rlik du »kb jgitted guodajs aa* Holidafs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta uprava liki proitort; 0007 South Lawndala Ava. Offles of Publication: 0007 South Uwndala A »a, . Taia^hona, Roakwall 0004 » jislyearxxm Mmmtr u. im. ai m.....ffln ruinnA •U AM * o—mm W Mini t. IMS. ttflt AW, PONDEUEK, 4. NOVEMBRA (NOV. 4), 1940 Subacriptton 96.00 Y«arly STEV.—NUMBER 216 4.. -k/. Acceptance for malling at »poclal rate of poatag« provtdod for oaction 1100, Act af Oct 0, 101T, authoriaad on Juna 14. 1910. Angleške čete se izkrcale ia grškem ozemlju Novi razgovori v Atenah glede kooperacije v vojnih operacijah proti Italiji. Angleški letalci napadli italijanska mesta. Grki pognali italijanske čete iz sektorja ob albanski meji. Nemila krogi v Bukarešti napovedali sklenitev novega dogovora s oovjeti ATENE. 4. nov.—TiAajinja Uopo*taja Je dobiU tek*""11 0 Urški bitki pri otoka Krfu. tlvi, da so ljudje vtdeU ve- C urnik v plamenih. Otok Krf Vpadno od grškega obrežja , od italijanske obali je odda- m samo 65 milj. Drutfa v Atenah objavljena Mt omenja bitke v zraku med litini, angleškimi in Italijanki letaki. Fašistična arma-i?gorovju v bližini Albanije je iltiela na močan odpor pri grob brambovcih in ne more na- LONDON, 3. nov.—Mornarič-■inister A. V. Alezander je naznanil, da so ae angleške izkrcale "nekje^na grSkem I ju. "Mi bomo držali dano in pomagali Grčiji v vseh je rekel minister v svo-_ |ovoru po radiu. "Naša boj-■omarica in letklska aila pota Grčiji v boju proti Ita-Vse, kar moremo storiti, no storili." ' |IM, 3. nov.—Vrhovno pOvelj-•tvo poroča, da so se italijanske Irte približale Janini, atrategič-nu Kakemu mestu. Dalje IU da so italijanski letaki bombardirali Solun, Kreto, Krf, Patraa in železniško ki spaja li in Pomigliano d'Arco, važni italijanski industrijski središči. Bombe so ubile in ranile več civilistov. Bukarešta, Rumunija, 2. nov. — Nemški krogi v Bukarešti so naznanili pogajanja s sovjetsko Rusijo glede sklenitve novega dogovora z ozirom na zapletene probleme na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Pogajanja so bila naznanjena, ko se je Franz von Pa-pen, nemški poslanik v Turčiji, nagloma vrnil nazaj po obisku Berlina, kjer je konferiral s Hitlerjem in drugimi voditelji. Tu se širijo govorice, da se poMtJa> Jet in tu zapušča ženo, dva sino-nja z Rusijo nanašajo tudP na va in pet hčera. g tališče Turčije glede vojne med Grčijo ln Italijo. Doznava se, da hoče Nemčija preprečiti konflikt zaradi Perzije, Dardanel in drugih krajev, kjer se križajo nemški in ruski interesi. V Bukarešti sodijo, da bo kmalu prišlo do novega sporazuma med Nemčijo in Rusijo; Deportacija Brotv-derjeve žene Justični tajnik zavrnil apel London, 2. nov. — Anglija je •ostrila vojno nroti Italiji. To I njen odgovor na apel grške Itde za pomoč na podlagi danih incij. Angleški letalci so na-idli i bombami Neapelj, v^žno ilijansko pri stan iščru) ---ftiesto. Upad je sledil bombardiranju talijanslih Dodekaniških oto-in polaganju min ob grških Ifclah. Cartopisna agentura Reuter *oča, da so angleški mornarič-častniki dospeli v Atene in tferirali z grškimi voditelji lede kooperacije z Grško v voj-•ih operacijah proti Italiji. Splo-*> se domneva, da so angleški Opadi na italijanska mesta in toke začetek velikih operacij na udozemskem morju. Velika polka bitka je bila napoveda- Topniške baterije na angleš-wn obrežju ho sestrelile sedem bombnikov dane« zjutraj. Letalci minister poroča, da je biloHJ2 fc»»kim bombniko«-tiničenih v ^njih dveh dneh, Angleži pa • izgubili sedem letal. Antiki letalci so danes zju J»j ponovno napadli Berlin, tourtf, Kremen in druga nem-mesta. Druge letalske gru-*> bombardirale Amsterdam, ' lfldska, in nemške "invazij-ban'" na francoskem obrež- Atene, (irčija, 2. nov. — Sib-■t*ka letalska sila je zadala « udarce Italijanom v epo-zraku, pravi poročilo vr poveljstva. Bitke so se n*d Kreto, grškim otokpm, in Solunom. . J^jotvo dalje poroča, da so 11 pognali italijanske čete f *ktorju nazaj proti ai-FNneji. Italijansko prodirajo"' damni, važpem grškem ■f". j* t>ilo ustavljeno. JJa 2. nov. — Italijanske mo-Jolone *> prebile MeUxa ■ obrambno črto v dveh kra-** flaai uradno poročilo. To J^lja, da ao italijanake čete g*>«lik kos grškega ozem-* 1«*nskl meji. Prv« kolo-«' - približale Janini. k *o priznali angleški le-**** na Neapelj, Bagno- Domače vesti Iz Minneaote Ely, Minn. — Dne 29. oktobra sta Joe Mavetz in njegova žena slavila petintridesetletnik) skup-nega življenja. Se mnogo let! — V Hibbingu je"naglo umrla žena J?hna Ivančiča. Stara je bila 88 let in rojena v Ameriki. Zapušča moža, sina in dve hčeri. Iz Pennsylvanije Verona, Pa. — Dne 30. oktobra je tu umrla Mary Srebot, roj.'Slavec, stara 44 let in doma od Knežaka na Notranjskem. Zapušča, družind. Bila je članica društva 394 SNPJ. — V Impe-rialu, Pa., je 23; okt. umrl John Potočnik, star 63 let in doma iz Lučne v Poljanski dolini na Gorenjskem. V Ameriki je bil 88 Republikanci /ioče/o| J u r cij a zopet Maturo Inaglasila svojo nevtralnost Čikaške vesti Chicago. — Poroke: William Porenta in Irene Roberta (22-18). — Razporoke: Pearl Kirn toži Geo. Kirna ter Ema Ratko-vič toži Pavla Ratkoviča za ločitev zakona. Waahington, D. C., 2. nov, — Justični tajnik Robert H. Jack-son je odredil deportacijo Raisse Berkman Browder, v Rusiji rojene žene Earla Browderja, tajnika in predsedniškega kandidata komunistične stranke, Jack-son je upošteval priporočilo imi gracijskih avtoritet glede depor-;acije in zavrnil apel za prizana-šanje od Browderjeve žene. Justični tajnik je ugotovil, da jc 3rowderjeva žena dala nezadovoljive odgovore na vprašanja glede njenih odnošajev s komunistično stranko pri-zasliševanju. Browderjeva žena je stara 43 et. S tajnikom komunistične stranke se je poročila v Moskvi 1926, potem ko se je Browder ločil od svoje prve žene na ruskem sodišču. Dvojice ima tri otroke, izmed katerih sta bila dva rojena v Moskvi, eden pa v Ameriki. V Ameriko je prišla if Kanade 1. 1933 in sicer nelegalno. Dvojica živi v Yonkersu, N. Y. Earl Browder, ki je bil rojen v Kansasu, je bil pred nekaj meseci na obravnavi pred federalnim sodiščem spoznsn zs krivega da je potoval po Evropi s ponarejenim potnim listom in pod drugim imenom. Obsojen je bi na štiri leta zapora, toda proti obsodbi je bil vložen prtdv, ki je zdaj pred vrhovnim sodiščem. Browder je na svobodi pod poroštvom. ' , Browderjeva tena je apelirala za prizanalanje in poudarjala, da je žena v Ameriki rojenega f&tfacs s;— Vloga Rusije v diplomatični igri Obnova razgovorov med Berlinom _ . in Moskvo r Berlin, 2. nov. — Tukajšnji politični krogi so namignili, da se bo kmalu dvignil zastor in pričela nova diplomatična igra, v kateri bo eovjetska Rusija igrala važno vlogo. Očitno jo, da sovjeti pašno zasledujejo razvoj situacije na Balkanu v zvezi z vojno med Grčijo in Italijo. V Berlinu pravijp, da razplet situacie na Balkanu zahteva novo orientacijo. Iz tega razloga je.obnova razgovorov med Nemčijo in Rusijo potrebna. Kakšne cilje zasleduje Nemčija, ni bilo pojasnjeno. Domneva je, da je izjava maršala Petaina, predsednika francoske vlade, o potrebi koperacije med Francijo, Nemčijo in Italijo odprla pot novim razgovorom s sovjetsko Rusijo. Vodja indijskih nacionalistov aretiran Delhi, Indija, 2. nov. — Javar-halal Nehru, bivši predsednik j » # Vseindijskega kongresa, organi* MltOZUieiO zacije nacionalistov, jo bil areti-!** fl «WAUJ«|W ran zaradi svojih proti vojnih govorov. Nekaj dni prej Je bil aretiran Bhane Vinoba na slično obtožbo. Organizacija indijskih nacionalistov se je izrekla za o-mejeno kompanjo civilno nepokorščine. Roosevelt pokazal na zvezo med nazad-njald in komunisti Cleveland. Oh 8. nov—Predsednik Roosevelt je v svojem govoru dejal, da ponovno kandidira za predsednika Združenih držav, ker hoče dovrŠKi svoje delo in zaradi vojne. * Na ameriško ljudstvo je apeliral, naj mu izreče zaupnico pri volitvah. On je govoril v mestnem avditoriju, kjer se je obralo 20,000 ljudi, do-čim ga je sunaj poslušala množica čez 100,000 oseb. Roosevelt je ponovil trditev, da so se reakcijonSrne sile »družile proti njemu, da ga porazijo. Te sile bi rade poatavile diktaturo v Ameriki. Na ent atrani so mogočne korporacije s Glrdler-jem na čelu, f% drugi pa komunisti in vsi hočejo poraziti "new deal." ~ Hrooklyn, N, Y., 2. npv. Predsednik Roosevelt je v ovojem govoru po radiu sinoči obdolžil republikansko opozicijo, da hoče ustanoviti diktaturo v A-meriki, ker je proti demokraciji. Predsednik govoril v dvorani Akademije glasbe. Na govorni škem odru so bili<|K>leg Roosevel ta njegov sin FVsnklin, newor-šl gOvemer Herbert Uhman in James A. Farley, bivši načelnik osrednjega odbora demokratake stranke. Predsednik je dejal, da so se proti njemu v tej volilni kampanji zdruftill akrajno reakcljonar ni in radikalni elementi. "Nobene skupnosti ne mote biti med temi elementi, če he bi zasledovali istih ciljev," j* rekel Roosevelt. "TI č!TJTWOTtSnavttev dfk-t^ture. Nasadnjaške In radikal ne grupe sovražijo demokracijp in krščanatvo. Proti demokracij i so, ker je »krščanska, proti krš čanstvu pa iz razloga, ker propa gira demokracijo." Roosevelt je dalje rekel, da bi republikanci uničili vse prido bitve, ki ao jih dobili farmarji in delavcf v zadnjih letih* če bi bil Willkie izvoljen za predsed nika Združenih držav. Razvelja vili bi vse zakone v prilog farmarjem in delavcem, brezposel nostno zavarovanje, starostno pokojnino, mezdnourni zakon in druge glede regulacije borze In javnonapravnih kompanij. Otro ško delo bi spet cvetelo in postavljena bi bila odprta delavnica. Značilno jO to, ker je I)aily VVorker, glasilo komunistične stranke, prinesel oglas za Wlll kieja, republikanskega predsed niškega kandidata. Hrvaški indastrijci Izboljianje odnoiajuv i tov j etiko Ruti jo PREDSEDNIK POJASNIL POLITIKO Inatambul, Turčija, 2. nov. — Turčija bo oatala nevtralna v vojni med Grčijo in Italijo in lie bo dovolila kateri koli tuji oili operacij na avojem ozemlju v prilog Grčiji. Branila se bo le, Če bo napadena. To je bila vaebina govora Ia-meta Inonuja, predsednika Tur? čije, v parlamentu v Ankari. On Je ponovno poudaril, da se Turčija ne bo zapletla v vojno, čeprav aimpatizira s Grčijo, ki jo postala Irtev italijanake agroai-je. Inonu je govoril potem, ko je Grčija sagotovila Turčijo, da ne potrebuje njene pomoči v vojni z Italijo. na v vojno," je dejal Inonu. "Ml ske, študiramo aituacijo s Anglijo, našo zaveznico. Odnošaji med Turčijo in aovjetako Rusijo so se isboljšalU »adhjem času. Turčija je ohranila'avojo svobodo in pravice v kritični uri. Ona Je edina dtžava, v kateri so pravice državlj*nov zaščitene In odločila ae je za obrambo avoje neod visnosti, vamoatl in oiemlja. To je naš največji ponoa. Zunanja politika nI bila rovidirana in Turčija nima teritorijalnlh te ženj na račun drugih držav." Turški uradni krogi so pozneje naglasi li, da bo Turčijo ohra-nUa in utrdila prijateljske odno-šaje s sovjeti, pa naj ae ogod' karkoli. Izpolnila bo vae avoje obveznosti. ■Pomunikacijake zveze med Turčijo in Grčijo ao bile pretr gane. Celo Grki, ki bi oe radi vr nili domov in stopili v armado, so morali čstati v Turčiji. Naznanjeno je bilo, da bo posebni vlak odrinil v Grčijo v pondeljek. To bo vozil po progi bagdadah-železnice. Druga odprta pot Je preko Črnega morja. ^ - Japonci odhajajo iz kitajske province Mesto Nanning ; v kitajskih rokah Hanoj, Indokina, 2. nov. — Japonci zapuščajo provinco Kwangsi, južna Kitajska, se gia-ai sem dospelo poročilo. Cez 7000 vojakov je v zadnjih dneh prišlo iz te province v Haiphong, Indokina, kjer ao se ukrcali na Japon ake parnike, ki so jih odvedli ne-znanokam. Iz kitajake province ao ae u maknili preko indokinakega o-zemlja, kamor ao pred štirimi tednf dospele japonake čete. Te to zasedlo pozicije na francoskem ozemlju In se pripravljale na u-darec proti Kitajski, Japonske avtoritete sicer trdijo, da jo umik vojaških čet is ki* tajske province prostovoljen, kar pa Kitajci zanikajo. Japonska kampanja v tej provinci je za« htevala mnogo žrtev. Poročila U kitajskih virov pravijo, da so krogle ln nalezljive boleoni poko silo 74,000 Japoncev. Ta izguba iiaujo. .........»n« H|Uw jnjHMicc*. I« iiMin. "Naša soseda je bila potisnje- je težak udarec prestižu Japon- Kitajske čete so okupiralo Nanning, glavno mesto provined Kwangsi, is katerega so se mo-rali Japonci umakniti, ko Jim je pretilo uničenje. Kitajake čete so ga oblegale več tednov. V Honkongu Je bilo naznanje no, da ae je dva tiaoč domačin skih vojakov, katere so Japonci rekrutlrall v provinci Santung, podalo kitajakl oboroženi sili. Ki tajska poročila ii Cunkinga ao glase, ds ao se Japonske čete u maknll« tudi is Ičanga, provinca Hupah. Prod umikom so Japonci MjjlfaU Bitke na afriških frontah obnovljene Fašistični tisk napada Roosevelta Zaščita jugoslovanski^ interesov » Nove eksekucije v sovjetski Rusiji L Moskva. 2. nov, — Osem ciseb j« bilo obsojenih na smrt in u-" na obtožbo, da so kra zavrnjen s pojasnuo^. u^ ,^ nodiktem se je m< vržena deportaciji. Ona bo imela, ^ obtešeneev, dovolj časa, da nred svoje stva- « ^^ ^ ^ , ri, preden bo deportirana v ku-aijo. Mehika zaniha — poročila o nemirih Mexico City, 2. nov. - Zunanji urad je zanikal v listih objavljena polj**®J" mirih v mnogih mehiških mestih Ta poročila Jirijo pristaši generala iUmazana. ki Je bil p* meso iz železniških vsgonov. ■ moralo za-katerim je obtožnica očitala, da so pokradli mesa v vrednosti pol milijona rabljev v zadnjih treh letih. Nemiki par ni k zadel ob pečine Port Alegre, Brazilija, 2. nov. — Nemški tovorni parnlk Grande, ki se je nahajal v tukajšnji 1uki od začetka vojne, je gfnerala ^JS^tSfi ražen M predsedniški tandMW l>r„ dovoljenja brazil- Itelgrad, 2. nov, — Vlada Hr va/ke, avtonomne province v Ju-got* lavi ji, Je uveljavila dekret, ds mora biti prodaja privatnih pod ' JetiJ in industrij odobifcna po av t <>r I te ta h. Industrijcl In trgovci «o takoj zagnali krik, da to pomeni uvajanje državnega socia lizms v Jugoslaviji. Avtoritete v Banatu, drugi jugoslovanski provinci, so usta nov i le državno kd^tJoracijo s kapi Ulom 100,000,000 dinarjev (o-krog $2.2IHM>00), ki bo kupovala privatna podjetja. Te naglašajo, da je bila U akcija podvzeta, kar ae je več velikih induatrijskih In trgovskih koncernov lzsellW> If Hrvaške. A tem so se izognili plačevanju višjih mezd In dav* kov. V drugih krajih Jugosla vije ao mezde In davlri nižji. Vlada v Belgradu je Izrazila upanje, "da razvoj dogodkov na Balkanu ne bo ogražal jugoslo-! venskih Interasov s katerekoli atrani." Ona je a so španske avtoriteta preprečile. On je zdaj pohovno a-Hiral na španskega zunanjega ministra, naj mu dovoli odhod v Lizbono. .... PONDEUEK. 4. Kovrin,^ PROSVETA THE ENLHilITENIIENT CI Adll O |N LASTNIN4 SLOVBMSUM NABODNK rooroknk jicunotb Or,.« * *md hUI StoMN dri* v, iitven Cklie—|v*»1 M*. II K u Mrt leto: m <'h»m« Ju^gjH M pol lato; M hMHMlr« gJnt")' n m trojnih J»WWVETA V mmcmtk ok thk I Tradicija j« ohranila otrokom # Ameriki po-neben "praznik" v noči od zadnjega oktobra na prvi november, ki ga nazivajo Halloween. Simbol tega otroškega "praznika" je buča, v katero je vrezan režeč človeški obraz in v kateri gori svečiea. Jako razsvetljeno bučo postavijo otroci v okno, da "plaši" jnimoidoče. Namen Halloweena je torej strah. Otroci strašijo drug drugega in odrasle s "parkljem" v buči. Ker pa ta "strah" ne zaleže dosti, ae o-troci oblečejo fantastično, razsajajo po ulicah, mečejo papirčke In mažejo šipe v oknih — ■ploh, če le morejo, delajo škodo na lastnini, kar je res stran za odrasle. t Ta otroška svoboda razsajanja in Vogovilje-hja s "strahovi" traja samo enkrat V letu, na halovinsko nofr— ampak za odrasle Američane imajo Halloween vsak dan v letu, posebno v o-nem letu in onih mesecih, v katerih se vrši volilna kampanja, Ameriška politična demokracija je še vedno otrok; sicer je v prehodni dobi, ko prehaja iz otroškostl v mladeništvo, Je pa še pod močnim vplivom otroških tradicij, katerih se zelo počasi otresa. Otroci ne poznajo razuma in vodijo jih čustva, od katerih najmočnejši sta strah in veselje. Otroka pridobiš, če ga razveseliš s takšnim lepim darilom, na primer z igra-60, nasprotno ga ukoriš, da bo pohleven kot Jagenjček, če ga dobro ostrašiš s "parkljem" ali s Čimer koli. Strah je torej glavna sila, ki drži otroke pokorne in — strah v širšem pomenu je tista sila, ki drži odrasle ljudi z otroško pametjo v pod-ložnostl. Zagrozi otroku s šibo, da bo tepen in storil bo vse, kar hočeš od njega; zagrozi preprostemu ljudstvu, delavcu iri farmarju, s šibo gorja in trpljenja — in paralizlrano strahu bo to ljudstvo storilo vse, kar hočeš od njega. Kajti šiba je resničen, realen strah za otroka kakor za odraslega človeka! . , . ^ ~ Pri vseh volilnih kampanjah v Združenih državah so mogotci in demagogi /ttrašill ljudi a to ali ono šibo, Če ne bodo tako volili kakor so oni hoteli — in v večini primerov se je strah šibe obnese!. Bile so pa Izjeme, ko se prepro-•tl delavci in farmarji niso dali ustrašiti. Na primer niso se dali oplašiti z "brezverstvom" -Jeffersona, niti z "zabitostjo" Jacksona; ni jih bilo strah "nemoralnosti" Lincolna (njegovi nasprotniki so ga obrekovali, da je imel otroka z zamorko), katerega so dvakrat izvolili. Pri letošnji volilni kampanji, ki je danes zaključena,"je bila glavna buča s hudičkom — vojna. Vojna je kajpadu resničen sttttb, tmivfifctoi človeška šiba gorja. Fakt pa je, da nihče v A-meriki — razen peščice vojaških pustolovcev In nekaterih ekonomskih izkoriščevalcev — ne ljubi in noče danes vojne. Kljub temu.je Amerika v nevarnosti vojne! Amerika noče vojne in kljub temu s« pripravlja na vojno! Kako je to mogoče? Mogoče je zaradi dejstva, ker sta danes Evropa in Azija v plamenu vqjne in ta druga svetovna vojna grozi objeti tudi* Ameriko r- če ne bomo pripravljeni. Paradoksa* je, da Amerika noče vojne, vzlic temu se mora oborožiti, da na ta način prepreči vojno za svoj obstanek, če Im> kako inogo-(e — in vsi oni An^iMulr ki razumejo današnjo svetovno situacijo, sodelujejo v oborožitvenih pripravah samo Zato, ker sovražijo vojno in ljubijo mir, svoj mir demokratičen mir! Najpodlejšo igro |>a igrajo oni Američani, ki dobro vedo, kaj se godi v F.vropi in Aziji in kakšne načrte imajo inozemski diktatorji glede Amerike, kljub temu pa strašijo preproste delavce in farmarje, da na primer Roosevelt vodi Ameriko v vojno — tisti Roosevelt, ki je z neštetimi dejanji pokazal, da mu je več za mir kot za vse drugo na svetu! Oni dobro vedo, če bo Amerika kdaj morala udariti, da ne bo tega kriv Roosevelt in nihče drugi v Ameriki — razen da bo sokrivdo nosila |>elokolon*ka svoj a t — temveč krivi bodo le zunanji hapadaki* kljub t*mu strašijo z "vojnim hujftkačem" In "mili-taristom" Roosey.«ttom! £al, da je v Ameriki še mn<»go delavcev in farmarjev, ki resno jemljejo tn liavbav — U^ halovinsko straJcnje. Zato po j«* ameriška de«' (Dalj* v uutnji km.) "Denar" v PUMbtu Pa»bk», C«l*. — Taka se kanuje igra, katero priredi S.D,K. Zora dne 10, novembra v Narod-m domu. To igro je spisal Andrej Kobal. Igra je.v treh dejanjih, vseskozi smešna in bo občinstvu nudila veliko smeha in dobrega užitka. Igralci se pridno uče in veliko trudijo pod .vodstvom mrs. Boži Radovič. Osebe, k i nastopijo, so vsi izkušeni igralci in igraike. Po igri bo ples, za katerega bo igral orkester Joeva Pe-Čka (unijska godba), Tudi za žejne bo dobro preskrbljeho. Slovenski dramski klub Zora torej vse občinstvo puefcUke naselbine uljudno vabi, kakor tudi iz drugih bližnjih in daljnjih naselbin. Poaetite nas! Vstopnina je samo 86c, kar je majhna cena za tako priredbo. Napolnimo dvorano do zadnjega kotička in se dobro pripravimo za smeh. — Za publicijski odbor — John M. Htonich. V »Iga Slovenskefra-aarodnega doma. V enem dopisu je pehvalil aktivnost starih Slovehcev in spodbujal mladino k večji aktivnosti, v drugem dpplsu pa je« storil obratno. Pohvalil je mladino in zapisal, da bi on odstranil stari odbor SND, ker se mu vifl^la ni kooperacije med njimi in da življenje. To bo trajno in večine more zapopastl, zakaj Stoven-vredno kot vse drugo. Med va-Jci v Detroitu nimajo modernega mi mrgolijo osladkani komanij- narodnega doma. Zapisal je, 4* i Veselica tenskega odseka Detroit. -—Na zadnji seji ženskega odseka Sjovenskega narodnega doma smo sklenile, da priredimo veselico v soboto zvečer, 9. novembra, v domovih prostorih na 17163 John R., in aicer v narodnih nošah, ker se hočemo pokazati, da smo še Slovenci. Zato prosimo naše ženske* da nas posetijo v narodnih nošah, če je N- mogoče. „ • To bo tudi veselica prestopnega leta, ko bodo dekleta vprašala fante za ples. Torej bodo tudi tisti bečlarji lahko plesali, ki se sramujejo ^rašaii, dekleta za ples.k Fantje, glejte, da ne zamudite tako lepe prilike.' Imele bomo dobro godbo in dovolj jedače (n pijače, tudi kranjskih klobas ne bo manjkalo. Vstopnina. samo 15c. Ta veselica bo v korist doma, za nabavo" nove pe-rjehi od blizu in daleč. Mary Koahir, 121. Med jeklarji se sveti Pueblo, Colo. — Verigaf, s katero je bilo tukajšnje delavstvo pri S. F. & I. Co. vso dobo pri klenjeno, je začela se trgati. Zavednost polagoma prihaja med delavstvo in to jih krepi, da postajajo dan za dnem bolj složni in močni. Mnogi so kompaniji odpovedali hlapčevsko pokoTlčl-no in se organizirali pod okriljem močne strokovne delavske organizacije CIO. Mnogi, ki so prej vsled strahu pred izgubo dela, še več pu vsled nevednosti molčali in trpeli, so postali sedaj bolj glasni. Njih nekdanje prikrite, tihe prošnje in srčne želje po človeških pravicah se spreminjajo v močan glas, ki več ne prosi, am^ak zahteva. Mnogi, ki ste še miselno na razpotja, ne vedoč, kaj vam J* storiti, poskušujte dognati, ali vam je organizacija potrebna Stavite si vprašanje in skušajte sami sebi odgovoriti in prišli boste lahko do zaključka, da organizacija vam je neobhodno potrebna in koristna. Vi starejši, ki se bližate z vsem vašim delom skorajšnjemu zatonu, ne mislite, da vam je unija nepo trebna, ali pa da si z njo poslab šate že tako grenko življenje Pomislite to, da zgubiti nimate ničesar kot le okove, v katere ste bili vso vašo dolsi pri k len je Vas družinskih očetov in ma ter, ki ste naklonjeni delavsk stvari, je dolžnost, da tudi vaše sinove in hčere poučite o uniji jih navajate, da vanjo pristopijo. Ne sme biti samo vaša dolž nost, da vašim otrokom zapusti te kakšen prlstradan stotak kajti stotak ni trajen. Za vsa ko malo bolezen alt nesrečo je potrebno veliko več. In kaj potem, kadar stotak izgine? Preostane nič drugega kot strah in groza pred črno bodočnostjo, katera jim je bila zapuščena Vsled nevednosti. Vaša dolžnost je, da vašim o-trokomupustite neka j boljšega. ski hlapci kot strupeni metulji. Po naročilu njihovih luciferjev vaa blufajo in odganjajo od vašega za vas in vsemu delavstvu koristnega dela, to je od unije CIO. Oni so brez. vsakega človeškega sočutja, njih veselje bi bilo vaa pahniti še v večjo bedo jn Jtrpljenje. Pripravljeni so vas prodati kakor tudi samega sebe za vsak judežev groš. Čaa prihaja in mislim, da ni več daleč« ko bodo ti fantje pred vašo organizirano silo utihnili, Kaj so bili in kdo so, si jih pa dobro zapomnite. Pred nekaj dnevi smo slišali gever predsednika Združenih držav ameriških (R*xj»evelta). Pozival je ves delavski sloj v njega lastno delavsko organizacijo. Rekel je, da nam ni dana samo prilika organizirati se, dana in zajamčena nam je tudi pravica organizirati se. Torej delavci tukajšnje jeklarne kakor tudi drugod, dani so vam pogoji, odločilna bitka se vam bliža, dano vam bo na izbiro, da glasujete kakor hočete: biti zatirani, brezpravni, podložni hlapci, ali svobodni, enakopravni gospodarji vseh dobrin, za katere ae žrtvujete in katerih niste bili še do zdaj nikdar deležni. "* Večkrat se sliši izraz kakšnega mladega fanta: >'0, kaj mi če unija, jaz sem še mlad, če ne bo zame tukrfj, bojn šel pa drugam." Vprašanje za^ take nastane, kam? Ali. niso tam v drugem mestii v drugi državi ljudje? In če je drugje bolje, boljše delavske razmere, kdo jih je izvoje-val, kdo se je žrtvoval in izpostavljal vsem grozotam zanje? Ali ni1 bilo vse to tam pridobljeno z bojem iskreno zavedne ga delavca? Tak človek, ki pro ;i uniji govori in dela, je podoben trotu, ki krade in žere pridnim čebelam že nabrani med, ne da bi pn kaj dela zanj prispeval. Kakor „sem 2te omenij, v kratkem bo dano delavstvu tukajšnje eklarne na glasovanje, da se, izreče za unijo CIO ali proti. Pri tem glasovanju, ki bo-tajno, bo vsak delavec brez strahu lahko v znamenju križa izrazil svoje želje. In če ste se delavci v pre teklosti kaj naučili in spoznali, kako zverinsko ste bili ves čas teptani — in ste še — tedaj boste prav gotovo glasovali proti vsej tej tiraniji, to. je za unijo CIO. S tem odlokom boste postali združeni, močni. Dokaza li boste vsem drugim vašim so-bratom-delavcem po širni Ameriki, da ste svojo delavsko dolžnost in nalogo, ki je vam kot grupi pripadala, za skupni do brobit častno izvršili.^^^^^l | S. D. K. Zora uprizori dne PO. nov. v Narodnem domu tridejan-sko igro DENAR. Pričetek ob 8. zvečer. Vstopnina 35c. Nam ljubiteljem lepih predstav bo dana zopet prilika, da se skup snidemo v velikem številu, kot vselej prej in se naužijemo duševne hrane, ki je nam vsem v teh razburkanih čaisih potrebna. Kot slišim, je igra prepredena z mnogimi mešetarji in naga ji vci, kar znači, da bo povzročila veliko zabave in smeha. Potem pa, kot vselej, bo luštno pri dobro obloženih jaslih, še bolj je nekaj narobe in se mu vidi, da so naši ljudje v tej naselbini bolj vsak zase in varčni, da nočejo riskirati denarja za SND. Ne vem, kje je iant vse to pobral. Nel^eJ resnice je na tem, fda bir lahko imeli modernejši dom, ako bi se Žrtvovali tisti, ki imajo denar in ga dali za zgrad-njo SND. Tisti, ki bi ga mogoče žrtvovali, ga na žalost nimajo. Da pa detroitski Slovenci nočejo SND, da ni pri odboru kooperacije in da se mladini ne da prilike za sodelovanje, vse to je natolcevanje, ki n^pdgo*»rja resnici. 1 Leta 192$, ko se je porodila ideja za zgradnjo SND v Detroi-tu, smo začeli prodajati delnice po $20, dasi nismo imeli nobene vrednosti. Vsi tisti, ki smo jih kupili, smo žrtvovali denar za idejo, da si postavimo dom. Prirejali smo piknike, večerinke, koncerte in druge priredbe. Organizirali smo ženski odsek, ki je zelo veliko pomagal in dal lepo vsoto denarja za SND. — Najtežje vprašanje je nastalo, kje postaviti dom, da bi odgovarjal naselbini. S prvim glasovanjem se je večina izrekla za okolico John R. irt Six Mile rd. S tem sklepom je bila zelo udarjena skupina na zapadni strani mesta, ker so bili 10-16 milj od* daljeni od vzhodne strani. Na stalo je nezadovoljstvo. 7 Da bi vse zadovoljili in da bi večinoma vsi imeli enako dolgo pot do doma, smo potem prvo glasovanje ovrgli in sprejeli nov predlog, da kupimo prostor v okolici Grand fciveV rd. In Livernois, ki je najbolj primeren kraj za nas vse. In kupili smo stavblšČe na livernois blizu Grand Riverja. Zopet smo meli smolo, ker je mesto širilo Cesto Livernois in je vzelo 20 čevljev našega stavbišča, r^akar nam je ostalo premalo za gradnjo SND. Bili smo primorani prodati ostalo zemljišče. Med tem časom pa se je rojakom na zapadni strani ponudila prilika, da so kupili stavbo in jo preuredili v Slovenski delavski dom, katerega še danes lastuje-jo in pridno čdptačujejo obveznosti SNPJ. Mi na vzhodni strani pa smo kupili novo zemljišče na John rd. in plačali v gotovini. Do vrhunca smo prišli leta 1931, češ, da sedaj je čas, da si zgradimo SNiD.. Delničarji in odbor smo šli na delo. Dobili smo arhitekta Groselna iz Clevelanda, ki nam je izdelal popoln arhitekt ni načrt. Pogajali smo se že tudi z več kontraktorji in se obrnili na SNPJ za posojilo. Jednota nam je bila pripravljena posoditi neko vsoto, ki pa ni zadostovala za zgradnjo doma v smislu sklenjenega dogovora z nekim kontrak-torjem. Manjkalo nam je $3000. Par mesecev pozneje se je pričel bančni krah po vsej Ameriki in zmrznile so denarne vloge v bankah. Tako je zmrznila tudi naša vloga in še danes je nekaj čez $1000 zamrznjenega. Kljub temu smo Vztrajali, da nekaj je treba storiti za obstoj našega narodnega Življenja. Pričeli smo iskati, da dobimo kak primeren prostore Tako smo vzeli v najem malo prazno trgovino poleg našega stavbišča in takoj je nastalo malo več Življe tj* fllH^^^HHHI^I^Hfl di, da je vsa stavba (poleg zemljišča SND) s štirimi trgovskimi] lokali na prodaj. Bila je sodnij- prodajamo delnice. Zdaj se bo pokazalo, če je res tisto navdušenje za dom. Aka bodo ti mladi hoteli kupiti dovolj delnic in dobili dovolj kapitala, da gremo z delom naprej, tedaj tudi mi stari ne bomo držali križem rok. Sli bomo skupaj na delo in dali mladini vse prilike. Opozoril bi pisca prej omenjenih člankov (Beacheyja), da bo imel vse pogoje, da bo lahko delal in pomagal da se zgradi moderen dom. Lahko je kritizirati, ampak težje delati. Ce bš on pisal, kako in kje dobiti potrebni denar, bi bilo okey. Rečem naj, ako bi mi v Detroitti imeli potrebni denar, bi imeli moderen dom Še predno je on vedel, da tukaj živijo Slovenci HVH Fantje, ki prihajajo iz pre-mogarskih naselbin iz Penhe, ponosno pripovedujejo, kakšne krasne domove imajo tamkaj, velika detroitska naselbina pa nima nič. Po premogarskih ha selbinah so naši ljudje kompaktno naseljeni, v Detroitu smo pa raztreseni od pet do 30 milj. Toda v industrijskem mestu kot je Detroit, je obstoj in napredek doma zagotovljen, rii pa nobene si- pah. Ko se premogorov izčrpa se ljudje nazidejo in naselbina propade. Posebno mladi ljudje prihajajo v industrijska mesta Toliko pojasnila glede SND v Detroitu. Upam, da bo imel Bea-chey dovolj informacij, zakaj še nimamo modernega doma tukaj In čas prihaja,1 ko bodo mladi dobili vso priliko, da si zgrade tak dom kot si ga žele. Bodočnos t nam.bo pokazala in bomo videli kaj je lažje: kritizirati ali graditi. Najbolj pa "kikajo"4iflti* ki še delnice nimajo, dasi so že imeli priliko za nfckup. (Konec prihodnjič.) Anton jurca, 121. "Senzacije9 v avstralske živalstvu C isto posebne predstavnike živalstva l najmanjša ie»aU^a celina - Av.t«*ii?/ Avstraliji živijo edini preživeli sesavci ki žejo jajca in edini vrečarji nh svetu ■■ poznane avstralske živali so kenguruji po ravninah in v gozdovih. Jedo r„Mjk, listje in travo. Največja njihova mm vreča. Z njo prenašajo in varujej^ V vrečo pride mladič, ko še ni razvit iH? razvija, dokler tadl 'sam al sposobni za M nje. ,V nevarnosti pa zleze v materino tudi precej razvit mladi*. Najznačilnejša stavnika kengurujev . sta kenguru, ki J nja na drevesa in navaden kenguru, i Prvi se naha$a v tropskem pragozdu nega Quinslanda, se vzpenja po drevesih prav tako z lahkoto pg tudi teka in skače | vaden kenguru se razlikuje od prvega po vb zvo- m , jo je kih Beer Barrel polke tt j banka, ki je imela prvo vknjiž-nuše že gori omenjene delaVske b() Ttt k MhteVala $12,000. kon-dolžnosti ne smemo WaMti.|#rm pu „m() |Ml|fodili za $7500. Borba za boljše delavske pogo-jUredi|i „mo VAe la sllo: m ma|<» je naj se med nami vedno vrši. prfredbe. društvene seje in to-Dan 10. nov. pa naj nam za ^^ frofori s?veda niso mo-razvedrilo. , • • derno urejeni, tudi ne za večje Anion Medved. 21. priredbe in .Igre, ker ne moremo —~~ postaviti odra. Kolikor nas je V proton je Narodnega doma starih,' smo s trmi prostori do Detroit. — tadnje čase *em neke meje zadovoljni, želimo al čital nekaj dopisov v angleški pa vsi, stari in mladi, da si zgra-mjkciji Proavete pod naslovom dimo moderen dom. Ako bo ta "Detroit Tallf" s jjodpisnm začasna prosperiteta trajala ne-"Beachey" (pravo ime pisca je;kaj let. tedaj upamo, da si zgra- Lewi8 — Judež Iškarjot Johnatown, Pa. — Že večkrat je Časopisje poročalo, da se John L. Lewis nagiba v tej kampanji k republikancem. Dne 21. oktobra smo čitali v tukajšnjem listu Tribuni, ki je trobilo republikanske s t ranie, da bo Lewis govoril po radiu 25. oktobra v prid Willkieju. Kakor prej, tako tudi sedaj nisem mogel tega verjeti. Mislil sem, da je to le propaganda v prid Willkieju. V petek zvečer se Lewis res 0-glasil po radiu in na veliko presenečenje moje in menda tudi drugiheje imel 45 minut-dolg govor v prid republikanskega kandidata Willkieja. Za njegovo kampanjo plačujejo bogatini, ki dobro vedo, da denar, izdan za Willkieja, ne bo izdan zaman. Le-wis je naredil že mnogo napak kot delavski voditelj, toda napaka, ki jo je storil s tem govorom, prekaša vse druge. Zave4 no delavstvo mu te napake ne bo moglo odpustiti, kakor mu je odpustilo prejšnje, kajti Lewis je napravil to napako premišljeno. Nihče ga ni silil v to, v prejšnjih napakah pa se je rad izgovarjal. S tem govorom je pomagal Wall streetu, da zavlada nad delavci Ce se to zgodi, tedaj lahko rečemo: srečno pot, ameriške unije Ako Lewi8u sedanja vlada ni v vsem ustregla, kakor se je izrazil, zakaj veruje, da bo Will kie to storil? Ali ga izkušnje niso še nič naučile? Ako se ne strinja s sedanjo vlado, , zakaj ne priporoča nekrij boljšega, na pri mer Normana Thomasa in socia listič no stranko? Zakaj tiščat delavstvo nazkj, namesto mu pomagati naprej ? Dostikrat se je že očitalo Le-Izvedeli smo tu-^vrtsu, da je delavstvo prodal. Do sedaj tega nisem verjel, toda njegov govor 25. oktobra je omaja mojo vero v njegovo poštenost 2al mi je, da sem v preteklosti tu in tam rekel kakšno dobro be sedo za tega judeža. /Learis se je v svojem govoru med drugim tudi izrazil, ako ga člani unij CIO nočejo poslušat In bodo kljub tema volili Hoose-velta, bo on resigniral kot pred sednik CIO. Tukaj imajo delavci lepo priložnost iznebiti se voditelja, ki itak nI vreden mesta katerega zavzema. Ni moj namen agitirati za de mokrate in tudi vem, da Proeve U ni list za Uko agitacijo. Toda, če bi imel glas dovolj močan, da bi me slišali po vsej Ameriki, bi zakiicai: Delavci, glasujte za Roqeevelta,'in sicer ne zato, ker varna. Živi v ogromnih eukaliptovih gc vih. Na prvi pogled je podobna mlad« medvedku, vendar spšda tudi ona med vr« je. Samica nosi mladiča v hrbtni vreči, dc ne postane prevelik. Koala spada med tarijance. Hrani se z.listjem eukaliptov in] ubija nobenega Živega bitja. Koala je iiiJ nedolžna, nežna in zaupljiva živaHca, ki jj kot dojenček, če je ranjena. Malo znani avstralski sesalci so "leteče verice". Imajo med prednjimi in zadnjimi gami razpeto posebno kožico s pomočjo kat lahko drsijo po zraku z drevesa na drevo. Morebiti se je kdo pri opisu avstralskih sebnosti povprašal, od kod ravno v Avstra take živali in zakaj jih drugod ni? Na to moramo poiskati odgovora v zelo davnih dr ko je bilo življenje na zemlji še prav mlad< no. Milijone let pred prihodom človeka, r popolnejšega bitja na zemlji, s^živeli dityoa ri, plazilci ogromnih dimenzij in fantasti zunajščine. Spomini na te strahote so os tudi v človeških dušah in zašli v ne&tete pr ljice. Samo to je bilo že mnogo kasneje, dinosauri so prišli predi&ki naših sesaM najčudnejši med sesalci so v Avstraliji. K so prišli tja? Domnev je več. Ali čez teda obstoječi %aostM iz Azije ali preko kopne ki je tedaj še spkjalo Južno Ameriko in stralijo. Toda sigurno je, da so se morali Stralski sesalci pojaviti še predno so na« zveri, ki jim več niso mogle slediti. Tako | lahko mirno razvijali na otoškem kontine a v dobi tako zvanih živih "fosilij". Tako danes Avstralija svoje živalske "senzacije sesalcih, ki ležejo jajca in vrečarjih, ki smo na začetku opisali. V početku našega stoletja so odkrili, da v vesoljnem prostoru žarki, ki so povsod en raztroseni. .Ti jonizirajo zrak s pomočjo e trike. Radioaktivni &»rki prodirajo iz t mirja, eo močnejši od rentgenskih. Predro m debel jekleni blok, nahajajo se v vodi 1000 m globoko ter prodro skozi več sto trov debel sloj zemlje. Dolgo niso vedeli, da je kozmične žarke pisati elektromagnetnim energijam nase 1 lje, k i" ve kot zelo drobni delci širijo po ogr< nem prostoru z veliko hftrostjo. Ozracj svojimi atomi in molekuli otežava raz.sk« nje teh žarkov, od tod zai>oredni bi se človek podal više v stratosfero, kje zrak čist in tam prodrl v tajne, ki oopu še velike možnosti v nadaljnem eksploattn vesoljstva po človeškem umu. (Iz Prosvete, 4. novembra iM Pomote vesti. V Duluthu, Minn. vožnji z avtomobilom ubil Fr. Torkar kinj pri Kamniku, član SNPJ. | _ Delavske vesti. Delavski zakon ipret'^ cijam v Oregonu je bil razglašen za 2. nov. je bil izvoljen republ.kan« 1 404 etaktoralnimi glasovi, ovedal. je tukaj iTiftiri leta, dolga. toda slovenska javnost ga popa Sedaj, ko se je mladina pričela demokrat, tudi ne zato, ker je i Me šest mesecev, odkar je pri-« zanimati, in dit itain starim nebo pokazal, da ima srce za delavce. nekaj bolj trajnega kot i e en pri-Utopil k druM\u Yeung Amer- Očitala, da jim no drmo prilike, marveč zato. da se boste iznebi-stratlan stotak afi dva. Njih za icana SNPJ. s da gredo eni naprej z delom, je j|j voditelja, ki izrablja* važno de- puščina naj lajdo dobri in poste-1, Fant je začel meJati nekakšno delniška seja zaključila, da svl- lavako pozicijo v svoje koristolov-ni delavski pogoji za dostojno štreno v javnosti o gradnji fto- šamo kapitalizacijo in ponovno (Dtljt m S. utraal.) . (Ifeljt is pm M«** > mokracija še tako šibka Jn ranljiv-koncu, kjer bi maso delavcev in farmarjev. j ^ . ,„. , !, veljajo bolj in ^ vlečeš nekaj ljudi. »ore* ,>H vseh ljudi za nos! — j Slovenije im dobrote so medno drage u iadnjega uradnega poročila Sborskega mestnega tržnega Kjrstva posnemamo naslednje ^krompir po 150 do 2 fabula 3 do 5 din česen 8 do fain lelj*'. tflHva d0 8 W din' L ze]je 5 din kg, kumarice, Ld 2 din, zelena paprika 4 do Ldinar, karfiola 10 din, oh- Mavica od 0.50 do 2.60 din, JI 7 do 9 din, buče do, 3.50 ^ paradižniki 4 do 6 din, glav-U solata po dinarju, prav ta-endivija, koleraba, 3 do 8 E za dinar, fižol' v stročju do 4 din, kupček graha v ju dinar, liter luščenega B din, kupček pese dinar, jej drago je sadje: jabolka 10 din, hruške 8 do 16 din, . slive 6 do 10 din, črnice 11-2 do 2.50 din, grozdje 12 do in brusnice 8 din liter, rin-6 do 10 din liter, celi orehi ii 9 din kg, luščeni orehi 24 , 28 din. fšenica je po 2.50 do 3 din, rž do 2.50 din, ječmen 1.60 do 2 koruza 2.50 do 3 din, oves # do 1.75 din, proso 2.75 do An, ajda 1.50 do 1.75 din, pro-pse no 5 din, fižol 3 do 5 din. ^idi sladkovodnih rib je presit trgu. Mrene prodajajo po do 14 din kg, belice 8 do 10 kline po 12 do 14 din. Smetana je por 10 do 12.50 din .mleko2 do 2.50 din, surovo lilo 28 do 32 din kg, čajno ma-34 do 40 din, domači sir 10 12 din, jajca 0.60 do 1 din. Ksti »e pozna draginja na plinskem trgu. Kokoši so po o 33 din, piščanci 20 do 65 gosi 40 do 45 din, race 15 22 din. , - NADNA'SMRT DVEH DENŠKIH GASILCEV )ne 18. avg. se je po Studen-prazširila vest, da so našli na ■gostilne "Novi svet" v Stu- j ih pri mizi sedečega 56 let-iga bivšejra gasilca in občinske-stugo Ludvika Majheniča vega. Na predvečer je bil lenjeni Majhenič še v gostilni, |mu je nenadoma postalo »ter «o ga spravili na sveži |na gostilniški vrt. Zjutraj >il omenjeni še tam na klopi, mrtev. Zdravnik je ugoto-da j?a je proti jutru doletela Bt Majheničevi smrti je bila »rtčena takoj gasilska četa v Sencih, ki ima lasten pogreb- Mek, da spravi bivšega tova-v mrtvašnico. Med člani od-,ki so šli s krsto po pokoj ne-Majheniča, je bil tudi mizar Ifcl. in posestnik v Studen-43 letni Avgust Pezdiček. Že potjo Pezdičku ni bilo dojko so pa prišli na vrt gostil-w je videl svojega tovariša taniča mrtvega, mu je ne-pa postalo slabo ter se je pil tovarišem v naročje. No-mi"ut im to, je izdihnil. F"ik j«' u%>tovil smrt zaradi krča, ua katerem je poli » dalje časa bolehal. Na-lj>rej smrt ob mrtvaškem P mojega tovariša. Pokojnika sta bila usta-"-'la"a gasilske čete v Stu-lf1- Trupli pokojnih so pre-f mrtvašnico studenškega g1'1*in jih položili skup-Fmrtvaški oder, od koder P°w »prcmiliH BUL k \Wm nega in odpuščenega tekstilnega delavstva, naj se ustanovi pri banovini podporni fond, v katerega naj bi vplačevali delavci in podjetniki. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, ki zahteva izdajo uredbe glede reduciranja in odpuščanja industrijskega delavstva in podpiranja prizadetih delavcev ter njihovih družin. Neurje v hribih okoli Davče in Sorice Železniki, 23. avg. Nevihte, ki so prizadejale kmečkemu prebivalstvu že mnogo škode, niso letos nikaka redkoet, vendar takega neurja kakor včeraj menda letos še nismo imeli. Kmalu po sedmi uri je prihru-mel silen orkan od severnovzhod-ne strani in z neba se je strašno vlilo. Pritoki reke Sore so s strahovitim truŠČem pridivjali v dolino. iNosili so s seboj, kar so dosegli. Sora je presegla višino od 20. t. m. Že vrsto let ni bila tako visoka, kakor včeraj. Višek je dosegla okoli 11. ure. tfajMše je bilo v Davških hribih in okoli Blegaša. Lesni trgovec Veber Ivan iz Zaliloga nad Železniki je imel v tako zvani Davški grapi pripravljeno okoli 500 kubičnih metrov lesa v hlodih za prepeljavo na žage. Raz-besnela voda mu je v kratkem času odplavila po približni cenitvi okoli 100 kubičnih metrov hlodov ter odnesla proti Škofji Loki in naprej v Savo. Delavqi so storili vse, da ni odnesla še več. Tudi vzdolž reke po dolini so mndgi reševali, kar se je rešiti dalo. Veber trpi veliko škodo. Poleg hlodov je Sora odnesla večje množine drugega lesa in drv. Poleg lesa pa se je moralo prekopicevati po strugi tudi veliko skalovje saj je bobnelo iz vode kakor 6b potresu. Do opoldanskih ur je divjal grozoviti vihar z nalivom, nato pa se jc vreme pomirilp in popoldne je sijalo nekaj časa lepo solnce, kakor bi se dopoldne ne zgodilo nič hudega. Tako čudnega vremena pač menfla nihče ne pomni. ftuda avtomobilska nesreča pri Radovljici Radovljica, 24. avgusta. Pri vasi Spodnjem Otoku se je na odcepu državne ceste od ba-novinske nad Radovljico pripetila okoli pol 2 po polnoči huda avtomobilska nesreča. Novi avto, last Franca Zaletela iz St. Vida nad Ljubljano, je vozil z Bleda proti Ljubljani.f Avtomobil je vodil Šofer Jerina, z njim, pa so bili še njegova žena in brat in še neka druga gospa in gospodična. Avtomobil je na nepojasnjen način zašel v jarek ob cesti, zdrknil 10 do 15 m po jarku, nato pa zadel v hrib in se odbil štiri do pet metrov nazaj. Prevrnil se je tako nesrečno, da je stal skoro navpično. S prednjim delom se je zaril v /zemljo in se malo naslonil na bližnjo hruško. Potniki so zadobili hude poškodbe. Šofer in njegov brat sta bi la v nezavesti, ko je prišel zdrav nlk. Oba brata in gospo, ki je tudi dobila hujše rane, so takoj prepeljali v bolnišnico, medtem ko sta dobili gospodična in Jeri-nova žena le lažje praske. Dež in nalivi na Dolenjskem Dolenjske Toplice. 24. avg. Po nekaj lepem solnčnem vremenu Je nastopilo spet deževje * |K ■Ml i v torek, 20. t. |'* nemu počitku, tekstilnih delavcev I avg. je bila v Delavski HHkošje, menda Marije pomagaj, (Žiher bi kaj pomagala vsemu svetu, ampak menda d»mo dovolj pobožni; bo raje pomagala potem, ko bo vse uničeno, kapitalistom pa itak ve-dno pomaga.) Ko greš še malo naprej proti vrhu položnega hriba, zagledaš iz drobnega kamenja sezidano votlino, v kateri je več duplin. Nad votlino je kip tako zvane lurdake Matere božje, spodaj pred votlino pa kip tiste deklice Bernardke, kateri se je baje prikazala tista Mati božja. V eni roki drži rož-ui venec, drugo roko drfci na pr-aih in ponižno upira svoje oči v kip Matere božje. ' Vseokrog je polno svetih znamenj, tudi prtftnica, kamor sem se tudi jaz spravil, Joda nisem pridigal (neke Ženskemu me mrko gledale, češ, predrznež!) Na desno je več malih hišic ali cerkvic z zvončki. Ce bi ne imele turnčkov, bi bile podobne pasjim hišicam, ker so slično Zgrajene (to je najboljša primera, ki mi pride na misel, ne da bi mislil koga žaliti). Te hišice predstavljajo cerkve, kot je razvidno iz napiao?, kjer je nekdaj maševal škof Friderik Baraga in apreobračal Indijance in lndi-janke v katoličane. Pogledal sem v eno teh oar-kvic in notri nisem videl drugega kot nekaj odpadkov nedolžnih živalic veveric ali podlasic in nekaj zluščenih želodov. Vie to je naravno, ker tam so veliki hrasti i želodi, živalice pa ljubijo želod In rade a njim smuknejo pod streho, ps bilo to cerkvica ali kaj drugega. Jih je pač tako Bog ustvaril, kot uči sv. katoliška vera. Se veliko bi lahko o tem |»isal, ker aem vse -natančno ogledal, toda bi ae preveč zavleklo. Omenim naj še to, da je na vaaki strani "lurdske votline" nabiralnik, seveda za copake in drobiž, z napisom "darovi za groto" tu "grota" ni nikdar polna! Vae-okrog "blejskega jezera" in "lurdske votl^pe" je polno stezic, po katerih hodijo romarji. Ampak smola je, ker ne morejo vsega firiba držati zelenega, če ni dežja, se tam trava hitro posuši. : Toda romarji ne prihajujo tja samo na božjo pot, marveč tudi še zu kaj drugega. Tako sem vUel, ko je neki mož nekoliko bolj na strani pobral nekaj, kar 4okasuje, |da| tudi ljubezen ni neznana na lemontekem hribu, Je pač tako, da se svet rad ljubi, ker nas je Bog takft ustvaril. In seveda ni to nič slabega: neprimerno bolje tn veliko bolj človekoljubno je, kakor pa sovraštvo In ubljaVije. Ampak po naukih avetg cerkve ae moramo tudi zu te?fitfbe nagibe zahvaliti našemu vsemogočemu Mtvurnlku. Pa naj končam. Anton JanfcovichHza*topnlk. m Y* t jr. IN«P ■ ■ M r i,S t. <* _1____________ i Jamea f\ Warbaase (levo), predaednlk Ameriške zadružne lige, in K. K. !iowen, tajnik. Ppkel, Poljčane, Sp. Poljčane, ki ju spaja medsebojno most čez Draviajo, so bile popdkJne po-liofrioma odrezane druga od druge, ker je bila cesta na več mestih jM>d vodo in je bil ponokod celo prehod z avtom ogrožen. Pod vodo je bila tudi LušeČka vas. Konjiška proga, ki se vije po Dravinjski dolini, je bila od IM Vasi pa tja do Žid vsa pod vodo. r ■ lig« v (hiragu. Ameriške *ad konvenciji Ije n;« Polovica registracijske dobe pretekla . Stirimesečpl rok, določen za registracijo inozemcev, je v soboto dne 26. oktobra prešer polovico svoje dobe. Earl G, Harrison, ravnatelj za registracijo inozemcev v federalnem justičnem departmen-tu, je objavil, da ob koncu te polovične dobe je Wastiington prejel 2,364,229 dovršenih' registracijskih in prstotianih tiakovin, kar predstavlja približno ffc'4 domnevanih 3,600,000 Inozemcev, ki so dandanes v Združenih državah. ^ "To Je lep uspeh," rekel je Mr. Harrison, "in justični depart-ment Je Jako zadovoljen t brzino in gladkostjo„ s katero se je za pisovanje inozemcev rostoMoljnega, marveč je obvezna in spojena s strogimi kasnimi, ako ae kdo namenoma ne registrira oziroma poda krive podatke v registracijski tiskovini. 1 i "Domnevam, da Izmed onih Inozemcev, ki ae niso še registrirali, je mnogo onih, ki si niso na jasnem rlacfe rvnjega državljanstva ali ki upajo, datno izpostavijo strogim kaznfm M Jih zakon do loča." DfsetorlfiH držtfV, dosedaj izkazujejo največjo reglatracljo inozemcev, skupaj s Številkami, )«• sledeča:T ženitni oglas Ameriški listi objavljajo t»-nimlv ženitni oglas \t leta 1865. In korespondenco, ki je blla~V zvezi s tem oglasom. Tn oglas se je glasih "Farmar, 38 let star, šeli dopisovanja s /ljubeznivo, mlado damo. Lepota nI potrebna« du-hovitost isto tako ne. Zakon mogoč." ^ Mlada dama, jfeg rtiarltoi^o-va, je brsla oglas, prijela za t>e-ro in napisala: "Dragi gospod! Nisem lepota In nfhče ni nikoli trdil, da bi bila duhovita, Mlada sem In navajena trdega dela. Ne ljubim1 niti družbe hiti plesu in bi bila srečna, če bt mogla živeti na kakšni farmi" Kmalu na to Je prejela nualed-nje pismo: Draga jrdč. OiaritonŽvi*! Gotovo ste majhna prevsišnka tn ljubite življenje na farmi .ip trdo delo gotovo tako malo kakor jaz, družbo In plos M ljubite kakor Jaz. Bojim se, du sem dal objaviti zelo neumen oglaa — a če mislite, tla boste lahko storili kaj zam«f pridite v Meadowvllle. Vsaktlo v kraju vam bo pokazal mojo farmo. Vaš vdani U. Orant." \ M4e* Charltonova ae je potem navzlic vsem dobro milil«-nim nasvetom odpeljala v llea-dovvville. Seznanila ae ja s Grantom In dva tedna pozneje sta ae poročila. . l«ahko mirno rečemo, da pogumna AmerUtli-ks ni slabo zadela, kajti 1. 186*., lit let pozneje, ja imatal lJlyses G ran t prglaednlk Zed In jenih držav in njegova Žena Je postala "prva dama" teh držav. New Vork ......... .....fcfW,469 Callfornia .....246,379 1 Maaaachusetta ., .....219.2H2 Pennsylvania i... ,....205,698 150,479 , 136,926 95,346^ Connectlcut ,.,.„ ..... H6.439 •»---4— AU Uf naročeni na dnevnik Progveto? Pod pirnjU tvoj liti! Top na stisnjen zrak Dve nov*i vrst?"orožja zbujata v Ameriki ogromno poeor-nost. Prvo je top, ki se sproži a stisnjenim zrakom ln ki bo, kakor pravi njegov izumitelj, zre-volucloniral vso sodobno vojno tehniko. Tu top bo v etri aaml minuti lahko oddal 10 tisoč strelov in z nJim bo lahko ravnal vsakdo kakor z brlsgalno za škropljenje na vrtu.. H tem to-|s>m Js mogočs sestreliti vsako letalo, ' ,; »J?. 1 de4»>? . c Drugi Izum je eksplozivno sredstvo ia uranija. To sredstvo je stokrat jsčje od trlnltro-luola, ki gs trenutno amatrafo zs ns j jsčje eksplozivno sredstvo na svetu. Amerika ima h o$mm milijonov brezpotelnih Washlngton, -D.*C„ 2. bov. — Amerilks de4sv*ka federacija pravi v svojem poročilu o brez-(Miselnosti, da Je v Ameriki fte oaeip milijonov delavcev brez dela, Število brezposelnih se je znižalo zs 650,000 v zadnjih dveh nu seefh. Federacija pripisuje pa doc upoštevanju delavcev v industrijah. ki izdelujejo orožje, letala In bojni material, Veliki viharji divjali v Te komu Dal las, Te*„ t nov, r- Silni viharji, ot na dramatičnem polju s svojo kuretinsko dramo "Chanlecler." Pisk se ni omejil samo na živali, vpletel je še drugo zemeljske in nadzemeljske stvari v svoje pustno delo, da, celo ljudje, znane zgodovinske onel>e nastopajo! Ako je od vzvišenega do smešnega samo en korak, mora biti tudi od smešnega do vzvišenega, do genialnega en sam korak! In ta korsk je menda napravil Pisk s svojo dramo. Svojemu prijatelju Hilariju pa privoščim kot dozdevnemu dramatiku vso slavd. Radoveden sem na dejanje. Prej ne odidem z doma, da preberen celo dramo. Do večerje imam itak še dve uri." In dr Močivnik je bral. Četrt za četrtjo je minevala. Le tapetam se je izvil pazljivemu braku vzklik navdušenja, vzklik presenečenja in v kičinem svitu Me: s teč a se solza pritajenega veseljn je porosila njegovo rdeče lice. Zdaj pa zdaj je segel po steklenici pelinkovca, da si utrdi šibki želodec, in pelinkovec, še bolj pa drama, sta ga slednjič v zadnjem prizoru tretjega dejanja, ko sede diurnist, na izpraznjeni prestol egipčanskih kraljev kot Ramzes V., tako omamila, da je zaspal ob prižgani luči z rokopisom v roki. Sanjalo se mu je, da ga lbvi kolera, a on jo kOnčno zabo-de z Kiffelovim stolpom, s katerim si je malo prej trebil zobe. Temna* pozna noč je že bila, ko se je zbudil dr. Močivnik iz težkih nanj. Plašno se je oziral na vse strani, in komaj pogled na zadnji podčrtani stavek v Pisko-veiri rokopisu: "Bog te živi. rasti in cveti P—s temi lK»sedami so namreč pozdravili ministri dvojega novega kralja, diurnista Ramzesa Va mnogo v rokopisu, namesto naziva zgodovinska drama bo stala: pustna komedija, dostavijo se *e "Vse pravice pridržane" in stvar bo v redu." Pet. šest dni .je pripravljal dr. Močivnik pri običajnih popoldanskih *e»tankih v kavarni svojega prijatelja Koprivo na njegov umotvor. Kdor n* Hilarij. Kopriva. S a m u m. Pustna komedija v treh dejanjih. Založil Avg. Zgonik. ; Cena K 2.50.—S tem svojim delom nas je v reanici iznenadil naš dični Kopriva t Mnogo smo sicer od njega pričakovali, toda s to komedijo je pisatelj ta pričakovanja kar nadkriin. Marsikateremu čitatelju morda ne bo prvi hip vse jasno; našli se bodo tudi ljudje, ki si bodo v simulirani ogorčenosti pulili lase ter vzklikali patetično: "Kam prispemo, ako se nam bo dajala taka hrana?!"- Pri nas je že tako! Naša književnost napreduje počasi, korakoma, in vsakdo hoče videti ta korak. Ako pa pride tženija len pisatelj, ki se je napil božan ske studenčiflce Hipokrene, ka teri ima samo to napako, da se je rodil za cel človeški rod prezgodaj, in ako napravi na našem literarnem polju nantesto običajnega, odmerjenega koraka velik skok, joj, to je že ogenj v strehi Omajalo se je namreč naše ozko-srčno konservativno stališče "Korak ln ne skok!" Pod tem geslom smo "napredovali" in n Čuda, da so se morali mnogi naš talenti vdati temu geslu, ako niso hoteli ostati osamljeni in— brez bralcev! Temu našemu za starelemu geslu, katero bi pač pristojalo staremu, sivolasemu starčku, ne pa tako mlademu, čilemu narodu, kakršen je naš, je napovedal tudi Kopriva ljut boj s svojo komedijo "Samum." V njej simboliauje pisatelj te naše starokopitne nazore v osebi Ramzesa, katerega si ml predstavljamo le kot preperelo, v razne pergamentne ovoje zavito mumijo. Pogumni diurnist—simbol pridnega pisatelja—odstrani starega Ramzesa za vedno a radikalnim sredstvom, namreč s pomočjo kraljičine aluikinje, Azi-jatske kolere, kakor bo premagal enake radikalno tudi Kopriva s to svojo komedijo naše stare tradicijonelno-neumnfc predsodke, uveljavljajoč novo geslo: "Skok in ne korak!" in se postavil novi strujl na .Čelo. Želimo pisatelju, da vztraja na tem mestu kot ljut nasprotnik ne samo nazadnjaštvu, temveč tudi pre- Angleški letalci mečejo bombe na italijansko vojaško Jctaligče v Addia Abahi, AbesinijJ počasnemu napredovanju. Sicer E>a uvažuje pisatelj naše malenkostne nazore, zato si je dovolil označbo: "pustna komedija," češ, za vse one, ki me ne bodo umeli, bodi to moje delo le pustna komedija! O najlepših mestih te komedije, o mojstrski narisanih značajih, o visoki dikciji, o neprisiljenem humorju izpregovorim v prihodnji številki obširneje. Za sedaj morem le toplo priporočati to znamenito delo širšemu občinstvu. Berite in4uživajte! T. B. Drugi list "V prostih urah" je priobčil sledečo oceno: Hilarij Kopriva. Samum. — Otrok, ki je preživel svoja leta v bedi, ki pozna le nizko, umazano sobo, mora imeti, ko pride).prvič na solnčno livado, kjer je vse v cvetju, kjer letajo metuljčki od cvetlice do cvetlice, kjer prepevajo krilati pevci, približno enake občutke, kakršne sem imel jaz, ko sem bral pustno komedijo "Samum". Nekaj novega v naši literaturi! To je znamenit dogodek. Osebe so nove, dejanje novo, a resnica, katero izraža Kopriva v tem svojem spisu, je stara. Zdi se>kakor bi bil oblekel pisatelj tej stari resnici popolnoma novo, lepo obleko, katera jo je takoj pomladila za je-kaj tisočletij. Ta komedija je ena najfinejših satir na visoko državno politiko in sicer v vseh državah in v vsaki dobi, kar Je označeno z opombo, da sta kraj ln letnica postranski stvari. Tu je kralj, ki ima štiri mogočne ministre. Rekli bi lahko, štirje vladarji imajo brezvplivnega slugo. Terno-gustica, Cook-finanoe, ^Rožmarin — minister rojak in Esperanto — zunanje zadeve. Kako so vsi izborno naslikani! Posebno ona debata v ministrskem sve,tu, ko gre za izgon Epskega Troheja iz države! Zaman se tnudi zanj Rožmarin, Trohej mora zapustiti gostoljubno streho svojega prijatelja, z njim beži pa še lepa kraljična, Niagara. Cemu naj je pa državam poezija? Vojak se bolj ceni od najlepšega junaškega eposa, toda s poezijo izgine tudi lepota, veličastnost, Njagara. Hudega popra je natrosil merodajnim čini teljem pisatelj s to satiro, ki bo pa žalibog ostala brez uspeha. Dvakrat, trikrat bodo kihnili či-nitelji in stvar se bo razvila v dosedanjem tiru. Dasi je ta kp-medija namenjena pustnemu torku, hrani v sebi vendarle resnico sledeče pepelnične srede "Memento homo!" Prepričan sem, da bo moralo premagati naše dramatično društvo mnogo ovir, hoteč vprizoriti to pustno komedijo. Sodelovati bodo morali pri sestavi garderobe vsi, ki imajo zdrave ideje. Uverjen sem, da se bosta trud in potrošek izplačala, kajti gledišče bo pri vsaki predstavi razprodano. To storiti smo pa tudi dolžni svojemu staremu znancu, odličnemu pisatelju Koprivi, ki je stopil s tem svojim delom prvič na dramatično polje. Naj se ne trdi o nas, da je našel velik moment male ljudi! uprl profesor Hilarij svoje oči v ker si še vedno misliš, da J prijatelja. | spisal jaz, si si bil ustvaril "Ne! Komedijo je spisal no- prave okolščine in na tej rec!" Počasi je poudarjal dr. ---"ja^jju^^ Močivnik vsako besedo, obraz mu je bil resen, le okrog usten mu je igral jkomaj viden, šegav smeljaj. Jjf "No, seveda, še vedno ne moreš pozabiti moje nedavne opazke! Torej šalo na stran! Saj ni več tajnosti Toliko mi že lsiiko zaupaš, da bom vsaj vedel, kdo je spisal moje slavno delo." "Ostajam pri svojem prej"-šnjem odgovoru! Samum je'spisal Marko Pisk, nekdanji diurnist, sedaj pa pacijent mojega tovariša dr. Grudna v tukajšnji deželni norišnici!" "Kaj? Prijatelj, ali sanjaš, ali se ti meša? Norec naj bi bil spisal to delo? Emil, ne muči me!" Hilarij je postal bled, z roko se je oklenil svojega prijatelja in ga pogledal tako milo, da bi se bil ta najraje zlagal ter vzel vso zadevo nase. (pVidiš, kako si čuden! Ne vznemirjaj se vendar! Na te so sedaj vsi pozorni in vsa kavarna je opazila tvoje vznemirjenje! Glej, takrat si bil res uganil, da je spisal komedijo norec, tofte ni podlagi sezidal svojo Slabe premise rode vedno zaključek! Jaz sem biljl čan, da bi ti ne bil posodil'm ga imena, ako bi bil vedel, spisal toli slavljem> kon pravcati norec. In vendar zasledile v tej komediji takel je, kakršnih gotovo ni ime sec! Pomisli: boj proti koi vativnim nazorom na naser poslovnem polju, satira na i no politiko, in če počakar nekaj časa, iztaknejo čitatel druge skrite ideje. Sicer st tvoja jeza in tvoja žalost ne< vani. Pustna komeefija naj razburja! Stvar ostane tajna daj pa moram iti. Da si prijatelj Hilarij!" 8L0VENSKA NARODNA PODPORNAJEDNOTA f I /zdaj« svoje publikacije in le Ust Prosveta za koristi, ter agitadjo svojih društev in član ca propazsndo svojih idej. Ni pa a* za propagando drugih podp organizacij. Vsaka organizacija običajno stojo glasilo. Torej rični dopisi in naznanila drugih potnih organizacij in njih druite so no poiiljajo listu PresteU. lior^viviiA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kn koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem • češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ« TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI l ********* ~___- | Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unijuko delo prve Pilite po informacije ha naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, IIAI Tel. Rockwell 4004 Zopet sta sedela prijatelja Hilarij iti Emil v kotu prostorne kavarne. "8 tem poskusom si me popolnoma prepričal, da vplivajo na sodbo slehernega človeka razne okolščine. Ako so te neprave, je tudi sodba neprava. Saj pravim, da He razumeš samo seetranja Človeškega telesa, marveč, da ai tudi mojster v spoznavanju človeške duše! Toda dovolj poklo-nov! Povej mi resnico, si li spfssl ti komedi jo r In radovedno j« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEH Po sklope U. rodno konvencijo so lahko naroči prUtejo eden, dva, tri, štiri ali pat Članov b ono droiin. k nlnL List Proovota stane aa vso oaako, sa člane aU neilase »• ono letno naročnino. Ker pa člani šo plačajo pri asesawnta Hj» tednik, oo JI« to prišteje k narjrfnlnt. Torej sedaj »i "roka. t** Jo liat predrag aa član* SNPJ. Llat Proovota Je vaša ^taisa gotovo Jo v vsaki dmihri nekdo. U M rnd čital Hat vsak dan liftn Proovota Je: Izpolnite spodnji knpon, priloilte potrebno vsoto densrjs Order v pismo In al naročite Prosveto. Ilot, ki Jo vala Isatslsa. Pojasnilo:—V šolo J kakor hitro kateri teh članov prenehs biti t\ SNPJ, ali če ao preseli proč od draiino ln bo ssbtml n*«« tednik, bode moral tisti član it dutlčne droline, ki J* »J® ' naročena ni> dnevnik Proavete, to takoj naananlU spraviva iUH in obenem doplačati dotično vsoto liste Prosvete. Akotega ^^ tedaj mora upravništvo sniftatl datum sa te vsoto nan^n Za Cleero la Chleag* J* " * 1 tednik la.........I Za Zdrvi, dr »a ve In Kanade.fS.00 1 tednik In............. 4J0 t tednika In............8.00 S tednike In............Ul 4 tednike In............ 1J0 ft tednikov in.nl< !' i i* Za Evropo Jo.. t tednika In.. | tednike in.. 4 tednike In a I tednikov la.• >•••»•.lOJO 1) Naslov PROSVE1 A, 8NPJ, S0S7 Bo. Lawndale Ave^ UL Prlloiono potiljam naročnino sa Uot Proovete veete I...... ČL dr alt v a it..... ................................... 4 Ustavite tednik In ga pripišite k narofnloi od slede«* rnMno: n ....Cl. dn*»* * • ov ...ČL dmšt" *- i .ČL dr*«™ a\ i^.Cl droitve » •