosegajo svoj pravi go- od drugih? Ne. Stariši ljubijo svojo deco,
spodarski namen!	ker jim zakon narave tako veleva, ker je
Vendar je g. prefekt opravičeval izklju-	ta deca — njihova! Se en primer. Jugo-
čitw slovenskega jezika — jezika polje-	slavija je
SpozttUsko taoBhJe napoveduje konflikt med vladu in krono
j ' delcev, kmetovT ki jim je bila razstava žarvni jezik je slovanski. Vendar zahteva ° namenjena v prvi vrsti — tudi z razstave italijanska manjšina v Dalmaciji za svoj v Tolminu!! Poleg tega pa si je dovolil še jezik vse pravice v šoli, uradu in v jav-
2	- .	. BEOGRAD, 27. V političnih krogih za-1 pravljalo in sta ugotovila, da ni glede teb
edinstvena država m nje dr- j trjujefa da bo vzpostavitev pokrajinskega vprašanj nikakega razloga za izpremembe* almMfiiln. Vendar zahteva namestnika v Zagrebu vplivala na notranji, Sporazumela sta se glede skupnega na-
majhen dovtip glede blagoglasja posameznih jezikov. Tudi to mesto v njegovem govoru moramo odklanjati. Njegove besede bi se znale tolmačiti tudi tako, da
nem življenju.
Tako veleva zakon narave, čustvo, ki ga je prejelo že od svojega rojstva, kemu ljudstvu, da ljrffe svoj jezik kot ne-
naj bi bik* «blagoglasje» kriterij, po ka-;	del svojega lastnega «jaz»! Temu
terem naj se odmerja veljavnost m pra-|zakonu naravc smo jB ostanemo zvesti vica kakega jezika in od katerega naj bi j ^ bila celo odvisna večja ali manjša ljubezen; - "	. mJ
do svojega jezika! Tak nazor nima pritr- Spoštujte nai jen* povrnite mu pra-jevalcev nikjer drugje na svetu. Tudi mi vice, ki ste mu jih odvzeli v svop slepoti! odkrito priznavamo lepoto in blagoglasje E<fino « tem boste ohranjah m množili italijanskega jezika. Zato se tudi radi u- dobro raspoloženje v nrfe« ljndstvn na-čimo ta jezik in črpamo iz zaklada kul- pram blagoglasnemu italijanskemu jeziku ture, ki ga je ustvaril. Ta lepota in to Le tedaj, če ne boste narinjaH jezikovne blagoglasje pa ne daja še nikomur pra- edinstvenosti med državljane različnega vice, da bi smel s katerim si bodi načinom jezika, boste utrjali tudi med drugorod-in pod katerokoli pretvezo narinjati ta mma državljani zavest o državni edinStve-jezik drugim ljudstvom. Vidite n. pr.! Ame- nostil! In uprava države, ki je res modra, rikanci so z navdušenjem in zadivljeno stremi le po tej zavesti! To resnico je pre-ooslušali blagoglasne zvoke iz blagoslov- ziral g. videmski prefekt in zato je bil ljenega grla Italijana Caruso in Italijanke j njegov nastop v Tolminu — ponesrečen!
nova ugibanja o fflffleottl|w«n umoru
ladionaiM prip«ridO¥in|t
RIM, 27. Sodnijsko oblastvo, policija in zil 5 ljudi, eden izmed teh je spal. Toda ogromno Število časnikarjev se trudi, da radovednost me je premagala in vrnil sem bi koaično rešili zagonetno uganko, kako se zopet na prejšnje mesto. Tedaj sem je bil Matteotti umorjen in pokopan. O opazil v avtomobilu samo še 2 osebi; one, sodnijskem ogledu jame, kjer je bil Mat- o kateri sem mislil, da spi. ni bilo. Na teotti zakopan, ni še nikakih podrobnosti, i moje vprašanje, kje so ostali tovariši, sta Včeraj sta se podala v zapore -Regina mi neznanca ooorno odgovorila, da so Coeli» sodnika comm. Del Giudice in 5k iskat vode v gozd. Nato sem se zopet comm. Tancredi, da zaslišita nekatere ob- odstranil.
tožence. O uspehih tega zaslišanja prina- Toda nazaj grede proti domu me je šajo rimski listi razna ugibanja. Splošno peljala pot zopet mimo onega kraja. Te-prevladuje mnenje, da je eden izmed ob- daj sem opazil ob avtomobilu skupino 4
i-_S«Ja 1 m«n<TA clrnimnct! MttAi nato ncaKa t«	manilra	Tn Si«
tožencev končno izdal mnoge skrivnosti. To naj bi bil Tirtschel, o katerem poro-čajo enkrat, da je Rus, drugič da je Avstrijec, tretjič zopet da je Madžar. Tirt-
ljudi, peta oseba je torej manjkala. In ši nila mi je v glavo misel, da je bila ta oseba, o kateri sem mislil, da spi, umorjena. Obstal sem kakor okamenel; proti
schelu je znano, da ga je «čeka» najela meni je stopil zopet om visoki mladenič, zato, da zalezuje Matteottija in da do-i me udaril po ramenih ter me prezidavo žene, kam Matteotti zahaja in kdaj bi vprašal: «Ali si fašist?« Ne, ker ne pobil najprimernejši čas za rop. Tirtschel je znam strank, sem mu odgovoril. «Dobro, časnikarju GaUiju, ki je bil tudi nekaj je nadaljeval mladenjč, pojdi domov, toda časa zaprt, ker je bil obtožen, da je so- zapomni si, da bosta lahko ti m tvoja kriv pri umoru Matteottija, izjavil, da je družina napravila testament, ako ti uide hotel opozoriti Matteottija, da je njegovo iz ust le ena beseda o tem, kar si sedaj
življenje v nevarnosti. V ta namen je govoril z Matteottijevo deklo in pozneje s poslancem De Michelisom.
videl.
Odšel sem ves preplašen domov. Šele danes sem izvedel za umor Matteottija in Veliko senzacijo je vzbudil razgovor PO napisih <v časiukih sem spoznal, da je med nekim kmetom iz Quartarella in bil oni mladenič, ki mi je grozil, Dumini*. urednikom lista «Epoca», ki ga je objavili Na časnikarjev© vprašanje, zakaj ni oni ta list. Kakor poroča «Epoca», je v bli- kmet že prej vsega naznanil policiji, je od-žmi gozda Quartarella vzbudil pozornost govoril, da se je bal maščevanja ubijal-urednika omenjenega lista neki kmet, ki cev; kajti po njegovem mnenju niso se vsi je z izrednim zanimanjem skušal izvedeti zaprti. Pripovedovanje tega kmeta potr-za vse podrobnosti o uspehih dosedanjih juje vedno bolj domnevo, da je bilo p" preiskav o Matteottijevem umoru. Ured- umoru udeleženih se več ljudi, kakor jih
politični položaj. Vse beograjsko časopisje! stopa na zborovanju Društva narodov V
BeneS
komentira ta čin vlade na zelo živahen način.
Opozicijski tisk napada Davidovičevo vlado, medtem ko skuša vladni tisk pomirjevalno vplivati na beograjsko javnost. Današnja «Samouprava* dolži vlado, da je kršila zakone in tudi ustavo. List očita vladi, da ne upošteva zadnjega kraljevega govora v Surdulici, v katerem je kralj nastopil za državno in narodno edinstvo, ter da se vlada ravna po Radićevih zahtevah.
Podobno piše današnje «Vreme»; «Beo-grajski Dnevnik» trdi, da bo prišlo po zaključku svečanosti v Peći do konflikta med vlado in krono. Vlada izjavlja, da je vzpostavitev pokrajinskega namestništva le začasna. Vsa javnost napeto pričakuje nadaljnih dogodkov.
Sest&nek medBenešem in HarinkovtieRi
Ženevi.
Zvečer ob 20. uri je minister sprejel časnikarje, katerim je razložil sta' lišče Čehoslovaške in Male entente glede zborovanja Društva narodov. Nato se j^ vršil slavnosten banket, katerega so se udeležili vsi člani delegacij za zborovanje Društva narodov.
Pozneje se je dr. Beneš odpeljal iz Ljubljane v Ženevo; dr. Marinković odpotuje šele čez par dni.
Mala enteeta in priznanje sovjetske Rusije
BEOGRAD, 26. V javnosti se je v zadnjem času mnogo razpravljalo o predstojećem priznanju sovjetske Rusije po državah Male entente in posebno po Jugoslaviji. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, ni pričakovati nobene odločitve te vrste na predstojećem sestanku zunanjih ministrov Male entente. Vprašanje priznanja Rusije se je rešilo, kakor znano, že na konferenci Male entente v Beogradu, kjer se je sklenilo, da se prepušča njenim pc-edinini članicam, da postopajo v tej^ zadevi po svojih razmerah
Popoln sporazum — Dr. Beneš odpotoval v Ženevo
LJUBLJANA, 27. (Izv.) Danes ob 17.05 ;jn potrebah. Ta sklep se je storil radi tega, sta prispela v Ljubljano čehoslovaški mi-Iker nimajo države Male entenle v tem nister zunanjih zadev dr. Beneš in jugo-1 problemu skupnih interesov. Jugosl. inte-slovenski zunanji minjster dr. Marinković. j resi v zadevi priznanja Rusije so popol-Na kolodvoru je bil kratek sprejem, nato noma drugačni kot oni Čehor.lovaškc, ki sta se ministra podala v vladno palačo,1 ji je iz gospodarskih ozirov zelo mnogo kjer se je vršil napovedani sestanek. P na tem, da vzpostavi odnošaje z Rusijo.
Jugoslovanski in Čehoslovaški interesi pa
tem sestanku je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Minister zunanjih zadev Čehoslovaške republike dr. Beneš in minister zunanjih zadev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta se sestala danes v Ljubljani. Pri tej priliki sta razmotrivala o vseh vprašanjih, o katerih se je že prej raz-
se zopet ne krijejo z onimi Romunije, ki je v resnem sporu s sovjetsko Rusijo zaradi Besarabije. Države Male entente so se sporazumele le glede vprašanj, izvira-jočih iz neuillyske in trianonske mirovne pogodbe, sicer ima vsaka članica popolnoma proste roke.
Uporno razpoloženje v S u daj? u
LONDON, 27. Iz Chartuma poročajo, da so na mošeji v E1 Obeidu in na bazaru bile nabite proklamacije, ki pozivajo k
oblast. Oblast je
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo
DUNAJ, 26. Pogajanja, ki se vrše med avstrijsko vlado in jutfoslovensko delegacijo pod vodstvom oddelnega načelnika uporu zoper angleško trgovinskega ministrstva v Beogradu, To- j razglase odstranila, doroviča, se nanašajo za enkrat na splošne smernice za sklenitev trgovinske po-gsdbe. Kakor znano, se v Jugoslaviji že aelj Časa posvetujejo o uvedbi avtonomne carinske tarife. Pri sedanjih
Politični položaj
niku se je zdela kmetova radovednost sumljiva; povabil ga je v avtomobil. Med-potoma je porabil urednik vso svojo časnikarsko spretnost ter po dolgem obotavljanju izvil iz preplačenega kmeta naslednjo pripoved;
c. Nekega dne je prišel k meni moj prijatelj B.; bil je ves razburjen in popolnoma iz sebe. Pozdravil me je ter v strahu vprašal, ali mi sme zaupati neko skrivnost. Pozval sem ga, naj mi kar pripoveduje; sedel je in govoril:
Ko je predsinočnjim legal mrak nad gozd Quartarella in sem sem napravljal domov, sem opazil luksuzen avtomobil s št. 55 - 12169, ki je stal na mestu. Nenadoma je stopil k meni visok mladenič in me je vprašal po vodi. Odgovoril sem mu, da je nimam. Nato mi je velel, naj odidem. Ubogal sem. V avtomobilu sem opa-
je do sedaj zaprtih.
Karabinerji so vrnili nagrado 25.090 lir
RIM, 27. Poveljništvo karabinerjev je poslalo vodstvo unitarske stranke pismo, v katerem mu sporoča, da mu stavi zopet na razpolago 25.000 lir, znesek, ki ga je vodstvo unitarske stranke izročilo povelj-ništvu karabinerjev, da ga nakaže onemu, ki je odkril Matteottijevo truplo. Povelj-ništvo karabinerjev sporoča, da ne sprejme nagrade, ker mora karabiner vršiti svoje delo iz dolžnosti in ne morda za kakšno posebno plačilo.
Vodstvo unitarske stranke sporoča, da je izročilo, nagrado poveljništvu karabinerjev le z namenom, da poveljništvo, ki ima na razpolago potrebne informacije r dožene, kdo ima pravico do nagrade. Vsa druga ugibanja rimske «Tribune» so netočna.
Politični položaj v Italiji je posta! v zad-pregovorih j njem času malo zanimivejši. Ministrski pred-gre za to, da se dožene, na kakšni podlagi; sednik Mussolini je posegel te dni inicijativno naj bi se vršila pogajanja o trgovinski p°- v razvoj dogodkov z dvema činoma, ki sta dodbi, ki se začno sredi septembra, ali na "x},Ia mnogo novih polemičnih razmotrivanj. temelju še veljavne, ali pa na podlagi ca- Kakor smo ze poroča i med brzojavnimi ve-• 1 X <£ i • • i ;	JI- \ stmi, gre za znano Mussohnijevo pismo žu-
rinske tarife, ki je sedaj v razpravi Av-, panu * F.rcn2e Jn ^ .	J vor
strija bo v vsakem primeru zahtevala, da med ministrskim predsednikom in ravnateljem rv^ avtrmnmna rariTL-ška tarifa glavnega glasila italijanskih liberalcev
Francoski senat odobril londonski dosovor
in lausannesko mirovno pogodbo
PARIZ, 27.
stavitev sporazuma med zavezniki in ker je z gospodarskega in praktičnega stališča velike vrednosti in ugodnejši za nas od načrta Bonar Lawa».
Na ta izvajanja bivšega ministrskega Na včerajšnji popoldanski predsednika je odgovoril Herriot v dolgem seji se je nadaljevala razprava o londonski govoru, nakar je senat odobril londonski konferenci. Poincare je izjavil, da noče dogovor z 204 proti 40 glasovom. S tem je raziskovati, če se Francija po londonski bila izrečena tudi zaupnica vladi konferenci v resnici nahaja na pragu pra-| PARIZ, 27. Na svoji današnji seji je se-vega miru, in da tudi ne mara omalova- nat odobril še !ausannesko mirovno po-ževati v Londonu doseženih uspehov. Vsi godbo z 270 glasovi proti 20, nakar je bilo Francozi da se pač strinjajo v tem, da je zasedanje parlamenta zaključeno. V soboto
TVft Kn rv H ir«>«ti 4-«	A M A«rA >■	tfAI_ — - - V - "L _	* -- * —M.--1—*___J _ ^ J _ . TT	A
treba odvrniti vsako nevarnost nove vojne. Poincare je priznal, da je nastopala v Londonu francoska delegacija pogumno, zatrdil pa je, da je sporazum med zavezniki že pod njegovo vlado napredoval in da je to moral priznati tudi MacDonald. Govornik je rekel, da je šele porurska zasedba privedla Nemčijo do večje sprav-ljivosti in da je bila Francija prisiljena omejiti se na ustalitev svojega položaja v ruhrski kotlini, ko se pač ni mogla brez soudeležbe zaveznikov pogajati z Nemčijo, ker bi bilo to žaljivo posebno za Anglijo in za Združene države. Nato je govornik pripomnil, da je ruhrska kotlina prinesla zaveznikom v prvih mesecih tega leta eno milijardo in 266 milijonov lian-kov in nihče se ni branil sprejeti pripadajočega mu dela te lepe svote. «SprejeH
. ; ;---- • ---4 »	uiu ue» IV lepe svinc,	Alitfhiem
«lajšanje razumevanja od strani prebival- smo — je zaključil Poincarć — Dawesov 1 Re& |>o stva v dovoljenih in koristnih stvareh*. J načrt, ker nam je nudil podlago za vzpo-' Casati. Pi
zvečer bo ministrski predsednik Herriot odpotoval v Lyon; od tu bo Šel na zasedanje Društva narodov v Ženevo, kamor bo dospel v pondeljek zvečer.
Herriotov položaj
PARIZ. 27. «Matin» meni, da je sprejetje londonskih dogovorov v poslanski zbornici in v senatu aončnoveljavno odobrilo zadržanje Herriota v Londonu. S tem — nadaljuje omenjeni list m v tem soglašata z njim tudi «L*Ere Nouvelle* in «Oeurvre» — se je osebni položaj Herriotov ustalil na poseben način, kar je velike važnosti posebno sedaj na predvečer fran-cosko-nemških pogajanj.
29. kongres dniftva «Dmšs AH0i*fi»
RIM, 27. Na 29. kongresu društva «Danle Alighieri», ki w bo otvoril 8. septembra na »stopal vlado nauCai minister sen. Program kongresa ie bil Se objavljen.
se vzame nova avtonomna carinska tarifa za izhodišče porazgovorov.
Romunija v Društvu narodov
BUKAREŠT, 27. Ker je prvi delegat v svetu Društva narodov Disescu podal ostavko, je vlada določila ministra za zunanje zadeve Duco za svojega stalnega predstavnika pri Društvu narodov. Njegov namestnik je Titulescu. Duca potuje danes, 27. t. m. v Ženevo.
Bolgarska delegacija za Društvo narodov
SOFIJA, 27. Na seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister Kalfov o konferenci Društva narodov v Ženevi. Bolgarsko odposlanstvo bo sestavljeno takole: Zunanji minister Kalfov kot predsednik, narodni poslanec in bivši minister Madžarov, narodni poslanec in bivši minister Danilov, pomočnik in ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Pomenov. Delegacija pride jutri v Beograd.	_
Razorožitveno vprašanje
PARIZ, 27. Herriot je glede vprašanja razorožitve izjavil, da je on za razorožitev, toda le pod pogojem, da bo ugodno rešeno vprašanje varnosti. To vprašanje je za Francijo glavna stvar. Dalje se je tudi izrekel proti različni oceni vrednosti raznih vrst orožja.__
Veliko zborovanje fašistovskih in liberalnih županov.
RIM, 27. Dne 20. septembra se bo vršilo v | Rimu zborovanje fiašistovskih in liberalnih županov iS vse Italije. V političnih krogjh menijo, da bo imelo zborovanje namen, da pripomore k zbližan j u med fašisti in liberali.
Dawesov načrt pred tretjim branjem
BERLIN, 27. Državni zbor je včeraj pričel drugo branje zakonskih predlogov, ki stoje v zvezi z izrvedbo Dawesovega načrta. Glasovanje bo danes popoldne.
PARIZ, 27. V Luisiani je silen orkan podrl cerkev. Deset oeeb je mrtvih, 22 pa ranjemh.
jugoslovenske vo-foravskem
PRAGA, 26. Jugoslovanska vojaška misija, ki se je udeležila letošnjih vojaških vaj pri Moravici, je imela avtomobilsko nezgodo. Jugoslovenski vojaški ataše v Pragi Nenadović in poročnik Lavič sta bila lahko, polkovnik Dić m poročnik An-t o novic na težko ranjena.
Gior-
nale d'Italia». Oba Mussolinijeva koraka se smatrata kot globoka poklona ministrskega predsednika pred liberalci, katerih sodelovanje si hoče načelnik vlade na vsak način zagotoviti.
V zadnjem času je postajalo to sodelovanje zelo negotovo in napetost »ned liberalci in fašisti se je vidno večala z vsakim dnem. Glavnt vzrok takemu položaju ni pa iskati v odpravi tiskovne svobode, ne v moralnem pritisku, ki ga vrši na liberalce opozicijonalno časopisje in tudi ne v raznih fašistovskih izgredih, ki so ustvarili posebno v južni Italiji (dogodki v Neapolju!) zelo nepovoljen položaj. Pravi vzroki »liberalne jeze* na fašizem tičijo marveč v dejstvu, da se fa§isti resno pripravljajo na odpravo sedanje liberalne ustave, oziroma na njeno temeljito spremembo. Fašisti so postavili liberalce s to svojo grožnjo na težko preizkušnjo. Morali bi žrtvovati svojo najdragocenejšo dedščino, eno največjih pridobitev italijanskega risorgiinenta gn poleg tega svoje lastno dete — t. j. aTbertinsko ustavo. Ako bi fašisti vztrajali pri svojih načrtih, bi skoraj brezdvomno prisilili s tem liberalce k izstopu iz vladine večine. Posledica bi bila ta, da bi se liberalci pridružili tistim strankam, ki branijo ustavo, torej r,poziciji. Fašisti bi bili s tem potisnjeni v kot. iz katerega bi ne bilo rešitve. Predvsem pa ne bi vlada nikakor mogla misliti na kako sklicanje parlamenta. Fašizem bi ne bil samo moralno osamljen®, da rabimo izraz opozicijonalnega časopisja, temveč tudi dejanski. Mussolini je uvidel to nevarnost in da jo pravočasno odvrne, je pisal ono pismo županu v F?r .-nze in povabil k sebi ravnatelja glavnega liberalnega glasila.
Sodeč po raznih pripombah in razmotri-vanjih rimskih listov, kakor tudi po izjavah samega «Giornale d'Italia», je imel razgovor med Mussolinijem in odv. Vettori-jem uspeh, t. j. Mussolini je dal ravnatelju ' Giornale d'Italia» primerna zagotovila, s katerimi ga jo prepričal, da nameravana reforma ustave vendar ni tako strašna stvar. Nekateri listi hočejo celo vedeti, da je bil pri omenjenem razgovoru zasnovan načit za splošno pomir-jenje med fašisti in liberalci. Za Mussolinija bi bil vsekakor velik političen uspeh v sedanjem hipu, ako bi se mu posrečilo rešiti politični «status quo», t. j. ohraniti kompaktnost svoje parlamentarne večine, s katero bo mogel kljubovati opoziciji tudi na čisto par-* lamentarnem polju.
Zaostritev .razmerja med njegovo stranko in liberalci pa mu daje obenem tudi važen pouk, ta namreči da je vprašanje odprave oziroma temeljite spremembe sedanje ustave mnogo kočljivejia zadeva, nego si mislijo fašisti, in da fašizmu nikakor ne kaže, da bi se z ustavo nepremišljeno — šalil!
„Širite edinost"
i w
DNEVNE VESTI
I
Naielno važna rantdta
Civilno sodiiče v Alekeandriji (v Italiji) je Izreklo te dni važno razsodbo, s katero je tzraklo, da so zavarovalne družbe obvezane (»lačati odškodnine za požige od strani faši-#tov. M konkretnem slučaju je rečena sodnija
obsodila zavarovalno družbo v plačilo 110.000 lir odškodnine. To razsodbo utemeljuje sodnija tako-le:
Tisti čini nasilja niso bili zgolj epizode revolucionarnega gibanja, ali ljudska buna, ker pa njih ni sodelovalo ljudstvo, ker so bili pri-
C-avljeni pred delj časa in niso torej izbruhnili
nenada, marveč so se izvajali metodično, ekoro na strategičen način, vsled formalne, £e prej izrečene grožnje; ker jim je bil neposreden cilj politično maščevanje, strankarska represalija proti nasprotni stranki, a posredni Scilj jim ni bil — vsaj po namenu ne — rušenje, marveč vzpostava reda, ne odprava, ampak nadomestitev oblastev.»
Ta razsodba je gotovo velike načelne važnosti. Kajti v vseh takih slučajih se skušajo zavarovalne družbe izogniti vsake obveznosti za izplačilo odškodnine s tem, da pripisujejo vsem gibanjem fašistov «revolucijonaren in ljudski značaj.*__
Nauki taFkitoHiMli mož
Nedavno se je vršil v Brnu kongres katoliške ljudske stranke iz Moravske, šlezije in hulčinskega ozemlja (na pruski strani), združen z eviiarističnim sprevodom, S shoda, ki se ga je udeležilo tudi več poslancev in senatorjev stranke, so poslali vdanostni brzojavki papežu in predsedniku čehoslovaške republike. Minister Sramek je imel govor, v katerem je razpravljal o poslanstvu češkega naroda in Slovanstva sploh. Izrekel je željo, naj bi češki narod motril položaj izključno s splošnih stališč (torej ne strankarskih) in naj bi ne pozabljal nikdar, da je kultura podlaga bodočnosti naroda!
V mariborski *Straži» pa je katoliški pisatelj, zgodovinar in znanstvenik dr. Fr. Kovačič objavil članek poln lepih naukov o ljubezni do domovine, o spoštovanju do države in o jugoslovanskem patrijotizmu, ki naj bi jih uvažavali rojaki v Sloveniji in na Hrvatskem. Piše:
Naše narodno mišljenje in čustvovanje mora vključevati vedno tudi državnost. Naša jugoslovenska drŽava mora biti naš ponos, punčica našega očesa. Le v njej in po njej je zagotovljena naša narodna individualnost. Tisti dan, ko bi šla ta država narazen,smo izgubljeni tako Slovenci kakor Hrvati! Pa tudi Srbi bi postali brezpomembna zakotna državica, igrača naših sosedov. Kdorkoli ruši našo državo, pade nanj prokletstvo izdajalca... Res je marsikaj slabega pri nas, ki bi lahko bilo drugače. A pomisliti je treba, da so razne nadloge in težave splošno povojno zlo. Drugod še več trpijo, pa de psujejo tako zoper državo. To babje zabavljanje in godrnjanje zoper državo naj zatirajo naše organizacije!... Vse obsodbe vredna so tudi hujskanja nekaterih sa-njačev, ki venomer vrtijo lajno o neki samosvoji, popolnoma neodvisni Hrvatski, o skupni državi na ne marajo nič slišati. Ti ljudje ve-doma nevedoma napeljavajo vodo na mlin grabežljivim sosedom, Nemcem in Madžarom.*
O politiki Radića in njegovih stremljenj si ne moremo misliti poraznejše sodbe, nego jo je tu napisal odlični katoliški znanstvenik. Za državo je govoril minister Šramek na kongresu katoliške ljudske stranke v Brnu — za državo govori katoliški oaiičnjak dr. Kovačič!
Tretje retfsiu-čviifirisiiCiii kongres na Trsatu
S Trsata smo prejeli: Povodom 700-Ietnice stigmatizacije sv. Frančiška Asiškega (1224 do 1924) se bo vršil na Trsatu v dneh 6—8 septembra evharistični kongres, ki se ga udeleži več škofov in veliko število odličnih katoliških mož. Kongres prireja «Savez Trećega Rcda», ki je ena največjih religijoznih organizacij v Jugoslaviji in šteje 75.0C0 članov v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Vojvodini itd. Pričakujejo se velike množice naroda iz Like, Gorskega okraja, Vinodola, enega dela Istre, Dalmacije in otokov. Vsa priredba kongresa bo imela neki specijalni primorski značaj. V procesiji bodo tvorili častno stražo ob sv. sakramentu mornarji, a baldahin bodo nesli pomorski kapitani in piloti, cbkroževali pa ga bodo dečki v mornarskih oblekah, ki bodo nosili simbolične znake: sidro, sveče, palme in lovorove vejice.
Gospod Mars (po pravici užaljen, ker je pretekli torek na tisoče občinstva izkazovalo svoje zanimanje in občudovanje, ki je sicer bilo namenjeno njemu, na povsem zgrešen naslov) nam je poslal sledeči popravek, s prošnjo, da ga stavimo prizadetim na znanje:
Zvezda, ki so jo v torek popoldne, ko je najlepše sijalo Solnce, lahko s prostim očesom opazovali na nebu, nisem bil jaz, Mars, temveč moja sestra Venera, sicer znana kot ve-černica ali jutranjica. Poudarjam izrecno, da se ravnokar nahajam v opoziciji s Solncem, to se prvi, da sem ravno na nasprotni strani Zemlje kakor Solnca. Kadar je Solnce nadi horizontom, sem jaz pod horizontom. Ko je Solnce najvišje na nebu, sem jaz na najnižji točki pod obzorjem. Pač pa se drži vedno biižje Solnca, v katerega je bržkone silno zaljubljena, Venera. Te dni se pokaže približno tri ure pred solnčnim vzhodom v svo-
sam v miru in isto Želim tudi cenjenim zem-
i f.
]jjanom.»
Promocija. V Frankfurtu je z odliko promo-viral za doktorja prava g. Ivan'OkretiČ iz Kostanjevice na Krasu.
Podružnica "Šolskega društva* ▼ Loajerjai
priredi v nedeljo, 31. t. m. skupno z domačimi dijaki vrtno veselico na vrtu gostilne pri «2u-panu» z bogatim sporedom: petjem, godbo, igro, srečolovom, šaljivo pošto itd. Iz prijaznosti sodelujejo razna pevska društva. Svira
Sodb. društvo od Sv. M, Magdalene. Cisti do-
iček gre v korist Šolskemu društvu in Dijaški Matici. Začetek ob 4. uri.
PeT^o društvo «Ilirija» bo imelo jutri, v petek, 28. t. m. pevsko vajo mešanega zbora v navadnih prostorih. Pevci in pevke naj pridejo polnoštevilno ob 8.30. Vpisujejo se tudi novi člani. Ljubitelji petja prihititel
Odbor.
Dramatični odsek šentjakobske «Čitalnice*
priredi v nedeljo, 7. septembra t. I. v dvorani DKD pri Sv. Jako-bu dramo «V nižavi«.
Naše občinstvo pozivamo, da se tega dne v kar največjem številu udeleži kulturne prireditve ter na ta način vzpodbudi igralce k vztrajnemu delovanju na polju kulture. —
Odbor.
Planinsko društvo priredi v nedeljo, 31. t. m. izlet na Crno prst. Odhod v soboto ob 17.55 z državnega kolodvora z brzovlakom do Podbrda. Za prenočevanje v Podbrdu bodo pripravljena primerna ležišča. V nedeljo ob 4.30 odhod iz Pod brda na vrh Crne prsti. (4 ure hoda). Na vrhu daljši odmor, zatem pohod po grebenih do Rodice, odkoder v dolino do Sv. Lucije. Iz Sv. Lucije z brzovlakom v Trst (dospe ob 24). — Ker je ta izlet precej naporen. se priporoča udeležencem planinska oprava, predvsem planinske čevlje!
Vrdelski Sokol. Danes ob 9. uri zvečer odborov a seja.
Slov. akad, fer. društvo «Baikan». Danes ob 30.30 se bo vršil redna sestanek s predavanjem. Uro prej bo odborov a seja. — Odbor.
Vrtna prireditev pri Sv. Ivanu. Drugo nedeljo, t. j. 7. septembra, priredita Šolsko društvo pri Sv. Ivanu in Dijaška Matica s pomočjo akademikov vrtno veselico pri Sv. Ivanu. VeČ pevskih društev obljubilo sodelovanje, preskrbljeno bo za lepo vrtno zabavo s srečolovom, Šaljivo pošto in drugimi zanimivostmi. Kfer gre čisti dobiček v korist otroškemu vrtcu, upamo, da ne bo nihče zamudil prilike, ki se nudi njemu v zabavo« narodu v korist.
«Kolo», Danes, kakor po navada, vaja.
M. D. P. - Trst. Turistični odsek organizira za v nedeljo, 31. t. m. popoldanski izlet v Gabrovec. Odhod od Sv. Jakoba ob 13. uri oz. iz Barko vel j ob 14. uri. Prijatelji društva dobrodošli. — Vodja.
Iz triaSkesa iivlienia
Brivec in njegov znldnd. Brivec Joahim Ca-tapano je hranil v svoji brivnici v ulici G. Carducci št. 30, lepo skrinjico s 430 lirami. Pa se je zgodilo, da ga je prišel včeraj obiskat neki njegov znanec po imenu Klement De Bottoni, ki se je začel takoj zanimati za lepo škrinjico, ki je ležala tam na mizi.
Kakor nalašč je šel Gatapano za bip iz brivnice ter pustil znanca samega notri. Ko se je pa vrnil, nd našel več ne njega in ne Skrinjice, Kaj mu je bilo storiti? Šel je lepo na policijo ter tam naznanil ves dogodek. Policisti so šli takoj na delo in še predno je preteklo par ur, so že imeli «tiča» v rokah. Možakar je sicer nekoliko časa trdovratno trdil, da je nedolžen, končno je pa vse po pravici povedal, kako je bilo. Nd pa hotel povedati na noben način, kam je spravil škrinjico in denar.
Višek predrznosti: tatovi ukradli pri belem dnevu iz skladišča 10 vreč sladkorja. V torek, kmalu po 18. uri, so videli razni ljudje, kako so nekateri možakarji nosili iz skladišča tvrdke S. A. Legnami v ulici Campo Marzio polne vreče blaga, katerega so potem odpeljali z vozom. Ljudje so seveda mislili, da so to tvrdkini uslužbenci, ter se miso dalje zanimali za nje. V resnici so pa bili to — tatovi.
Naslednjega dne so namreč uslužbenci zapazili, da so bila vrata skladišča odprta s ponarejenimi ključi. Ker se jim je zdela ta okolščina sumljiva, so malo pogledali po skladišču ter takoj zapazili, da manika deset vreč sladkorja v vrednosti 6000 Hr. Dogodek je bil javljen policiji. Krivce zasledujejo, toda do sedaj brez uspeha.
Gospddarji na letovišču, tatovi pa v njihovem stanovanju. Je poletje, in ljudje hodćjo pridno na letovišča; ko se pa vrnejo, morajo z žalostjo ugotoviti, da so bili med tem časom tatovi v njihovem stanovanju.
Eno tako Ivridko razočaranje je doletelo včeraj tudi P<avla Zennara, stanujoče ga v ul. Cologna št. 5. Nahajal se je par tednov na letovišču. Med tem časom so vdrli v njegovo bivališče neznani tatovi ter ukradli nazno vrtenino, obleke, perilo itd. v vrednosti ??7000. Okradencu ni kazalo seveda drugega, nego daffe šel na policijo ter naznanil dogodek.
Dvajset let v ječi. Leta 1904. se je zgodil v našem mestu krvav dogodek, o katerem se je govorilo še dolgo potem: večkrat kaznovani Anton Freno je ubil v starem mestu policaja Antona Negode. Leta 1905. se je izvršila po
jem sijaju na vzhodu in hiti pred Solncem proti zapadu, toda nc v veliki razdalji. Z {rotna razprava, in na podlagi' pravoreka je boljšim daljnogledom bi ji lahko sledili na | Freno obsojen na smrt na vešaHh. V zad-vsej poti. Včeraj pa je bilo ozračje izredno ; njem hipu, ko mu sje že rabelj vezal vrv okoli
ugedno, tako da ste jo lahko videli s prostim očesom. Tem lažje ste jo lahko izsledili, ker je bila v bližini komaj vidnega zadnjega krajca Lune. Jaz, Mars, pa sem skrajno užaljen, da so ljudje imeli Luno za mojega trabanta, ko bi jim vendar le moralo biti jasno, da imam dva trabanta, ki me vestno spremljajo (kakor se vidi, na Marsti ne rabijo več dvojine. - Ur.) na moji poti in ki se nikakor ne klatijo okoli zaljubljene Venere. Sicer pa sem hud tudi na kratkovidnost človeških bitij. Saj bi si lahko pomagali z daljnogledom in videli bi, da je zvezda, ki so jo lahko v torek videli na nebu, imela docela obliko Lune proti koncu zadnjega krajca. Tako obliko pa ne morem imeti jaz, Mars, kakor rečeno, v opoziciji s Solncem, to je v taki legi napram Zemlji in Soln-cu, kakor Luna o mlaju, ko nam kaže lepo okroglo svetlo ploščo.
Vas prosim, gospod urednik, da sporočite Zemljanom, da me sicer izredno veseli, da je toftko bitij na Zemlji, ki se zanimajo za moje prebivalce, da pa sem se že pred dolgimi leti reUf vse dvo-t četvero- in večnožne golazni, ki so lazile po mojem telesu. Sedaj živim
vrata, ga je vladar pomilostil in mu spremenil kazen v 30 let težke ječe. Te dni je bila Frenu znižana kazen na 20 let in jetnik je bil potemtakem izpuščen na svobodo.
Nesreča v čistilnici olja v iavijah. Delavec Josip Strajn, star 23 let, stanujoč v Dolini št. 40, je hotel sinoči pri delu v čistilnici olja v Žavljah zapreti hidravlično sesatko. Pri tem pa jo je še bolj odprl, tako da mu je voda udarila v obraz ter mu vsled rilnega pritiska zlomila čeljust. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Nesreča na parniku, Težak Ivan Laurič, star 28 let, stanujoč v ul. S. Lucia, je padel včeraj pri delu na parniku »Genova* s precejšnje višine ter se hudo potolkeL Tudi njega so ore peljali v bolnišnico.
Kdo mu $e vrgel kamen? 11-letni Viktor Ferrarese, staniroč v Zg. Čaiboli it. 150, je splezal včeraj popoldne črez plot v sosedovo zemljišče. Tedaj mu je pa priletel od nekod kamen nad levo oko. Kdo ga ie vrgel, se ne ve. Deček je bil prepeljan v bolnišnico.
Vesti z Goriškega
DUMA notne • Mrtn
V nedeljo dne 24. t. m. je bila z vso slovesnostjo zaključena I. poljedelska in gozdarska razstava v Tolminu. Sicer je mislil prireditveni odbor podaljšati trajanje razstave, toda iz gotovih vzrokov je ostalo pri starem določenem roku. To nedeljo je bil dotok ljudstva povsem živahnejši, kot prejšnjo nedeljo na dan otvoritve, in sicer iz razloga, ker je vreme kazalo biti usmilje-nejše, kakor tudi, ker je bil zadnji dan. Ljudi je bilo ta dan zares zelo veliko v Tolminu, toda po največ le lovcev iz Vidma in Čedada. Iz Gorice in okolice ter s Tržaškega pa ni bilo skoraj nobenega. (Vseh obiskovalcev tekom celega tedna razstave okrog 4000.) Med odličnejšimi gosti smo videli v nedeljo g. prefekta Nencetti-ja iz Vidma.	-v
Zadnji dan razstave je bil določen za to, da se odlikujejo najboljši razst&vljalci in se jim podelijo zaslužena odlikovanja. Ob 10 in pol se je začel qprimooiijel odlikovanja pred posebno komisijo, ki je pregledala že v četrtek razstavljene predmete in jih odlikovala. Odlikovanja so bila sledeča: I. zlato, kraljevo svetinjo je dobila zadružna mlekarna v Zatolminu. II. zlato svetinjo je dobil g. Mihelič, mizar v Bovcu, za svojo razstavljeno meblovano sobo. III. zlato svetinjo je dobil g. Črv, mizar iz Tolmina, istotako za meblovano sobo in IV. zlato svetinjo je dobil g. Lipušček, kovač iz Črnega vrha nad Idrijo, za svoja precizna kovaška dela (štedilnik).
Srebrne svetinje so dobili sledeči gg.: Kavčič Andrej iz Ljubinja, Munih Josip iz Sv. Lucije, Manfreda iz Volč, Rakušček Josip iz Sv. Lucije, mlekarne v Volčah, v Rutu, v Smasti, v Idriji, v Livktt, v Poljubi-nju, g. Gorjan iz Gorice, g. Žagar Anton iz Žage, ž- Plemelj iz Cerkna, g. Obid Franc iz Cerkna, g. Kragelj iz Volč, g. Rutar Ivan iz Tolmina, g. Fon iz Idrije, g. Grenover iz Tolmina in g. Frandolič iz Kobarida. Vsi oni, ki niso dobiK srebrne svetinje, so dobili pa častne diplome, tako, da so bili, z eno besedo rečeno — vsi odlikovani.
Nadalje so bili kot zadnji odlikovani s častnimi diplomami osnovaitelfi in izvršilni odbor gg. dr. Biasutti, predsednik «Pro Montibus», inž. Machnich, inž. Kralj, dr. Marsan in dr. Fattor; nadalje je bil odlikovan s častno diplomo tudi g. Mrak, za vse srvoje zasluge, in končno vsi drugi so-trudniki in oni, ki so si stekli zasluge za to razstavo. Kot prvi in zadnji pa je bil odlikovan Tolmin sam. Na mestu, namreč, kjer so izkopali najlepši kostanj v pročelju mestnega vrta in drevoreda, je bil odkrit v nedeljo velik cementni podstavek za zastavo, ki predstavlja liktorald sveženj s sekiro. To odlikovanje je postavljeno vsem onim, ki so si pridobili «neminljivih« zaslug v tolminskem okraju.
Cerimonijel odlikovanja je bil zavit v nepotrebno politično ozadje, kakršnega je imela tudi razstava sama. Pred odlikovanjem smo slišali običajne govore, ki so bili po vsebini enaki onim na dan otvoritve razstave, namreč vroča želja po čimprejšnji asimilaciji in poitalijančevanju. Omenjamo le oni odstavek iz govora g. prefekta Nen-cettija, ki se nanaša na našo upravičeno zahtevo po dvojezičnosti napisov v razstavi. G. prefekt ponavlja staro trditev, da v uradih, poleg državnega jezika, to je italijanskega, ni prostora za druge jezike. Izven tega pa nam «miIostno» dovoljuje rabiti srvoj «družinski» jezik, da celo s simpatijo — ali je to res? — vidi, da se ljubi in goji materin jezik. Kot primer hoče postavljati Furlane, o katerih pravi, da jih ne smatra nič manj Italijane, ker govorijo njemu nerazumljiv jezik, ter aa tudi nas — ki govorimo ravno tako njemu nerazumljiv jezik — ne smatra manj Italijane. Logiko teh sklepov pripuščamo dragim čitateljem v dobrohotno razmišljanje. Na koncu pa gospod prefekt vendar uvideva po-grešenost te enojezične razstave, in ne dvomi, da bi se ta ^nedolžna želja» uresničila v kaki prihodnji razstavi. Malo prepozno ta prihodnja in še silno negotova koncesija, ker smo slišali, kar je bilo naših domačih obiskovalcev, to je Kobaridce, Bovčane, Cerkljane, Idrijce, Grah ovce, Podbrčane in mnogoštevilne druge, nam zaupno tožiti, o neslovenskem licu razstave, da ne razumejo, kaj da je razstavljeno in podobno. Da celo nam je znano, da se mnogi niso hoteli udeležiti razstave in razstaviti svoje stvari.
Ob razdelitvi odlikovanj je igrala rudarska godba iz Idrije, katero je poslal v Tolmin g. komisar Castellazzi iz Idrije.
Opoldne je povabil g. komisar Mrak kakih 30 odličnejših oseb na obed k Modrijanu,
Kot dodatek k zaključitvi razstave so se vršile celi dan od 9 ure dop. pa do 5 ure pop. tekme v streljanju pri moškem konviktu ob Soči. Teh tekem so se udeležili večinoma lovci-izletniki iz Vidma, Tarčen-ta in Čedada. In ko se je tudi ta slavnost zaključila z odlikovanjem najboljših strelcev, je začel na prostem pred razstavnimi prostori ples. Igrala je taista idrijska godba pozno v noč.
Gospodarski uspeh razstave ni bil preveč povoljen. Največ kupcev so dobili mlekarski stroji in drage v mlekarsko stroko spadajoče priprave firme «Alfa Laval*; naše mlekarne so jih pokupile za kakih 25.000 lir. Prodan je bil razstavljeni sir, medtem ko je ostalo maslo deloma neraz-prodano. Tudi o kakih na daljnih naročilih mlečnih izdelkov nismo do sedaj slišali, kar priča, da so bili obiskovalci le bolj radovedneži.
Za prihodnje razstave pričakujemo in iskreno želimo boljših uspehov, seveda ako bodo prireditelji znali postopati bolj taktno in z večjim razumevanjem spoznati dušo in čustva našega prebivalstva.
Izpod čavna
V svojem dopisu izpod Čavna ne smem prezreti neke naprave, ki povzroča posebno v zadnjem času mnogo razburjenja in prerekanja. Avstrijska uprava je zgradila v vojni vodovod, ki je služil prvotno le v vojaške svrhe in ki je vodil od izvira Hublja nad Ajdovščino proti Krasu (via Renče). Po ■vojni pa je prišel v civilno upravo in v Dornbergu obstoja vodstvo vodovodnega konsorcija. Vodovod se je v mnogih občinah podaljšal, nastale so tako vodovodne frakcije, ki so se v nekaterih občinah zgradile na lastne stroške, v nekaterih pa ne. Že to golo dejstvo je pri nekaterih vžival-cih vode povzročalo precej nejevolje; še več pa to, da se ne plačuje v vseh občinah enako. Ker se je zadnje čase — radi nerednega plačevanja vodarine — širila govorica, da se voda gotovim zapre, so se zbrali na posvetovanje vživalci vode v Do-bravljah in poslali so> nekako resolucijo vodstvu vodovodnega konsorcija v Dora-berg, ki se razume z njihove strani kot resen opomin. V tej resoluciji zahtevajo med drugim, da se skliče takoj ali vsaj v najkarjšem času občni zbor, da pregledajo vse račune konsorcija; dalje prosijo za znižanje vodarine in da se določi za vse občine enako. Nejasno in negotovo pa je še, kako se bo stvar iztekla. Vsekakor se morajo nerednosti, če sploh obstojajo, odpraviti in zato je v resnici najbolj primerno, da se skliče občni zbor, kjer bo vsakemu dana prilika izraziti svoje mnenje in se informirati o poslovanju konsorcija. To bi bila edino pametna in mirna rešitev te vodovodne afere.
In še na nekaj moram opozoriti, predno zaključim svoj gospodarski dopis, ker tudi to zadeva naše gospodarstvo.
Iz Gorice v Ajdovščino je napeljana elektrika, ki vodi na treh žicah v ajdovsko tovarno. Kot nalašč so postavili to električno napeljavo kot nekako dražilo prav blizu občin, mimo katerih je napeljana. O samostojnih električnih napeljavah, o vodnih silah, ki da so še neizrabljene in ki b' se dale uporabiti za električno razsvet Ijavo cele Vipavske doline, se je premna gokrat govorilo, a do realizacije teh go* voričenj in obljubljanj ni in v doglednem času tudi ne bo prišlo. Govorilo se je seveda o domačem kapitalu. Vendar je sedanja napeljava že nekak pripomoček, le škoda, da elektrike nočejo odstopiti. Za razsvetljavo bi bile tri žice sicer premalo, a naj bi se napeljale Še dve aH tri in naj bi se tudi ojačila centrala v Gorici — it vse občine bi si v kratkem času lahko preskrbele električno luč. Županstva, zganite se in moledujte! Ljudstvo vas bo' v tem podpiralo.	Branko.
So pa še druge nerednosti v našem vipavskem raju, na katere bi morali mero-dajni faktorji obrniti več pozornosti, in ne samo to, marveč tudi energično nastopiti, da se sploh odpravijo. To so naše poštne razmere, ki so v resnici škandalozne! Pomislite samo: Nedeljsko «Edinost» čitajo v Ajdovščini že v nedeljo zjutraj ob deseti uri; na Cesti (3 km od Ajdovščine), v Do-bravijah, Velikih Žabljah ali v drugih bližnjih občinah — čujte in strmite — šele v poadeljch popoldne!!! «Novice», ki izhajajo v Trstu v četrtek zvečer in jih tedaj v Trstu že lahko čitajo, do spo v Ajdovščino redno v petek dopoldne, v Dobravlje ali Vrtovin pa — pomislite — v soboto popoldne ali v najboljšem slučaju dopoldne!!! Res — ekspres! Dolgo časa si teh nerednosti nismo znali razložiti, a sedaj smo prišli tudi temu na sled. Stvar je namreč taka-le: Jutranji vlak je prvotno puščal vsa pisma in časopise itd. na vsaki železniški postaji za tamošnjo pošto. Modrijanom (ne vem katerim) pa se je vse to zdelo prepočasno in so določili: Kaj bi imeli te sitnosti s pošto, peljimo vse v Ajdovščino, tam pa naj urede po svoji pameti! Tako se je tudi godilo in približno tako se še danes godi v tej dolini Šentflor... Vipavski. Vsa tržaška pošta in z njo «Edinost* — utrujena vsled dolge vožnje iz Trsta — prenočuje v Gorici in šele naslednjega dne zjutraj «prirajža» z Ribijevo ko-rijero na zaželjena mesta. Res originalno! Mi pa smo se naveličali tega «špasa» in energično zahtevamo, da se vse to popravi, da bomo vsaj naš dnevnik redno dobivali.
Ker sem že zgoraj omenil našo vipavsko železnico in naš mili polžev «ekspres», hočem nasloviti par besed tudi na železniško! direkcijo.
Če se peljemo iz Ajdovščine v Gorico ali obratno, naštejemo med desetimi postajami za osebni — osem za blagovni promet. K številu samemu nimam sicer ničesar pripomniti, pač pa moram opozoriti na razvrstitev teh postaj. Bore tri km od Ajdovščine, kjer je velika postaja za osebni in blagovni promet, se nahaja postaja Sv. Križ-Cesta, ki ima tudi svoje blagovno skladišče, dočim na vsej nadaljni poti do Batuj (okrog 8-9 km) ni nobenega (!), čeravno se je že toliko in tolikokrat zahtevalo in moledovalo z različnimi prošnjami od raznih strani, zlasti pa od aobravske zadruge, da se tudi v Dobravljah napravi blagovno skladišče, kar bi bilo vsekakor koristno, ne samo za dobravsko zadrugo, ki ima velik promet, marveč na splošno, ker ima postaja Dobravlje zelo velik okoliš (4 občine) in je nekak njih naravni center, kar se vidi tudi iz osebnega prometa na imenovani postaji, dočim služi sedanje blagovno skladišče na postaji Sv. Križ-Cesta «$ni oz. dvema občinama (Lokavec in Sv. Križ), od katerih pa faktično samo Lokavcu! Ne pišem teh vrstic morda iz kakega nasprotovanja do sveto-kriške postaje, temveč govorim le z dejstvi, ki so jasna in ponavljam: Blagovno skladišče na postaji Sv. Križ-Cesta je brezpredmetno. Razumljivo je bilo to morda tedaj, ko še ni vodila sedanja pot iz Lokavca v Ajdovščino, a danes, ko je ta že napravljena, imajo Lokavčani isto razdaljo do ajdovske kot do sveto-kriške postaje. Zato bi bil že čas, da železniška direkcija sama to izpre-vidi in preloži blagovno postajo v Dobravlje, kar je z ozirom na promet in na njeno lego upravičena zahteva.
In železniški direkciji še eno vprašanje! Zakaj ie odvzela stranske tračnice na postaji Kamnje in na postaji Dobravlje, tračnice, ki so jih napravili v vojni in ki jih ne bi bilo treba na novo postavljati in ne bi bilo potreba novih stroškov, v slučaju, da bi postala dobravska postaja tudi blagovna postaja, saj škode dotične tračnice itak niso delale!?
Našim županstvom pa priporočam, da se z vso silo lotijo dela in da se pobrigajo, da dobe Že enkrat Dobravlje svoje blagovno skladišče in tudi priporočam, da napravi dobravska zadruga ponovno prošnjo, ki nai io županstva podpirajo.
Izpod Čavna. Kdor čita naše liste in zasleduje poročila iz Vipavske doline, bo vide!, da se nobeden ne zgane, da bi opisal naše razmere. Le tu pa tam zasledimo kako kratko poročilo o društvenih veselicah, o predavanjih ali kij podobnega. Morda se kdo celo tako opogumi, da javno napade kako osebo, ki mu ni prijetna, vendar se pa nihče ne zmenj za naše skupne zadeve, zadeve nas vseh in nc samo posameznih občin, nihče se ne potegne za naše skupne interese, za naše skupne koristi. In teh je mnogo, mnogo, zlasti na gospodarskem polju, kajti pametno gospodarstvo spraviti na noge, mora biti v teh težkih časih naša glavna dolžnost! Tudi pri županstvih bi se morali več brigati za gospodarske zadeve in pustiti že enkrat neslane burke, osebnosti in politiko! Komisarji in župani so postavljeni pač radi ljudstva, radi občinarjev in ne obči-narji radi komisarjev, županov... Pa z župani še gre, ker so domačini in večini ni bil in ni cilj samo <--županski stolček;). Drugače pa je v onih občinah, kjer gospodarijo komisarji — pa hvala Bogu, pri nas jih ni mnogo! — ki jim je glavni smoter poleg mastne plače doneči naslov «komisar»! To je glavno, drugo so le postranske stvari!
Opisati hočem v par besedah danes gospodarske razmere in čc hočem govoriti o teh, nikakor ne smem prezreti najvažnejšega faktorja našega gospodarskega življenja — kmetske in gospodarske zadruge. V Vipavski dolini je zadružništvo že pred vojno stalo na častni višini in po vojni so se naše zadruge, vsled vedno večjega razumevanja med interesiranimi sloji, jačale od dne do dne in večina zadrug, ki so bile pred vojno le neznatne gospodarske organizacije, omejene samo na svoje ali najbližje občine, je razširila svoje delovanje na širši okoliš in utrdila svoje temelje. V trdne, močne organizacije pa imajo naši ljudje veliko zaupanje. Med najmočnejše gospodarske organizacije v Vipavski dolini smemo nedvomno prištevati Kmečko delavsko gospodarsko zadrugo v Dobravljah, katere članstvo je po vojni rapidno naraščalo. Pred vojno ie imenovana zadruga štela okrog 200 članov, a danes jih šteje že okrog 500 in svoje člane ima po več ur daleč: v 10—12 občinah. Močne so tudi gospodarske organizacije v Sc!ut Dornbergu, Rihembergu in Vipavi, a vse so omejene na manjši okoliš. Seveda pa ni s tem že rečeno, da je smisel za zadružništvo prodrl med vse interesirane sloje; razumevanje za za-družnisko gibanje se je po vojni sicer večalo, kakor sem že zgoraj omenil, in se še vedno veča, a gospodarski krogi morajo to naraščanje podvojiti, potrciiti in dovesti morajo vse do zavesti, kako velikega pomena za nas je združevanje na gospodarskem polju. To potrebo čutimo Vipavci dobro že sedaj, ko nam naša vina zastajajo v kleteh, ker jih ne moremo izvažati, ker so zlasti naše zadruge izgubile svoje stalne odjemalce v Sloveniji. Bliža se čas trgatve, a mnogo je še našega vina neprodanega! Našemu vinu moramo torej najti izvoz, najti moramo primeren izhod iz «vinske krize», o kateri se je sicer že toliko in toliko pisalo. In nekaj nedvomno pomeni že to, da so naša vina iz dobravske, rihen-berške, dornberške in vipavske kleti bila na razstavi v Padovi in da so na poskuševališču dosegla priznanje, kar je tem večjega pomena, če upoštevamo, da je med itaJ-iianskimi vele-semnji glede števila sklenjenih kupčij Padova takoj za Milanom, ki je v tem oziru prvi! Treba je le, da se za prihodnjo razstavo prav dobro pripravimo in naša vina bodo našla ljubitelje tudi med Italijani. V nekaterih krajih je toča napravila sicer precej škode mlademu grozdju, ali vendar upamo, da nc bodo letošnja vina ne glede kvalitete ne kvantitete zaostajala za lanskimi.
Razdelitev volilnih okrožij v furlanski pokrajini. Ker šteje prebivalstvo furlanske pokrajine nad 600 prebivalcev (šteje jih nad eden milijon), mora biti vsled novih odredb pokrajinski svet sestavljen iz 45 svetovalcev. Ker nova volilna okrožja lahko štejejo približno 100.000 prebivalcev, pri čemer ima vsako volilno okrožje
fjravico do petih svetovalcev, jc bila fur-anska pokrajina razdeljena s prefektovim odlokom na 9 volilnih okrožij, in sicer Čedad, Gorica I, Gorica II, Pordenone - Sa-cile, San Daniele, San Vito al Tagliumento, Spilimbergo, Tolmezzo in Videin. Pri razdelitvi so se upoštevali kolikor možno, kakor pravi odlok, poedini sodni okraji.
Skoraj izključno slo-vensko okrožje po tej razdelitvi bi bilo okrožje Gorica II, medtem ko je Gorica I. mešano s slovenskim in italijanskim življem. Okrožje Čedad obsega med drugim tudi bovški in tolminski sodni okraj izvemši občine Grahovo, Ponikve, Sv. Lucija, Tolmin in Volče, ki tvorijo del volilnega okrožja Gorica II. Gorico II tvorijo razen ravnokar navedenih občin vse občine goriškega sodnega okraja levo od Soče, razen Gorice, občine ajdovskega, kanalskega, komen-skega in idrijskega sodnega okraja. Gorica I. pa se sklada iz samega mesta ter občin desno od Soče, nadalje iz občin gradiščanskega in krminskega sodnega okraja, h katerim so priključene še nekatere druge furlanske občine.
Pokrajinske volitve pred durmi. V zvezi z gorenjim odlokom se šepeta v Vidmu, da ni več daleč čas, ko bodo razpisane prve pokrajinske volitve, ki bi prinesle
konec dosedanji izredni upravi pokrajine, Velika zapreka za razpis volitev obstoji baje v krizi, ki še vedno divja v vrstah furlanskega fašizma, ki bi onemogočila kompakten nastop furlanskega fašizma pri volitvah.
Iz Kozane. 16-letni Josip pl. Reja je že delj časa bolehal na influenci, ki ga je priklenila v posteljo. Ker se je v soboto počutil nekoliko bolje, je zapustil postelj ter hotel obiskati svojo sestro por. Prinčič. V bližini njene hiše kopajo vodnjak, katerega si je hotel bolnik ogledati, rado-.veden, ali pridejo pri kopanju kmalu do ,vode. Zlezel je vanj ter se je utrujen naslonil na steno vodnjaka, ki je iz opeke in se prav rada krha. Ko se ie nesrečni fant naslonil, se je stena udrfa in ga je skoraj docela zasula s plastmi kamenja in zemlje. Na njegove obupne klice so prihiteli delavci, ki so ga hitro izkopali. Ker si je pri tem zlomil obe nogi in odnesel še razne druge poškodbe, so ga takoj prepeljali v goriško bolnico, kjer je pa še istega večera izdihnil v groznih bolečinah.
V ilustracijo razmer. Med Gorico in Ajdovščino poje telefon, že v drugo in tretje. Treba je nujnih ukrepov, kajti oblast posnema iz «Edinosti», da neko pevsko društvo prireja izlet ter da se bo o tej priliki spominjalo svoje petletnice. Pravi sicer, da v svojem krogu, ali gotovo je, da pojde z njim pol Ajdovščine. Eruirati je dopisnika, ugotoviti število udeležnikov in morebitni program in društvenemu predsedniku naložiti trdo odgovornost za vse. Če se izleta naravnost ne prepove, naj se pa omeji število udeležencev kvečjemu na trideset društvenikov, ki se jim pa absolutno prepove vsako petje, pod pretnjo aretacije. Cemu pač služi objava v propagandnem listu, če ne propagandi in kdo bo mašil ušesa vsem Gabrcem, Šmarencem, Brejcem in Rihenberčanom, ko bodo začuli čisti tenor Janka Marc in se bodo začeli razlegati krepki ajdovski basi z vrhov med Branico in Vipavo! Sploh pa bi se znalo na teh vrhovih stepsti toliko drugojezičnega elementa kakor ondan na Nanosu.
Ajdovsko javno mnenje se čudom čudi toliki tenkočutosti varnostne oblasti. Ne, predstavitelji naše lepe slovenske pesmi niso imeli niti zdaleka namena povzročiti oblastim toliko skrbi, preglavic, nemira in težkega opravka in so tudi takoj izlet odpovedali, da ne bi ž njim motili jasnega miru. Svojo petletnico je društvo praznovalo v duhu. Ne moremo si pa kaj, da ne bi ob tej priliki poklicali oblastim v spomin besede Nicolo Tommasea, posnete iz njegove knjige «Educazione e ammaestramen-to del popolo e della nazione italiana»: E bisogna che i governanti si persuadano, non si poter molto negare ad altrui senza negare molto a se stessi, ne voler molto a se conceduto senza concedere molto. Treba je, da se oblastniki o tem prepričajo, da se ne da drugim mnogo odrekati, ne da bi se marsikaj odreklo samim sebi, kakor se tudi ne da dosti zahtevati zase, če se drugim premalo dovoli.
Šolska prireditev v Vrtovmu. Vzradoščen in -vesel sem bil, ko sem v nedeljo, 24. avgusta, korakal proti prijazni vasici v Vipav« ski dolini — Vrto-vinu, kjer se je vršila ljubka prireditev šolskih malčkov, V velikem okrožju Vipavske doline — po dolgi, dolgi plesni noriji — zopet lepo uspela kulturna prireditev, s katero so prireditelji. zlasti pa domači g. učitelj, lahko popolnoma zadovoljni. V čast pa je ta prireditev vrtovinskim otrokom, ki smejo biti ponosni na to, da so z nedeljsko prireditvijo bili v vzgled domačim mladeničem, ki so devet dni preje «organizirali« — ples! Njihovo nekdaj agHno društvo pa spi danes spanje pravičnega.
Med točkami dolgega programa mi je najbolj ugajal dvospev «A.ve Maria», ki sta ga deklici (ki imata ljubke glasove) prav lepo in dovršeno zapeli, žal da v italijanskem jeziku. Sploh moram pripomniti, da se mi štiri italijanske točke na slovenski prireditvi zde vsekakor preveč. Pa je to tudi naporno delo za naše malčke, ki ne razumejo dobro italijanščine. Pohvaliti pa moram izgovorjavo, ki je bila skoro pri vseh točkah vzorna. Med pevskimi točkami je žela obilo odobravanja narodna pesem, ki je zaključila prireditev. Odlikoval se je zlasti sopran-solo. Igrice-burke so bile izvedene zadovoljivo in so zbujale obi-lo smeha, zlasti druga, kjer je svojo nalogo čedno izvedel pijanček. Slovenske deklamacije so ugajale, italijanskih pa številni gledalci niso razumeli! — Med odmori pa je prav lepo sviral tamburaški zbor iz Do-bravelj.
Prireditev je bila lepo obiskana, kar je po svojem namenu — vršila se je v korist Šolskemu društvu — tudi zaslužila.
Branko.
U Idrije, V četrtkovi številki « Edinosti* od preteklega tedna smo na kratko orisali žalostni gospodarski položaj naših rudniških
delavcev, osobito še rudniških upokojencev,
z ozirom na njih še neurejene pokojnine, čemur je največ krivo počasno uradovanje pri kr. finančni intendanci v Trstu. Danes hočemo navesti nekaj konkretnih slučajev.
Prvi je slučaj rudarja, ki je po svojih izpolnjenih štiridesetih letih službovanja stopil v pokoj 1, decembra leta 1921. in prejemal predujem na svojo pokojnino pri upravi kr. rudnika. Ker so prvotno dblasift tolmačile senžermensko pogodbo na ta način, da se morajo smatrati za italijanske državljane po polnem pravu edino one osebe, ki so rojene v stari Italiji ali v zasedenih pokrajinah, je zgoraj omenjeni rudar, ki je bil slučajno rojen v Jugoslaviji, optiral za italijansko državljanstvo, Radi tega, ker ni bila opcija rešena, tudi ni bil deležen priboljška na svojo pokojnino, kakor drugi njegovi tovariši. Mož je umrl in njegovo ženo je zadela ista usoda. Med tem pa se je doznalo, da senžernemska pogodba ni bila pravilno tolmačena, ker namreč ni italijanski državljan po polnem pravu edino oni, ki je bil rojen v Italiji ali v zasedenem ozemlju, marveč tudi oni, ki je bil samo slučajno rojen v inozemstvu, pa so bili on in njegovi stariši vedno pristojni v kako občino Italije ali priključenega ozemlja. Vdova se je na to potom tukajšnje kr. podprefekture obrnila na kr. prefekturo v Vidmu s prošnjo, da se zadeva uredi, nakar je prišel kmalu ukaz tudi potom tukajšnje kr, podprefekture na mestno županstvo, da naj se vpiše vdova v imenik državljanov po polnem pravu, ker je bil njen pokojni soprog, ki je bil le slučajno rojen v inozemstvu in po katerem ima ona
m i UabOmskegi veksejmu
Letos se je vršil od 15. do 25. tega meseca četrti veleaejem v Ljubljani. Že to dejstvo kaže, da je taka prireditev potrebna in koristna. Kdor pa je imel priliko si ogledati vse štiri dosedanje semnje, je gotovo odnesel vtis, da je ljubljanski vele-sejem postal za Slovenijo nekaj splošno in nujno potrebnega, kar bi le težko zopet pogrešali. Gotovo prispeva veliko- k temu dejstvo, da je vsa dežela tesno spojena z glavnim mestom in da je zanimanje za sejem resnično splošno in lahko rečem vseslovensko. Toda to zanimanje ni omejeno samo na slovenski del države. Močna je privlačnost, ki jo ima ljubljanski velesejem tudi na hrvatsko in srbsko prebivalstvo. Letos pa je bil razen tega precej močno tudi zastopan nemški element z onstran državne meje.
Ni tukaj mesta, da bi hotel strokovno opisati značaj in vrednost ter uspehe semnja. Podati hočem samo vtise, ki jih odnese obiskovalec-radovednež. Večji del fcvori naravno slovensko prebivalstvo z dežele. Ljubljančan je hodil rad na semenj samo prvo leto. Zvesti pa so ostali semnju in gostilnam na sejmišču gostje z dežele. Te zanima splošno vse. Vse jim je kolikor toliko znano, najmanjša novost jim ne uide. To so najbolj pridni obiskovalci, zato pa slabši kupci. Tem obiskovalcem sta v
svojo pristojnost, polnopraven italijanski dr- prvi vrsti bila tudi namenjena posebna žavljan. Nato se je vdova takoj obrnila tudipaviljona, kjer je bila nastanjena higijen-na kr. finančno mtendanco v Trstu s prošnjo,'T^ razstava. Ideja je bila gotovo izborna,
da se uredi pokojnina m da se ji izplača * ~ j . . ' __,	v,«,
omenjeni phboljšek na pokojnino, ki je pripa- i	odmerjeni prostor ie bil zal brez-
dala pokojnemu soprogu in ki pripada njej po dvomno premajhen. Kljub temu pa so njegovi smrti. Priložila je prošnji fudi uradni imela toliko razstava kolikor predavanja, prepis ^dopisa kr. podprefekture mestnemu ki so bila z njo združena, gotovo najleoši županstvu. Ker ni bilo mesece in mesece no- uspeh, in mi bi le želeli, da bi tudi naše benega odgovora in je svota, za katero je bila ljudstvo tostran meje bilo lahko deležno uboga vdova oškodovana, narastla že nad takega primernega pouka v zdravstvenih
rdeči nosovi so tvorili posebno priljubljen predmet razpravljanja in komentiranja. Veselični prostor je delal čast svojemu imenu: Kljub manjši množini iztočene božje kapljice je bilo veselje splošno. Motilo ga je kvečjemu Ie tisto neprimerno prosjačenje ruskih muzikantov, ki so hodili od mize do mize.	VIA GELSI 3. Ravnokar došla večja množina namiznega grozdja dornberške žlahtnine v koških po 10 kg. 1085
	SLOVENSKA brivnica, *Piazza Oberdan, se priporoča cenj. občinstvu. Saško in Ivančič. 1082
	DVE POSESTVI, oddaljeni pol ure od Buzeta, v lepi legi, obstoječi iz 2 hiš, hleva, vinograda, njiv, sena za 2 kravi, se prodata za L 36.000. Velika hiša z vrtom, na postaji v Roču, pripravna za vsako trgovino, se proda ali da v najem. Pojasnila daje Ivan Gržinič, Roč, Istra. 1088
Mali oglasi	
POSTREŽNCA, pridna in poštena, se išče. Via Galatti št. 8, IH„ desno. 1086	
	ZALOGA ISTRSKIH PRIDELKOV. Drva, vino, seno, oglje, briquet itd. prodaja po nizkih cenah Ivan Gržinič, Roč - Istra. 1089
TRGOVINA manifakturnega blaga z mešanim blagom, dobro vpeljana, se proda radi od-potovanja. Pojasnila se dobijo v trgovini igrač, via deile Torri št. 2. 1084	
	PEKARNA s 3 hišicami se proda. Gotov dnevni dobiček L 80. Da se tudi na po-skušnjo. Ponudbe pod «Pekarna» na uprav-ništvo. 1091
2A.GAR izvežban, za beneško Žago s tremi rezili, se sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe s spričevali in zahtevami naj se pošljejo na žago v Her-peljah-Kozini/ {Istra). ; 1087	
	BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968
TRGOVSKA POMOČNICA, izvezbana v trgovini z mešanim blagom in železnino, dovršila osemrazredno ljudsko šolo in 2 trgovska tečaja z najboljšim uspehom, išče službe. Jan Marija, Zagradom št. 377, Idrija. 1081	
	PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje G^usto Hirsch, optik, Via Mazzini 46, Trst. 1062
	UČENEC za trgovino mešane stroke na deželi, se išče. Prednost imajo dečki ubožnih starišev. Naslov pri upravništvu. 1074
POSESTVO, majhno, v Skopem št. 31 pri Du-tovljah, se proda. 1083	
	KROJAŠKI mojster A. Jug, je odprl svojo do-broznano delavnico v via Udine 65. Delo solidno. Cene zmerne. 1075
ENONADSTROPNA hiša, z dobro vpeljano trgovino, se proda radi bolezni, po nizki ceni. V hiši se nahaja stanovanje s petimi sobami in kopalnico. Zorčič, Maribor, Glavni trg 21, Jugoslavija. 1078	
	' BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje. 1077
vprašanjih.
Nov je bil tudi paviljon, ki je nosil ime
1000 L, se je zopet uradno potom pisarne kr. rudnika obrnila na zgoraj omenjeni urad v
Trstu, kateremu se tudi do danes zopet po i _ » . —- . t . - . M več mesecih ne zdi vredno urediti opisane j «Priroda Slovenije*. Namenjen je bil v zadeve.	prvi vrsti bratom Srbom in Hrvatom, da
— Drugi slučaj: Rudniški upokojenec je : vzbudi v njih veselje do turistike in do izgubil pokojninsko knjižico in sicer ie pred j zimskega sporta. Tudi vsakdo drugi si je dvema letoma. Da kdo kaj izgubi, menda ni • ra<j ogledaj slike, ki so predstavljale pre-nič čudnega; čudno pa je to, da omenjeni	slovenske pokrajine in je z zanima-
upokojenec še do danes ne prejema svo* po- . opazoval vsTrazstavljene predmete, koinme, kljub temu da ima že davno novo "p1"	.	' Ji;afln i, '
knjižico, za katero je posredoval potom tu- i	P? resmčno okusno opremljene ko-
kajšnjega g. notarja in potom vseh mogočih tičke, kjer si lahko videl, kako živijo nase uradov in privatnih oseb. Pokojnine ne pre- zveri in gozdne živali v prosti prirodi m jema, ker se denar ne nakaže na tukajšnji kako jim človek streže za življenjem. Za-poštni urad. Izvestni gospodje gotovo smatra- i nimiva je bila tudi zbirka rastlin in živali, jo, da mu zadostuje knjižicaf	j ki uživajo popolno varnost. Žal, da je bilo
Tudi je zanimiv slučaj nekega invalida. Po tu opaziti posledice naglice, s katero se je večkratnih prošnjah za invalidno pokoinmo t& oddelek priredil. Motili so gotovo zlasti m dvakratni zdravniški preiskavi v Irstu	r	-
nemšld napisi na prvem mestu!
Žico par dni prepozno in sedaj ie vse njegovo stavljenih v ostalih paviljonih. Ostali del prizadevanje, da bi se mu invalidna pokojnina Velesejma je bil V bistvu enak kakor v
mnenj^'bi "^moralo imet^dcT^akih°reve^jv ! P« ** Bolj bogato je bila letos več obzirnosti, tem bolj, ker jih njih neure- .vsekakor zastopana elektrotehnična stro-jene razmere tirajo v največje pomanjkanje ka m manjkal seveda m letos tudi brezin bedo. To pa je šele par slučajev, kakršnih žični telefon, v našem mestu in v naši pokrajini na ti- i ~\r
je v našem mesiu in v nasi ptmrajim na it- i y splošnem je bilo opažati, da je red, soče. Kdaj bo neki izginila polževa počasnost J k- «e vjadal sicer že p^ prvem semnju, še iz gotovih uradov?!	_	_ _ _ . I popolnejši. Obiskovalci so se dobro orien-
več tistega jno pri vsaki
fantje skupno s študentf Nabavno veselico s večji razstavi, kjer je vse novo in neznano, koncertnimi točkama, srečkanjem in šaljivo Vsak je vedel, kje bo videl to ali ono in pošto. Sodelujejo boljši pevski zbori iz oko- Itako si lahko uredi prehod po vsem sej-lice. Slavno občinstvo bo z domačimi, veselo mišču,
zaokroženimi popevkami razveseljeval kot p . ^	otvoritvi je bil obisk bolj
solist — konservatons g. M.lan Jug s svo-	p<£deljka dalje pa ni število
jim milim, dušo polnecim baritonom — no	•	r ' . . , ' r». .*_ *__
spremljanju <J. Ant Severja. - Da ne bo dolg obiskovalcev zaostajalo za številom lan-
čas med odmori in po pevskih točkah, bodo skega leta, vsaj v kolikor m motilo obiska poskrbel' tamburaši, ki bodo ob žuborenju in deževno vreme.
taktu »brhke Vipave« ubirali strune glas.	Vsled slabega vremena je gotovo močno Ne bomo ponovno hvalili dobrega zraka, t j ^ ^esebčni prostor. Ce pa je bilo priletnega izprehoda m lepe prireditve, ker m y , količkaj ugodno, je bilo tudi naša navada. Slavno obč'nstvo se samo v tem . .	'	„ prepriča - zato vsi v Kasovlie v nedeljo. 31. letos zlasti po osemnajsti uri, ko se ,e t. m. ob 3.30, da položimo «mal dar domu na ostali prostor semnja zaprl, vse zasedeno altarU ; do zadnjega kotička. Sicer se ni več slišalo Smrt od konjskega kopita. 58-letni Va- j po Ljubljani o takih groznih vinskih popla-lentin Markočič je uslužben pri družini; vah, kakor v prvih letih. Torelli kot kočijaž. V torej ga je njemu v j Gotovo je vzrok temu v nenaravno viso-oskrbo poverjeni konj tako neusmiljeno kih cenah. Mala žemlja je veljala na ve-brcnil s kopitom v trebuh, da so ga mo-! seličnem prostoru en dinar! Ali pa je rali prepeljati v bolnico, kjer visi med živ-! morda vplivala bližina higijenskega pavi-1 jen jem in smrtjo in je le malo upanja, da ljona? Ni izključeno! Saj se je ravno v ozdravi. teh oštarijah iiajveč govorilo o jetrih, -V®jrtTTl~lŠitr€i obistih in srcu nepoboljšljivih pijancev in
Iz Ocizle. Kakor že javljeno, priredi dru-tšvo «Zveza» v Ocizli na dan domačega op a- j sila, dne 31. avgusta, zaključna veselico na prostem z bogatim sporedom, kakor je bil objavljen v « Edinosti» od 26. t. m. — Med sporedom in pri prosti zabavi igra društvena godba iz Ocizle. Začetek veselice ob 3. pop. na dvorišču g. Mihalič nasproti gostilni Korošec.
Ker ta veselica zaključuje letošnte prireditve na prostem v tem okolišu, vljudno vabimo k obilni udeležbi, — Odbor.
DANES ZADNJI DAN
I PopelnoiM ram« noložen denar'
= ¥ JUGOSLAVIJI =
Pavla Repič Aleksander Stibilj
poročena Celje, 23. avgusta 1924.
5 "22
LJUBLJANSKA ::: ::: POSOJILNICA
r. z. z Om z. v novo preurejenih prostorih
talni trg 6»UubUon! listni tra S
sprejema vlog* na hranilne knjl-iicalntakočirafun, jih obrestujepo
8%
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. - Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. - Obrestuje ■	tUdI vIŠje po dogovoru. :*<> 1 |
Lmiimhiibhmii ■■■■■ mrnrnm
PETE
PODPLATI
82
1f
Iz pristnega kaučuka.
PALMA" Trst, Via Corone0 g.
PODLISTEK
Coliins:
PREZ IMENA
' -	Roman.
(112)
11.
Magdalena kapitanu Wraggeju.
Vauxhall Walk, 17. julija.
Sporočam Vam, da sem se končno odločila sprejeti Vaše usluge, ki ste mi jih ponudili.
Prosim Vas odpuščenja, ker sem Vas tako clabo sprejela, ko ste prišli v to hiSo. Nisem bila sposobna zatrjevanja in nisem imela o oblasti svojih občutkov.
Najprej Vas prosim, da na tihem prodaste vse moje gledališke obleke; dala sem slovo gledališču za vedno in nočem imeti nobenega stika z njim v bodočnosti. Ključ od kovčega prilagam. Drugi kovčeg z mojimi oblekami pošljite mi semkaj. Ali treba, da ga Vi prinesete, ker za Vas imam bolj važno nalogo.
Iz zadnjih Vaših poročil sklepam, da ste zasledovali gospoda Noeta Vanstoneja v njegovo sedanje bivališče. Ce ste ga odkrili, m ste go-
| tovi, da niste opozorili naše gospe Lecount in njenega gospoda, tedaj bi hotela, da najirete zame za Vas in gospo Wragge v istem kraju stanovanje. Razume se le, če namerava on dije Časa tam ostati. Izberite majhno, opremljeno stanovanje zase za gospo in za nečakinjo. Izberite tudi takšno ime, ki nas ne bo spravilo v zadrego.
Vaše stroške bom takoj poravnala. Hiša mora biti kafpak dostojna in v bližini stanovanja gospoda Vanstoneja.
Če se Vam nudi prilika pred mojim prihodom izmenjati slučajno z gospodom Noelom Vansto-nejem ali gospo Lecount nekaj vljudnostnih besed, tedaj izrabite jo.
Za moje bodoče namene je velike važnosti, da se seznanimo le vsled naše soseščine. 2elim, da v tem pogledu pripravite pot meni in gospa Wragge. Tudi Vas prosim, da ne opustite nobene prilike gospo Lecount dobro opazovati.
Zagotavljam Vas, da se v bodoče ne boste mogli več pritoževati zaradi moje nepotrpei-ljivosti.	Magdalena.
12.
tc; Kapitan Wra£ge Magdaleni.
Nart - Shingles - Vlila, AJdborough, Suffolk, 22 .julija.
Ljubo dekle I
Vaše pismo me je zelo razveselilo in ganilo. Vaša opravičila so našla pot do mojega srca.
Vse, kar ste zahtevali, je preskrbljeno. Hiša je najeta, ime izbrano, znanje z gospo Lecount napravljeno. Tu so podrobnostL
Tisti dan, ko sem Vas pustil v Londonu, sem sledil gospodu Noelu Vanstoneju v njegov majhni kotiček ob morju. Tu ostane črez poletne ni jesen in pet hiš od njegovega stanovanja proč Vas Čaka elegantna vila, ki sem jo najel za nas. Najel tem celo hišo za tri zlatnike na teden. V vsakem bolje obiskanem kopališču bi stala dvakrat toHko,
Naše novo ime sem izbral skrbno uvažujoč Vaše namene. V mojih knjigah — ki jih, upam niste pozabili — je nekje nadpis: «Kože, v katere lahko zlezeŠ.* Pod njim je seznam oseb, ki so se umaknili iz tega sveta in katerih ime, na, sorodniki in razmere so mi znane. V eno ali drugo teh kož sem svoj čas ie zlezel, druge so ie uporabne in koža, ki je kot nalašč za nas napravljena, je pripadala družini po imenu By-grave. Jaz že tičim v koži gospoda Bygraveja in prilega se mi, kot bi bila vlita. Ce ste tako prijaznii da zlezete v kožo gospice Bygrave
(krstno ime Suzana) in potegnete gospe Wrag-ge črez glavo gospo Bygrave (krstno ime Julija), tedaj je preobrazba popolna.
Dovolite mi, da Vam povem, da sem jaz Vaš stric od očetove strani. Moj častivredni brat je trgoval dvajset let z mahagonijevim lesom v Belize, Honduras. On je tam umrl in leži pokopan na zapadni strani pokopališča pod Čednim spomenikom, ki ga je samouk zamorec izrezlja1 iz lesa. Devetnajst mesecev pozneje je umrla njegova soproga v Chaltaham od kapi. Bila je najdebelejša ženska na Angleškem. yi ste njen edini otrok, pod mojim varstvom in boste prihodnjega avgusta dvajset let stari in ste popolnoma podoba svoje pokojne matere, izvzemši seveda debelost.
In sedaj še moje znanje z gospo Lecount,
Dobila sva se včeraj v prodajalni tukajšnjega kramarja. Napel sem ušesa in slišal, da je gospa Lecount zahtevala neko vrsto čaja, ki ga mož ni Imel. Po njegovem mnenju ga je dobiti v Ipswichu. Takoj sem zapazil, da je sredstvo do znanja z gospo Lecount potovanje v Ips-wich.
»Kavno danes imam neki opravek v Ipswi-
chu», sem rekel, «in se vrnem bržkone že zve-čer. Dovolite, da Vam prinesem, kar želite.»
Gospa Lecount je vljudno odklonila mojo obljubo, toda jaz sem vztrajal pri svojem. Tako sva prišla v pogovor, ki ni treba, da Vas vznemirja. Iz tega pogovora sem spoznal, da že ima gospa Lecount samo eno šibkost, Če jo sploh kakšno ima, in ta bi bila nagnjenje do prirodoslovnih znanosti, katero ji je vcepil njen pokojni soprog, ki je bil proiesor. V tem sem videl migljaj, kako si pridobiti njeno naklonjenost. Ta misel se me je držala, ko sem v Ips-wichu kupil čaj za damo. zakaj zase sem kupil znamenito priročno knjigo koristnih znanosti: «Joyce: Znanstveni razgovori.® Ker imam dober spomin in brezmejno samozavest, sem sklenil, da natrpam prav natihem svojo novo kožo s toliko množino znanosti, kolikor je j»re sploh notri. Izprevidel sem potrebo, da preslepimo to žensko. Wragge, napolnjen z Joy-cejem, je pravi mož za to.
$e nikoli nisem bil s takim veseljem pripravljen, komu denar izpuliti kakor temu človeku. Bodite uverjeni, da sem ves Vaš.
Horatio Wragge.
Vinski davek za pridelek 1924.
Določbe, s katerimi je bila leta 1923. urejena ta snov, so ostale neizpremenjene, ako izvzamemo znižanje davka od L. 20 na L. 15 za hI, ki je stopilo v veljavo že s 1. julija t. 1.
Predmet obdavčenja tvori še vedno samo vino z nad 5%tno alkoholno gradacijo, nikakor pa grozdje ali mošt.
Davek je treba plačati pri poštnih uradih v prvih petih dneh septembra, novembra, januarja, marca, maja, julija vsakega leta in sicer vsakikrat od vina prodanega ali konsumiranega v doiičnem dvomesečju.
Če trgovec kupi grozdje ali mošt in ga nato proda, ne da bi ga spremenil v vino, na istem kraju, mora prevzeti kupljeno grozdje aH mošt potom pospremnega lista, v katerem mora biti natančno navedena kakovost (grozdje, mošt) in pa količina, in z drugim takim pospremnim listom odda nato prodano blago kupcu z navedbo kakovosti in količine blaga, ne da bi plačal vinskega davka.
Taki pospremili listi so potrebni za vsak prevoz grozdja ali mošta od 10 kg odnosno 10 1 dalje od 15. avgusta do 31. ^ecembra in za prevoz vina — tekočega in prešnjih let — v količinah od 10 1 dalje za čas od 1. oktobra do 31. decembra.
Davek je plačati:
1. od vina prodanega od proizvajalca trpovcu ali konsumentu in 2. od vina kon-s nniranega od proizvajalca ali trgvoca. Izvzeti so le majhni producenti (kojih nova produkcija ne presega 40 hI) in s samo petimi hI.
Do 5. septembra morajo proizvajalci in trgovci na debelo, ki imajo račun z davčnim uradom in pa trgovci, ki so pridelali vino iz kupljenega grozdja, prijaviti občinskemu uradu vino, ki ga bodo imeli 31. avgusta v kleti iz leta 1923. in pa posebej ostanke iz prejšnjih let, naravno samo v primeru, da ni še za nje plačal davka.
Prijava se napravi na kolka prostem pat>irju :n mora vsebovati, razvrščene po letih, ostanke vina. Dodati je treba kolek za tO st., ki ga poniči občinski urad.
Priporočljivo je. da vsi oni, ki so prodali aH konsumirali ves pridelek, napravijo negativno prijavo.
Tako negativno prijavo morajo napraviti tudi oni. ki ne želijo, da se prenese za leto 1923. še neplačani davek na novi račun, ampak ki ga hočejo popolnoma likvidirati.
Do 15. oktobra morajo proizvajalci prijaviti letošnji pridelek občinskemu uradu, ki poroča nato finančnemu tehničnemu uradu v svrho ugotovitve obdavčljive količine.
Narodni gospodar.
O NAŠEM RIBARSTVU
(Konec)
Omenili smo 'že, da se je ministrski predsednik Mussolini, kot častni predsednik Ribarske zveze zelo zavzel za izboljšanje sedanjega stanja ribarstva v Italiji. Obljubil je predstaviteljem gibanja za napredek ribarstva vsako pomoč, ki jo bo mogla dati vlada. Pooblastil je posebno komisijo, ki jo je imenovala Ribarska zveza, da sodeluje z ministrstvom narodnega gospodarstva ter na ta način dokazal, da je treba tudi v tem slučaju pomladiti okostenelost burokratizma s privatno inicijativo.
Naročil je, naj se predložijo želje in zahteve Ribarske zveze v obliki spomenice vladi. Ribarska zveza je v resnici formulu a^a svoja navodila v daljši spomenici, ki jo v naslednjem v izvlečku podajamo. Seveda je treba gledati na spomenico z vidika celokupnega ribarstva v Italiji, kajti s stališča našega ožjega lokalnega ribarstva bi bilo več točk lahko izpuščenih.
Točka 1) Vlada se pozivlje, naj skrbi intenzivno za razvoj ribarstva na visokem morju s tem, da podpira mehanični ribolov in ribolov v globočini. —
K tej točki bi pripomnili, da nima za naše ribiče direktnega pomena. Ne verjamemo, da bi bilo mogoče našim lokalnim ribičem ven na visoko, morje s pripravami, ki jih imajo, pa če bi jih tudi izboljšali, kajti lov na visokem morju zahteva posebno organizacijo in kapital.
In tudi če bi imeli vse to, jim ostane vendar še vedno samo tržaški zaliv na j razpolago. Čez črto Piran-Gradež se še ni i pr-dal naš ribič. Tudi bi bilo brezsmiselno j militi našim lokalnim ribičem na take na-j črU% ker bi se dalo z malim izboljšanjem j dose danjih priprav doseči ravno tako materijalno izboljšanje že z ozirom na bližino mesta, ki proti absorbira z lahkoto vso produkcijo tržaškega zaliva.
Točka 2) Vlada naj deluje na to, da se izvr"' dekoncentracija ribjega lova, kjer je! lov preveč nakopičen oziroma naj skrbi za 1 nov zarod v krajih, ki so že izčrpani. Ravno tako naj išče kraje, ki so še neeksploati-rani.
Ta točka se nam zdi, tudi za naše ribiče važna. Saj jim je samim znano, da je ravno njihova interesna sfera, to je tržaški zaliv, na razpolago takorekoč vsem in da so danes glavni ribiči v zalivu predvsem Čo-žoti. Sicer pa je to že stara tožba lokalnih ribičev.
Točka 3) pozivlje vlado, da skrbi, da se lovi tudi v tujih vodah pod italijansko zastavo, oziroma, da se italijanski ribiči, ki love pod zastavo kake druge države v tujih vodah, pripravijo do tega, da rabijo izključno le italijansko zastavo.
Ta točka ni važna za naše ribiče. Gre v prvi vrsti za jugoslovenske vode v Dalmaciji, morda tudi za interese italijanskega ribolova v drugih delih Sredozemskega morja.
Točka 4) govori o ribolovu v notranjosti dežele, kar ne pride za nas v poštev. Tisto malo ribolova v naših rekah in potokih, ki ga imamo, ni mogoče smatrati in tudi ne pripraviti, da bi služil za več kakor za sport.
Točka 5) zahteva mere, ki bi zavarovale ribiča in konnsumenta pred izkoriščanjem.
Ta točka ima pač lahko pomen tudi za nase ribiče, vendar je Vsaj sedaj našim ribičem lahko plasirati svoj plen vsled bližine Trsta.
Točka 6) zahteva pospeševanje prevoza rib in to z ozirom na hitrost in tarife prevoza. — Tudi ta točka ima le deloma pomen za nas. Pač pa imajo menda naši ribiči neke ovire glede prevoza rib v vlaku in tramvaju. Produkcija naših ribičev ni tako velika, da bi jo prevažali v posebnih vagonih. Najbrže obstoje te ovire iz sanitarnih vzrokov.
Točka 7) govori o izboljšanju izobrazbe ribičev in pobijanju velike nepismenosti, ki vlada med njimi.
Omeniti moramo, da so naši ribiči skoro brez izjeme vsi pismeni, pač pa bi se obneslo poučevanje o ribarstvu.
Točka 8) poživlja vlado, da se varuje italijansko ribarstvo v trgovskih in drugih pogodbah.
Točka 9) poživlja vlado, da prevzame program Ribarske zveze, ki ima namen izboljšanja italijanskega ribarstva ter socijalnih neprilik izhajajočih iz sedanjega stanja italijanske ribarske industrije.
Točka 10) govori o potrebi poostrene kontrole lova z nedovoljenimi sredstvi.
Končno pozivlje spomenica vlado, da ustvari pri ministrstvu za narodno gospodarstvo neodvisno institucijo, ki mora biti ; dotirana s potrebnimi sredstvi, da bo kos j nalogi, ki jo pričakuje italijansko ribarstvo j od nje.
To je v glavnem vsebina spomenice. Kot lili, jo je treba promatrati iz širo-
smo omenil
n-Na
kega vidika celokupnega italijanskega barstva in ribarske industrije sploh, vsak način pa je široka dovolj, da bi lahko odpadla tudi našim ribičem kaka drobtina, ako vlada ugodi željam in zahtevam Ribarske zveze.
Povrnili se bomo v kratkem na specijel-ne razmere naših ribičev ter podali nekoliko statistike našega lokalnega ribarstva.
Narodni gospodar.
SPORT
ŠPORTNI KLUB «POSTOflVA»
priredi dne 8, septembra t. L kolesarsko dirko na progi Postojna, Razdrto, Senožeče, Štorje, Sežana, Tomaj, Dutovlje, Kopriva, Štanjel, ManČe, Št. Vid, Razdrto, Postojna, skupno 85 km.
Dirka se po sledečem pravilniku:
Dirkajo lahko vsi, ki so člani slovenskih športnih klubov Julijske Benečije, katera obstojajo najmanj 2 meseca.
1)	Odhod ob 1.30 iz Postojne s trga pred Vilharjevim spomenikom, kjer bo tudi cilj. Vsi dirkači naj se zglase pol ure pred odhodom na startu.
2)	Kontrolne postaje bodo: v Sežani, kjer se mora vsakdo podpisati, in na križišču vipavske ceste, kjer se odda kontrolni listek.
3)	Maksimalni čas je določen 40 minut po prvodošlem.
4)	Dirka se ob vsakem vremenu.
5)	Menjava koles je dovoljena.
6)	Vozi se na lastno odgovornost, društvo ne odgovarja za eventuelne poškodbe.
7)	Prepovedana je vsaka alenacija.
8)	Vpisnina znaša L 3 in L 1 za številko, katera se po vrnitvi številke vrne.
Morebitne pritožbe je vložiti pismeno s prilogo L 5 pol ure po dirki.
Vsak dirkač se mora ravnati po zgoraj omenjenem pravilniku, sicer bo diskvalificiran.
Prijave sprejema do 5. septembra t. 1. društveni tajnik, brat Janko Sever, Postojna.
Ker je to prva kolesarska dirka S. K. P., katere namen je vzbuditi zanimanje za kolesarski sport, se prosijo vsa slovenska društva, da se dirke udeleže v polnem številu.
Po dirki se vrši družabni večer v hotelu «Paternost», kjer se tudi razdele nagrade.
S. D. «Adria». Naznanjamo vsem članom in nečlanom, ki se bodo udeležiH nedeljskega izleta v Opatijo, da bo korijera čakala na trgu Goldoni, od koder se odpeljemo točno ob 5. zjutraj. Izletnike naprošamo, da bodo še pred 5. uro na gori označenem kraju, da ne bo nepotrebnih zamud. Oni izletniki, ki Še niso vplačali določenega zneska oziroma so ga vplačali le deloma, so naprošeni, da uredijo to stvar še danes. V to svrho naj se javijo danes od 20.30 do 22.30 v DKD - Sv. Jakob, pri tajniku, jutri, petek, pa na «stari policiji* ob istih urah. — Odbor.
S. K. <Barkovije» - Ml- dr. «Zarja«, Rojan.
Preteklo nedeljo se ie imela vršiti na Igrišču na Trsteniku (nad Barkovljami-) tekma kot revanšna za tekmo, ki se je odigrala v petek, 15. t. m. med novoustanovljenim Ml. dr. «Zarja» in S. K. cBarkovIje« ki je izpadla v prid S. K. B. 4 : 01.
Iz tehničnih vzrokov se je ta rev. tekma odgodila na nedeljo, 31. t. m. Igralo se bo pri vsakem vremenu ob 16.30 na že gori omenjenem igrišču S. K. aBarkovlje*.
ISorzna poročila,
oprsKeTcrone ........... 00275	0-0325
avstrijske krone.........3.1>S15
češkoslovaške krone........67 40	67 80
c-i nar JI ........... . . .2«.J0	»M0
lej! ...............10.50	U.2o
marke ......... . —.—.	•
dolarji..............22 40	28 55
frsnroski franki..........1*1.50	13*5»
švi arski franki.........422,—	425.—
angleški funti papirnati......101.30
BeneČijskc (vojnožkodninske'i obveznice . .	84.25
GOSTtLNA
,ALLA LUNA*
Trst. Plan« OoMoni
toči izborna Istrska In vipavska vina ter prvovrsten teran kakor tudi prvovrstno pivo. — Domača kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstnimi jedlii.
- Postrežba točna, ceae zmerne. -
Za mnogobrojen obisk te toplo priporoča
lastnik
503
PPIBA
■ 1
lnserlnute o „Edinosti"
Steklene Spe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. l7
Najboljši nakupa
Zlato, srebro, krone« platin, zobovje
kupuje
Zlatarna Albert Povh
Trst, Via Mazzln! 46 (25)
Družilo
Corso Vifitorio Emanuele lil št. 25 ker prodaja samo blago pr velikih partij ^
MOŠKI
Telečja koža, šraa Fanta lla . .
Telečja koža, barvana Poljski, baron! In £ x » fanti CevUL lokaš
OTROŠKI
Od 28^11 30, Od 32-35 L 32,
fantazija, larasti . . .
ISfl !••••>•
36 dO 38 L 38.
Rezili tipi, belo platno . . . . L10,15
Baržunasti..........10,15
Mi usnjeni, baročni, lahastl in črni L 25
Čevlji barvani..........35
FrančesJne InhastI.........35
Čevlji IrtoKN. črni, sivi, rulavl .
Česi}, Irnastl, beli.....
Reklamni tip, z usnjato peto . . Čevlji črn!, z usnjato peto St. 35-37
• H
• »t
• 1»
» 1»
32 20 35 25
ČEVLJARNICA
TELEF. 42-85 COISSO GARIBALDB 16 TELEF. 42*85
o
ti □
□ □ □ □ □ □
a □
□ □ □ □ □ □ □ □ □
o
a □
a
c
DDDOOonanoaooanD o p o n □ a n o d
□ □□□□□□□ □ □ a □ □ □ □ n a 9 n
BANCA
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jmȣ1 italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovanske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvuja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Uršk Is Pisarim Ur jHi obrestuje najbolj« po dogovoru. — Sprejema mm vtotee kafttlcs ter jih obrestuje po 4«/t neftto.
oooonoaogopqqaPOOPOOP° o o n o oooooanooooooapaoaoo
nl □
j ! □; □
a | □ j
al
a □'
a'
al □
O □
a □
□ □ □ □
o