THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Y AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 34.) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 17, 1927. LETNIK XXXVI. POTRESNI SUNKI IN ELEKTRIČNE NEVIHTE SO V JUGOSLAVIJI NAPRAVILE OGROMNO ŠKODO. — VLADA JE TAKOJ NAKAZALA 20 MILIJONOV DOLARJEV ZA PRIZADETE. — ZDRAVNIKI SO Z LETALI ODŠLI NA POMOČ NESREČNEŽEM. — VOJAŠTVO POPRAVLJA ŽELEZNIŠKE TIRE. - Dunaj, Avstrija. — Ju go slavijo je zopet zadela katastrofa, ki je zahtevala človeške žrtve in napravila ogromno škodo. Potres in električne nevihte — novo gorje, ki je o-biskalo kraje, katerim je prizanesla povodenj. V pondeljek že ponoči se je začelo tresti, potresne sunke je spremljala električna nevihta — bliskalo se je in grmelo, da je bilo groza. Celi dan so se ponavljali sunki in pre-tresali nesrečno ljudstvo z grozo. Vlada je nemudoma storila vso potrebne korake za pomoč prizadetim. Nakazala je takoj 20 milijonov dolarjev in poslala z letali zdravnike v prizadete kraje. Vojaštvo jo bilo takoj na licu mesta in popravljalo železniške tire, ter pomagalo prizadetim. Najhujše jo bilo v Mostahi, Ljubinju in Ragusi. V L ju bin ju se je porušila tobačna tovarna; škoda je cenjena na $200,-000. V Berkvici, se je utrgal kes hriba in zemlja je zasula pet otrok, ki so prišli ob življenje, več oseb je pa bilo težko ranjenih. Na drugem mestu se je utrgala skala v visočini 2000 čevljev in se privalila v dolino, kjer je porušila več hiši dober plen policije. Pri neki avtomobilski nesreči so po naključju prišli v roke policije trije mladi drzni banditi, ki so priznali, da so umorili policista. Chicago, 111. — Naše mesto je menda bilo in bo gnezdo zločincev. Ne mine dan, da bi ne bila naznanjena policiji kakšna večja tatvina, roparski napad ali kaj sličn^ega. Po noči človek ni varen na ulici, ki je razsvetljena, kaj pa še v stranski in temni ulici. Da so v veliki meri starši tega krivi je gola resnica. Za otroke, ki še v solo hodi jo, se nekateri starši ne brigajo kje hodijo in kdaj pridejo po noči domu. S tem se otrok razvadi ip ko dopolni šestnasto leto, v mnogih slučajih šc prejd, postane delo-mržen in misli na to, kako bi živel brez dela." Poročano je bilo,, da sta v nedeljo večer dva bandita u-smrtila nočnega čuvaja na 22. v bližini Leavitt ceste. Bila sta mladeniča. Onih devet, ki so nedavno bili obsojeni radi u-mora na Robe v cesti v večletno TEŽAVNO DELO GASILCEV V\ ZIMSKEM ČASU. Dva dni so gasilci v Rochester, N. Y., gasili ogenj, ki je izbruhnil v poslopju Cold Storage kompanije. Stene so bile pokrite z ledom; 30 gasilcev je bilo omamljenih od dima, ki so pa kmalu zopet prišli k zavesti. kovicu se je porušil železniški} či]o da je policija most in železniška postaja je razdejana. V Mostam ni osta- la nobena hiša cela po potresu ,ki je pregnal prebivalce iz gorkih postelj v mrzlo noč. V Hercegovini in Dalmaciji je na tisoče ljudi brez strehe. Najhujše je bilo v Stolacu v Iler-cogovini, kjer se je zemlja po potresu odprla in v odprto žrelo se je zrušilo več hiš z ljudmi vred. V bližini Sarajeva je zemlja zasula deset hiš, ko se ie utrgal del hriba. Tukaj je tudi nastopila zima, ki je gorje še povečala nesrečnežem, ko so le v nočnih oblekah hi- jeco. so bili sami mladi ljudje. in ubila petnajst oseb. V Met-j Sedaj pa zopet prihaja poro- dobila v roke tri mladeniče, ki so priznali. da so usmrtili nekega policista, enega težko ranili, in izvršili okrog petdeset roparskih napadov. Ti trije malopridneži so se ponesrečili z avtom na 150. cesti in Western Ave., kjer so bili aretirani. Dva sta stara po 18 let, eden pa 19. Avto v katerem so se vozili so tudi ukradli. Najbolj žalostno je na to, da so se z njimi vozile tudi tri mladenke, ena stara komaj 16 let., druga sedemnajst in tretja 18. Policist Brayd, na katerega vojno razpoloženje v nemčiji. izmed banditov rekel da si ne more misliti večjega veselja, kakor usmrtiti policista. -o- železniška nesreča; 13 oseb mrtvih. so tudi streljali, ki pa je bil v teli na ulice. Iz Belgrada po- civilni obleki, a so ga poznali, ročajo, da je okrog 600 oseb da je policist, pravi, da je eden prišlo ob življenje, koliko je pa ranjenih še ni znano. Ma-terijalna škoda je ogromna. TTotel dela Ville v Ragusi se l*e porušil, veliko število gostov je bilo ubitih. V Popovempolju se je eela vrsta hiš pogreznila v reko Trebisnico, kjer je tudi mnogo ljudi prišlo ob življenje. Rim, Italija. — V severo-zapadnem delu Italije so tudi občutili silne potresne sunke. O škodi ali Človeških žrtvah poročilo ne pove. Tudi Trst je bil prizadet. Tokio, Japonsko. — V severnem- delu Hondo otoka je zadnje dneve nevihta napravila velikansko škodo. 92 oseb je bilo ubitih, mnogo jih pogrešajo. V Niigata prefekturi je 113 hiš popolnoma razdejanih. V Toyana je 40 mrtvih, veliko število ranjenih in 78 hiš porušenih. o — Chicago, 111. — Tukaj so dobili ukaz, da morajo oblasti uničiti zaplenjene priprave* za kuhanje žganja in pijačo, ki je vse skupaj vredno nad 2 milijona dolarjev. Pacifisti v Nemčiji alarmirani, ko se je začelo novo bojno razpoloženje, ki resno ogroža mir. Berlin, Nemčija. — Ttečeno je bilo po vojni, ko si Nemčija opomore, bo iskala zadoščenja — z orožjem. Priznati se pa mora, da kljub temu, je pre-težnja večina mož v premagani Nemčiji, ki imajo mirno kri in ne mislijo na maščevanje. Najbolj nevarni so člani pa-triotičnega društva "Steel Helmet" — jeklene čelade, ki nič kaj radi ne igrajo vlogo premagancev. Poslali so resolucijo vladi, v kateri pravijo med drugim, da bo prišel dan, ko bo Nemčija zopet močna vojaška sila, ki si jo bodo organizirali po svojih idejah in potrebah. To je le društvo, . ki nima pomena in izgineva s površja.! na podlagi obdolžitve umora. Vendar vznemirja pacifiste, ki Ko pa je bil v ječi. je rekel, pravijo, da se ie začelo novo vojno razpoloženje v Nemčiji. Brez podlage pa menda KRIŽEM SVETA. -t— Berlin, Nemčija. — W Coffin ,ameriški generalni kon zul v Berlinu je umrl v Al žiru, j Mesto Matagalpa konservativci zapustili mesto. kjer se je nahajal na počitnicah .Vzrok smrti, srčna hiba. — New Orleans,, La. — V teku 24 ur, je v tukajšnem mestu padlo do (i palcev dežja. Naliv je bil tako hud, da je ves promet nekaj časa bil u-stavljen. Ulice v mestu so bile preplavljene, na nekaterih krajih je stala voda do ?> čev-lj< .soko. — Orlando, Fla. — Rev. .J. Moore, star 65 let, je med pridigo v neki tukajšni cerkvi padel skupaj in umrl. Vzrok smrti. srčna hiba. — Bangor, Me. — V tukajšnem trgovskem delu mesta ie izbruhnil ogenj, ki je uničil štiri poslopja in napravil nad $100,000 škode. Kako je ogenj nastal, poročilo ne pove. — Portland. Me. — Benjamin II. Turner, je 1 > 11 aretiran je v rokah upornikov; osvobodili so jetnike m ogrožali ameriško poslaništvo. — Liberalci so streljali na ameriške novinarje. —o— Matag^alpa, Nicaragua. — Konservativci, ki so imeli v tukajšnem mestu svojo garni-zijo, so isto zapustili v strahu, da jih bo napadel general Moncada, ki poveljuje upornikom. liberalcem, ki se ne strinjajo z vlado generala Diaza, katero je priznala vlada Zed. drž. Ko so odšli, niso pustili v rr.estu straže. To priliko so pa porabili v mestu živeči civilisti, liberalci, ki so se oborožili, usmrtili jetniškega paznika in spustili na svobodo 150 jetnikov. ki so se jim pridružili in udarili za umikajočimi se vojaki Diaza in jih mnogo pobili. Crozili so tudi ameriškemu poslaništvu v mestu in streljali na ameriške novinarje. Amerikanci in drugi tujci v mestu, so v nevarnosti za svoje življenje. Zabarikadirali so se v svojih stanovanjih in ča- Iz Jugoslavije« - DRZEN ROPARSKI NAPAD NA BANKO V ZAGREBU. — NAPADALEC PRIJET. KO JE STRELJAL NA ULICI, JE TEŽKO RANIL NEKEGA DEČKA. — DRUGE ZA-NIMIVE VESTI. Los Angeles, Cal. — Los An- geles-Chicago vlak je skočil s tira; dve osebi sta mrtvi. Strahoviti viharji v Californiji so napravili ogromno škodo; enajst ljudi je prišlo ob življenje. Natačnejše poročilo sledi. ITALIJANSKI LETALEC NA POLETU V JUŽNO AMERIKO. Las Palmas. — V sredo je odletel iz Rio de Oro, afriško obrežje, polkovnik Francesco de Pinedo, italijanski letalec, proti Braziliji, oddaljeno 3000 milj. Ako je srečno prišel do cilja, še ni znano. Letalo, v katerem se je podal na ta težavni polet, je bilo nalašč za njega konstruirano. da ne bo pokusil več nobene hrane. Besedo drži, kajti od petka 11. febr. do srede, ko tudi ni bojazen pacifistov. Res posnemamo to poročilo, še ni je, da so morali uničiti veliko zavžii nobene hrane. množino vojnega materijala,1 — Boston, Mass. — Brooks kajo kaj še pride Pozneje se da so zadostili zahtevam za-: Adams, pisatelj, vnuk pred-veznikov. Ni pa prikrito, da se sednika Johna Adamsa, je tu-Nemčija na skrivnem oborožu-j kaj na svojem domu v staroti je in lahko v najkrajšem času' 78 let preminul, postavi na noge veliko armado j — Anderson, Ind. — Abra-izvežbanih vojakov. V sploš-' ham Doyle, farmar, ki je bil nem pa prevladuje mnenje, da: rojen 14. febr. 1827 v Carlisle, si Nemčija ne želi drugega kot( O., je tukaj na svojem domu miru! Pa je bilo vedno tako—' obhajal 100. rojstni dan. Star-da se za vojno navadno pri-f ček je še pri najboljšem zdrav-pravljajo narodi v mirnem ča-' ju. Bil je oče šestnajstim otro-su- kom, od katerih jih je še 11 pri življenju. — Teheran, Perzija. — Tu- ZAGONETEN UMOR. Conneaut, O. — Ko se je kaj je bilo veliko število ob-vrnil Fred Brown - zvečer od činskih in drugih uradnikov dela domu, se mu je nudil suspendiranih. Prizadeti so strašen prizor. Po hiši je bilo demonstrirali pred palačo par-vse v neredu. Na porču je pa lamenta, prišla je policija, ki našel truplo svoje žene in v je demonstrante razgnala. kleti svojega štiriletnega sin- -o- čka tudi mrtvega. Stene so bi- NENAVADEN NAČIN SAMO-le oškropljene s krvjo in poleg MORA. trupla žene je našel kol za zbi- Peabody, Mass. — William janje žoge, s katerim sta bila Vanderbilt, star 70 let, se je žena in otrok ubita. Mala vso- naveličal življenja. Napravil ta denarja, ki ga je Brown je krog s petinsedemdesetimi imel spravljenega doma, je bil kosi dinamita, stQpil v sredo in nedotaknjen. Motiv umora ni zažgal vrvico. Nastala je silna znan, pa tudi nobenega sledu eksplozija. Samomorilca je 'za zločincem. razneslo na drobije kosce. ie izvedelo, da čaka general Moncada v gorovju v bližini mesta ojačenja, nakar namerava zavzeti mesto. Konservativci so se pa utrdili začasno na drugi strani mesta in čakajo prilike, da isto zopet zavzamejo. Predsednik Diaz je izdal u-kaz, da se mora vsa alkoholna • . v * pijača uničiti, da se prepreči pijančevanje med vojaki. -o- Vojak nameraval oropati banko. V Zagrebu je poizkusil neki Stanislav Canko 21. m. m. ame-rikansko uprizorjen način ropanja v banki pri belem dnevu. Zgodilo se je to v Mednarodni banki v Gajevi ulici. Nekaj pred zaključkom dnevnega dela je k likvidatorju pristopil vojak, ki je izročil pismo, v katerem zahteva 500,000 dinarjev takoj in grozi, da bo likvidator na mestu mrtev, če tega takoj ne stori. Likvidator je mislil, da ima opraviti z bedakom, zato ga je začuden vprašal, kaj pravzaprav hoče. Na to vprašanje je vojak potegnil revolver in ga nameril na uradnika. Začel je streljati in streljal na vse uradnike, ki so se v divjem begu skrivali, kakor je kdo mogel. Pred banko se je nabrala gruča ljudi. Prišli so tudi trije redarji, ki so hoteli zlikovca zagrabiti že v banki. Toda komaj je vojak zagledal policiste, je' mahnil na ulico in bežal. Med j množicami si je delal pot na ta j način, da je neprestano streljal pred seboj. Policaji so končno roparja dohiteli, ga zvezali in odvedli. Na policiji je izjavil, da se piše Stanislav Canko in je urar-ski pomočnik v Varaždinu. Sedaj je pri vojakih, pri 35. polku. Canko je bil že dvakrat zaprt po tri leta in enkrat dve leti radi tatvin in ropov. Njegovo divje streljanje v banki sicer ni ranilo nikogar, pač pa sta ranjena dva gledalca na uiici in sicer neki kavar-nar lahko, neki 141etni deček pa smrtonosno. Policija je potom odtiskov prstov ugotovila, da je isti zli-kovee ulomil prejšno noč tudi v stanovanje Otokarja Lede-rerja, kjer je odnesel vse, kar jvidnica ima vloženih v zaslcdo-jvalni kartoteki 13,000 listkov, 2500 razvidnih pol. ::',2() slik v zbirki hudodelcev, 255 daktilo-skopičnih kart. — Koles je bilo ukradenih v mestu 27. vlomov in hudodelstev izvršenih -105. Antropometrični oddelek je posnel 1066 slik hudodelcev, komunistov. vohunov itd.. 2 sliko, mrličev, 260 oseb, 6 objektov, 544 daktiloskoptičnih kart. — V policijskih zaporih je bilo 960 oseb, od teh oddanih sodišču 148, obmejnemu komisari-jatu 35, okrajnemu glavarju 141, fin. okr. ravnateljstvu 14, carinarnici 38. Polic, komisari-jat je kaznoval 106 oseb z zaporom. katerega so odslužile v 203 dnevih. — Za odgon je bilo v pritvoru P64 oseb. -o- Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru 21 letna Anica Kralj, hči policij k ga nadzornika in sestra iu'itol:ice v Iiačah in irledališk-.- iy:. !ke. Poroka. V ponedeljek, 17. Jan. sta se. poročila v Mariboru g. Vlado Kolšek, železniški uradnik, in gospa Marija Turšič, zdravnikova vdova. Umrla je v Škalskih Cirkovcah pri Velenju učiteljica gdč. Olga ( ok iz velenjske rodovine (Okove. — Podlegla je pljučnici. P»ila ie doma v Trstu. Službovala je 4 leta v zasedenem ozemlju. — Vsled razmer je bi!a odpuščena in si je prišla iskat kruha v Jugoslavijo, kakor toliko drugih. Po komaj lOtedenskem službovanju v Cirkovcah je nepričakovano preminula. Nevarno si je poškodoval nogo v kolenu vsled padca učitelj o-snovne šole v Brežicah z. Ka- mu je prišlo pod roke. Služki-jrel gterbenk. Leži v bolnici, njo, ki ga je opazila, je tako;Težka p0skodba ga bo gotovo ustrahoval, da mu je še poma- j prisiHla, fia bo moral ostati več gala nagrabljene stvari spravi-'meseCev v bolniški postelji, ti skozi okno. u POKVARJENA MLADINA. New York„N. Y. — Michael Ponkraskow, star 12 let, je bil areftiran na podlagi obdolžitve umora. Priznal je, da je v Richmond Hill, ustrelil trgovca Marcus Gold-a, kjer je name ival ukrasti nekaj denarja. Rekel, je, da je ušel od doma in prišel v trgovino Gol-da, kjer je hotel kupiti pas. Ko se je trgovec obrnil, da bi dal zahtevano, ga je deček ustrelil. Ali Bi že nagovoril svojega soseda ali prijatelja, da se naroči na Ameri-kanskega Slovenca? DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vala denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din____________$ 9.45 1,000 Din____$ 18.60 ; 2,500 Din____$ 46.25 5,000 Din_________$ 92.00 10,000 Din____________$183.00 1 0 f Ne odlašaj na jutri, temveč še danes Mariborska policijska kronika ! pojdi in agitiraj za Amer. Slovenca! ?a leto 1926. Kronika mariborske policije v letu 1926 je zanimiva in pestra ter je šele iz nje razvidno ogromno delo, katerega izvršuje policijski komisarijat v Mariboru. — Vseh vlog je došlo 36,343, med temi 5418 pover-ljivih. — Aretacij je izvršila policija 1352, sodišču oddala v zapor 298 oseb. Ovadb je bilo 5800, hišnih preiskav 790, sodišču ovadenih 2012 oseb. Radi policijskih prestopkov je bilo kaznovanih 2650 oseb, med temi 417 radi pijanosti in razgrajanja, 211 radi policijske ure, 256 radi zglaševalnih predpisov,* 1766 radi drugih policijskih prestopkov. Iznalo se je iz države 35 oseb, odgonskim potom pa je bilo iz mesta odpravljenih 1139 oseb. Na policijskih globah se je nabralo za ubožni sklad 20,625 Din. — Posamezni oddelki komisarijata so poslovali sledeče: kriminalna raz- 100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir 5.20 „.$10.10 „$24.25 ________________$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah fe vračunana. * Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajno so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESAR £ 433 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Y. > ' " <■< 'Ali« ERIKANSKI AMERIKANSKI SL'OVENEC SLOVENEC* Četrtek, 17. februarja 1927> Prvi in najst&rejSi slovenski lisi jr Ameriki. Uitanovljcn leta .1891, Izhaja vsak dan raz on nedelj, pon-deljkov in dnevoT po prmanikUv ; Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in opravek 1849 W. 22nd St., Chicago, IH. Telefon; Canal 0098, Naročnina: 45.00 - 2.50 Za celo leto___i._ Za pol leta ............... —..... Za Chicago, Kanado in Erropo: Za celo leto _6.00 Za vol leta_______3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issned daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. sem gibanja javno lagal, z golim nam—om škod*Vati katoliškemu tiskovnemu podjetju. Tudi to agtane prikrito pred slovensko javnostjo v Ameriki! GLAS NARODOVE "LJUBEZNIVOSTI" IN "ISKRENOSTI" DO SLOVENSKEGA NARODA V AMERIKI. t i ^ ji. Odkar so se slovenski socialisti ločili od liberalne skupine v Ameriki ter so ubrali svojo lastno pot, je začel ostajati liberalni krog na Cortlandtu čezdalje bolj osamljen. Pozneje so socialisti ustanovili svoj lastni dnevnik pri jednoti. Od tistega -$5.00 . 2.50 Subscriptions: For one year _______ For half a year-_ Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________6.00 For half a year____3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu 3e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. a nosti. Tegm se zavedajo prav dobro pri G. N. in to jim po-vjsro&a marsikatero nemirno urico. Sami ne vedo, kako bi se izmotali iz neljubega položaja. Zdaj je njihovo zadnje upanje, fies, udrimo po patru Koverti, zavpimo še enkrat: primite tatu, mprda pa narod le obrne svoje oči kam drugam, mi pa bomo utekli s tega neljubega in za nas tako žalostnega položaja. Pa ne bo nič tudi tukaj ne. Narod liberalne tičke prav temeljito dobro pozna in zdaj pazi na nje z vso svojo pozornostjo na vsakovo njihovo kretnjo. Tako slovenski liberalci v Ameriki žalostno tonejo v svo-časa se je liberalni krog vedno bolj ožil. Nekaj let zatem je jem lastnem blatu. Tekom celega svojega obstoja so kopali radi svojega neslanega vtikavanja v razna vprašanja G. N. zgubil še tisti krog* ki ga je pritegnil na svojo štren, ko se mu je posrečilo zanesti pred leti razdor v katoliško jednoto. Tudi ti so sprevideli, da bo njih organizacija imela edino pravi uspeh, če postane glede glasila popolnoma samostojna itd. Ko se je to zgodilo, se zopet čezdalje bolj zožuje liberalni krog. List G. N. danes ne zastopa nobenega prepričanja in vse. V vsa prepričanja se utika in proti vsem je. V splošnem pa je njegov bizniški princip ta, kreni tja kjer nese. Kot tak je seveda postal popolnoma odveč v slovenski javnosti. Nobenih principov nima, kakor zaletavati se v poštene ljudi, napadati na umazan način slovenske duhovnike v Ameriki in delati razne zgage med slovenskim narodom v Ameriki. Reklamo si dela v današnjih dneh s tem, da oznanja in razglaša razne akcije, zdaj za to zdaj za ono stvar. Svoje čase je hudo bobnal za Zavetišče, kakor je znano. Njegov lastnik in gospodar je bil predsednik te organizacije ali akcije, ali kakor že kdo hoče imenovati. Ta mož je posloval v svojem predsedniškem uradu tako točno, natančno in strogo, da je pod njegovim predsedništvom, kakor so sami omenili, blagajnik "zagospodaril" fond. Če le v čem, se kaže velika "ljubeznivost" in "iskrenost" cortlandskih liberalcev do naroda ravno pri tej akciji. O tem pa G. N. ndce zadnje čase nič pisati, temveč mar mu gre zelo hudo le za farne dolgove slovenskih fara po Ameriki, zlasti za tisti dolg, ki se je, kakor pravi sam, naredil radi predpriprav za evharistični kongres. V glavnem se sveti "ljubeznivost" in "iskrenost" G. N. samo tam, kjer diši bisness in dolarji. DRUGIM DAJEJO NASVETE, SAMI GA PA PdVSOD POLOMIJO. Glas Narodovci so silno veliki "prijatelji" slovenskega naroda. Temu narodu se pač prodaja šifkarte itd. Zato ni nič čudno, če so v "prijateljstvu" z njim. Kot taki dajejo neprestano slovenskemu narodu v Ameriki razne "blagohotne" nasvete. Če bi imelo biti po volji Glas Narodovcev, bi morali naj-prvo sežgati na grmadi patra Koverto, za njim Mr. A. Grdi-nata in potem bi prišli še drugi na vrsto. Potem bi se slovenski narod v Ameriki oddahnil (pardon, na Cortlandtu in na Lawndale bi se oddahnili). Neprestano dajejo narodu nasvete, da pri KSKJ. nekaj ni prav, če .drugje ne, tam ne, kjer deluje Mr. Grdina, itd. Takih nasvetov imajo pri Glas Naroda polne žepe in jih sujejo po svojih kolonah na debelo. V resnici pa liberalni revčki sami najbolj potrebujejo poštenega poduka in poštenih nasvetov, kako se mora gospodariti z ljudskim denarjem, da se istega ne zagospodari. Ko je nastopil Mr. Grdina, so jamrali, da bo šlo vse rakom žvižgat, pa ni šlo po njihovi "srčni žnorci," temveč KSKJ. je ravno pod vodstvom Mr. Grdine napredovala bolj kakor kedaj prej v svojem obstoju. Dajali so nasvete, sami so jih pa najbolj potrebovali. Ko se je šlo za milijonski fond, je stopil zraven tudi G. N. in kokodakal, da se je vse kadilo. Pomagal je, da se je od naroda izvleklo potom reklame okrog 60 tisočakov, pozneje je pa sprevidel, da je bil na napačni poti. S tem je dokazal, da nihče bolj kot sam ne potrebuje dobrih nasvetov. GLAS NARODA IN SLOV. DUHOVNIKI V AMERIKI. Liberalci so najbolj neznačajni ljudje na svetu. Vedno skačejo, kakor jim bolj kaže. Prav tak je še vedno bil G. N. napram slovenskim duhovnikom v Ameriki. Napadel je še vse količkaj agilne slovenske duhovnike. Od Msgr. Buha in veleč, g. dekana Šavsa naprej se je zaletaval neprestano zdaj v tega, zdaj v drugega. Gorje pa duhovniku, če se je postavil prejšna leta proti newyorškim liberalcem. Takega duhovnika bi najraje živega snedli. Eden izmed takih duhovnikov je bil Rev. Zakrajšek. Videl je, kako so newyorski liberalci slovenskim naseljencem usiljevali svojo mlačnjaško politiko in jih s svojim liberalnim naziranjem polagoma trgali stran od stanovitnosti in trdne slovenske vere. V svoji naudušenosti je nastopil proti temu liberalnemu mlačnjaštvu, ustanovil list "Ave Maria" in začel neustrašeno pripovedovati in kazati slovenskemu narodu v Ameriki pravo pot. S tem si je ta požrtvovalni du-I I ^^^fl .hovnik, ki je pri delu za narod žrtvoval vse in celo lastno $20,000. Ko smo pričeli tozadevno kampanjo, je zopet straš- ;zdravje, nakopal smrtno sovraštvo pri newyorskih liberalcih, no zašumelo v nasprotnih taborih. Saj se slovenska javnost Neki naš potovalni zastopnik, ki je svoje čase slučajno debati-vsega tega še spominja. Ampak napadali niso podjetja kot ral pred leti z nekim tedanjim pomožnim urednikom G. N. v takega z imenom, marveč spravili so se na Rev. Zakrajšeka. New Yorku je povedal, kako mu je dotični pomožni urednik 1 rdilo se je m namigavalo, da Rev. Zakrajšek misli z dotično zagrozil, da Rev. Zakrajšek je pri Glas Narodovcih zapisan v kampanjo rojake le goljufati, kakor je n. pr. znani Koretz na- črne bukve in da ga bodo preganjali s svojim tiskom kjerkoli se bo nahajal. Niso pa se kazali v taki pozi samo proti Rev. Zakrajšeku. Napadali so zadnja leta vse duhovnike, ki so se kaj oglašali v jame drugim, nazadnje se pa sami pogrezajo. Kdo se ne bi jezil ift penil v takem obupnem položaju? To je kratki obris položaja, v katerem se pravkar zvijajo v histeričnem stanju slovenski liberalci na Cortlandtu. Od časa 4o Časa je potrebno javnosti pojasniti razmere in položaj, da vedo zakaj in iz česa vse tp prihaja proti katoliškim Slovencema in njihovim voditeljem v Ameriki. Ti slovenski narod pa, ki že dovolj dobro poznaš liberalne licemerce, ti pa sodi in izgovori zadnjo besedo. —John Jerich. Nekaj o številkah " in škodoželjni politiki Glas Naroda. (Konec.) PATER KOVERTA KOMANDIRA VES SVET? Kdor bere liberalno trobilo Glas Naroda in socialistično PrOsveto, ta gotovo sodi po vednih in neprestanih izbruhih proti patru Zakrajšeku, da ta človek komandira vendar ves svet. Karkoli se kje zgodi med ljudmi po svetu, tega je kriv pater Koverta. Prav je povedal pred nedolgim Mr. Anton Grdina. glavni predsednik KSKJ. v enem izmed ^vojim člankov, da če kje kdo ne more spustiti sape od sebe, tega kriv je pater Zakrajšek ali pa on. Ni samo že smešno, kar pišejo ti ljudje proti Rev. Zakrajšeku, marveč naravnost neumno je, in tisti, ki o njem toliko mažejo in pišejo, s svojim čvekanjem le dokazujejo, kako se v resnici bojijo tega patra Koverto. Prosvetin urednik je zadnje dni rekel: da njemu sicer ni mar, kam jo je popihal pater Kazimir. S tem je povedal več kot jo mislil. Povedati je hotel, kamor že hoče naj gre, samo da ga ne bo pri nas v Chicagi, pri nas, blizu našega rdečega tabora, kjer se ga bojimo. To je, kar je hotel povedati, pa so mu v stavek le ušle druge besede. Do zadnjih časov so skoro v vsaki svoji številki na vso moč pripovedovali, da namreč pri tiskovnem podjetju Edinosti in pri listu Edinosti, je glava še vedno pater Koverta. Kar smo uredniki priobčili v listu, za vse je bil odgovoren pater Koverta. V resnici pa Rev. Zakrajšek že ne piše člankov, ne kaj drugega za list od leta 1923. Pač zadnji članek, ki ga je napisal. je bil v tej dobi za velikonočno številko našega lista leta 1924. Od tistega časa naprej se drži popolnoma vstran od podjetja in slovenske javnosti pri časopisju. Pa vendar kljub temu. da so vse to vedeli pri G. N. in Prosveti, so še vedno trdili in namigavali, da je pater Koverta glava vsega pri Edinosti. __ Pa to ni samo pri našem podjetju, temveč tudi, kar se je zadnje čase zgodilo kjerkoli mod ameriškimi katoliškimi Slovenci, vsega kriv je pater Koverta. Pater Koverta je celo kriv in kajpada po logiki newyorskih okajenih liberalčkov tudi odgovoren za vsak cent, ki se je potrošil na katoliških shodih ali pa za časa sprejemanja sta-rokruiskih gostov po naselbinah. Si more kdo misliti večje bedast oče, kakor so te trditve G. N.?! In vendar v G. N. se to prav resno trdi. Prav dobro bi bilo, da bi povedali slovenski župniki in cerkveni odbori slov. cerkva po naselbinah, kdaj jim je vse to ukazal ta nesrečni pater Koverta! Mi nismo o tem doslej še nič vedeli, a G. N. pa to resno trdi. , KAKO SO ŠE DRUGAČE LAGALI O REV. ZAKRAJŠEKU. Ko smo leta 1023 meseca avgusta prevzeli tiskovno podjetje Edinost lajiki od oo. frančiškanov, smo kajpada morali začeti takoj misliti o povečanju kapitala, da se postavi podjetje na solidno in zdravo finančno podlago. Dobili smo v ta namen od države Illinois, v kateri je naše podjetje inkor-porirano, dovoljenje, da dvignemo kapital s $15,000 na POLITIČNE IN DRUGE VESTI IZ LA SALLE IN OKOLICE. La Salle, 111. Dne 2. marca bodo v našem mestu primarne volitve za mestnega župana in mestne komisarje. Zato se mi vidi prav in primerno napisati k temu par besedi. Pred vsem naj povem, da so mestni očetje določili nov volilni okraj v našem mestu. Doslej smo jih imeli sedem, odslej pa jih bo osem. Mesto bo razdeljeno približno v kolikor znano tako le: Šesta cesta (Sixth street) bo delilna črta med južno in severno stranjo mesta. Na južni strani bodo trije precineti, to je volilni o-kraji, katere bodo delili Wright in Tonti streeta. Severna stran od šeste ceste do 11. ceste, bo imela dva volilna o-kraja, katera bo delila Marquette cesta.»Od 11. ceste pa do O'Connor avenue, bota še dva volilna okraja, katere bo delila St. Vincents avenue. Kot osmo volilno okrožje pa bo zavzemalo teritorij severno od O'Connor avenue pa do mestne meje. Mestni koncil bo zdaj še določil kraje, kjer bodo volilne postaje. Za vsako postajo bcf določenik od mesta: šest sodnikov, ki bo'do pazili na volitve. Skupaj bo imelo mesto 48 volilnih sodnikov. Dosedaj so se priglasili še le trije kandidatje zal župana. Dosedanji župan Mr, P, E* Coleman po poklicu advokat se še ni izjavil definitivno* bo li še nadaljni kandidat za župana ali ne. Splošno mnenje pre-Wladuje, da bo Mr. Coleman, ponovno kandidiral. Vsled gorkejšega vremena zadnje dni je zelo narastla reka Illinois, ki se je razlila po illinoiški dolini ob reki. Cesta, ki vodi preko nižine med mostom čez reko in mestom; La Salle, je bila pod vodo iri za nekaj časa je bil automobilski in drugi proniet na tej cesti i redil v Chicagi, kljub temu, da so vedeli, da Rev. Zakrajšek ni imel zraven nič opraviti. Gl. N. mu je kolikrat prerokoval, zdaj pa zdaj bo bankrotiral. Vse to se je delalo od strani liberalcev kot socialistov po dobro preračunanem načrtu. Njim ni bilo nič za Rev. Zakrajšeka, temveč mislili so že, češ, Rev. Zakrajšeka smo že toliko osramotili in oblatili pred javnostjo, da če zdaj le omenimo njegovo ime, pa bomo s tem uničili kampanjo za ojačenje katoliškega tiskovnega podjetja in katoliškega tiska. To je bil njih cilj. Računali pa niso, da slovenski narod v Ameriki, če je tudi priprost, ima lastno pamet in zna z isto tudi dosledno in pametno soditi. Ta narod je dobro videl in vedel, da vse napadanje in blatenje Rev. Zakrajšeka ni dokazalo prav ničesar slabega ne napačnega Rev. Zakrajšeku. Narod je dobro vedel, da vse to prihaja le radi skrajne škodoželjnosti liberalcev proti Rev. Zakrajšeku. Zato se narod na vse to ni oziral, temveč je sledil tistim, ki je vedel, da so možje poštenjaki. Glas Naroda je n. pr. namigaval, zdaj pa zdaj bo pater Koverta bankrotiral s svojim listom. V resnici pa Rev. Zakrajšek nobenega lista imel ni več od leta 1923, kakor tudi nobenega lista urednik ni bil od tedaj naprej. Tiskovno podjetje Edinost hvala Bogu ni bankrotiralo, temveč je napredovalo in napreduje na veliko jezo vseh slovenskih protikatoliških elementov v Ameriki. S tem je jasno dokazano, da je G. N. o vsem tedanjem na- javnosti. S tem so slovenski liberalci dokazali, da hočejo nad slovenskim narodom imeti glavno besedo ter da imajo željo biti politični in duševni jerobi slov. duhovščine v Ameriki. Pri tem so hoteli imeti pod svojo liberalno komando prav vse. Tu jim je kajpada temeljitp spodletelo. In baš ravno radi tega, ker se G. N. tako rad zaletuje v slovenske duhovnike, zgublja od dne do dne bolj svoj liberalni upliv. GLAS NARODOVCI V OBUPU; POTAPLJAJO SE V LAST- NEM BLATU. Zdaj, ko vidijo pri G- N., da vse njihovo pompozno napadle na katoliške slovenske duhovnike in slovensko katoliško lajištvo v Ameriki ni obrodilo zaželjenega sadu, ae penijo same jeze in vprizarjajo zadnje napade pred svojim žalostnim koncem. Vidi se, da so res v histeričnem obupu, v zadnjem svojem napadu sploh ne vedo, da ? dotičnim napadom krepko sami sebe mahajo po zobeh. Svetujejo Araer. Slovencu, naj poroča o raznih računih, medtem ko sami pa živijo v grobni tišini glede Slov. Zavetišča. Narod, ki čezdalj^ bolj povprašuje, kalto bodo liberalci dobili narodu nazaj zagospodarjen fond zavetišča, tudi Čezdalje bolj spornava aewyorifee liberalce v vsej njihovi primitiv- bi kandidiral za kak urad. Slovencev je precej v obeli naselbinah in če bi bili količkaj bolj politično organizirani bi nas Slovence bolj upoštevali kot upoštevajo drugi narodi. Zavedajmo se svojih državljanskih dolžnosti in s temi nam daje ta dežela tudi svoje pravice. Slovenci plačujemo davke in izvršujemo druge dolžnosti, ki jih nam nalaga mesto, okraj in država. Pri tem pa imamo tudi svoje pravice, katerih se pa v političnem življenju Slovenci kaj malo poslužujemo. Slovenci dvignimo glave, zdramimo se! Zadnji torek je zboroval' mestni odbor bližnega mesta Oglesby. Na tem zborovanju je predložil mestnim zastopnikom pogoje zastopnik plinske družbe Protane Liquid Gas Co. To mesto kot znano nima še lastne plinarne. Za razsvetljavo rabijo elektriko. Glede instalacije plinarne je dobilo prejšne čase mesto Oglesby že več ponudb, ki jih pa ni sprejelo radi previsokih izdatkov itd. Sedanja ponudba je, da bi mesto kupovalo takozvani tekoči plin — liquid gas, ki ga razpošiljajo v jeklenih tankih po 50 funtov v vsakem. Te vrste plin hudo rabijo za razsvetljavo in kurjavo že farmarji. 50 funtov takega plina stane §6.50 in ga ima povprečna družina za primerne družinske potrebščine dovolj okrog sedem tednov. Mestnemu odboru se ponudba dopade, toda Koren, Mary Dermoš in Uršula Rosenstain, in tri nečake, Fred, Frank in Gordon Kronošek. y stari domovini pa zapušča dve sestri ter več sorodnikov. Rajna je bila tudi članica društva katoliških mater in žena. Ker sem tega društva članica tudi jaz, mi je dolžnost, da izrekam posebno zahvalo odbornicam in članicam, katere so se mnogo trudile, več kot zahtevajo pravila. Mrs. Mary Savinek in Mrs. Anna Kovač sta šle okoli po hišah in dobile nekaj članic, katere so čule ob krsti rajne sose-stre dan in noč do pogreba. — Hvala in čast takim članicam, ki ste storile več kot je bila vaša dolžnost. Čeravno ste imele doma delo, nekatere ste tudi morale male otroke pustiti, vseeno ste prišle. Hvala tudi po-grebnicam in vsem članicam, katere ste se udeležile pogreba in spremile rajno na pokopališče sv. Jožefa in molile za njo pri odprtem grobu. Iskreno zahvalo tudi izrekam v imenu vseh sorodnikov našemu č. g. župniku Rev. Kazimir Cverčko-tu, katero so rajno večkrat obiskali, v njeni bolezni in jo pre-videli s sv. zakramenti in jo ob času pogreba tudi spremili na pokopališče ter blagoslovili odprti grob in telesne ostanke rajnice. Toraj hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Priporočam jo vsem v molitev. Tebi, rajna teta pa kličem: mirno spavaj v ameriški zemlji! Obenem to pot naznanjam vsem članicam društva kadilskih žena in mater, da bomo imele dne 20. februarja, v nedeljo skupno sv. obhajilo. Popoldne pa bo skupna društvena seja. Prošene ste vse, da se u-deležite tako skupnega obhajila, kakor potem skupne seje, na kateri se bo razmotrivalo o več važnih stvareh. Vabljene ste tudi vse tiste članice, ki ste že dalj časa izostale, da niste prišle blizu. Upam, da ste še vse v Indianapolis. Mislim, da ni to nobena sramota, alco pridete zopet nazaj k soseslram in se s tem pokažete, da ste še vedno zavedne katoliške žene. Ako mogoče, pripeljite še novih članic. Čim več nas bo, tem večje veselje in uspeh za nas. Združimo se skupaj in pustimo na stran tiste neslane nesimpa-tije. Ne glejmo, odkod je katera doma v stari domovini. Tam so si sestre reke Soča, Krka, Sava, Savinja in Drava, koderkoli je naseljen pošteni veseli slovenski narod, tam so si kot bratje in sestre. Torej, slovenske žene in vse, katere so zmožne slovenskega jezika, na predno jo sprejme, je sklenil. , . .. . OA _ . da si ogleda, kako mesto, ki in1 na svidenje 20. lebr. _______Pozdrav vsem Slovenka rabi tak plin, da pronajde, kako je ljudstvo s tem plinom zadovoljno, nakar bo p/dbor naznanil družbi, kaj bo v tem oziru odredil. Druzega novega y tem o-krožju to pot ni. Opazovalec. m, posebno pa članicam društva katol. žen in mater po širni Ameriki! Annie Koren. -o- Mesec katoliškega tiska ie. Koliko ste storili že tisk? v tem mesccu za katol. SMRTNA KOSA V INDIANA-POLISU. Indianapolis, Ind. V par mesecih smo izgubili •ustavljen. Pod vodd se Je na- v naši naselbini tri žene in ene-hajal par dni tudi železniški moža. Dne 31. jan. je zatis-tir poulične železnice! med Ot- nila °či za vedno moja teta, se-tawa in mestom La Salle. V stra moJ'e matere, Mrs. Elizabe-obeh krajih je voda že upadla ta Hribernik, roj. Berdovnik, in promet že obnovljen. Mozirje v Savinjski dolini na V mestu La Salle je vknjiže- Spodnjem Štajerskem. V India-nih v publičnih iri farnih šo- napolis je prišla k svojemu šolah skupaj 3,532 otrok, V slo- progu pred mnogo leti kot ena venski farni šoli sv. Roka s§ prvih slovenskih naseljfenk. Bo-nahaja 167 otrok. lehala je na žolčnih kamnih že - V bolniški postelji sd naha- par let. Bolezen je pa postajala, ja Mr. Anton Štrukel zastop- čezdalje hujša. Zdravnik je iz-nik Amer,-Slovenca. Bolan je javil, da edino sredstvo in poza pljučnico, za katero je obo- moč je hitra operacija, zakar lelo zaejnje dni tudi več drugih ljudi v tej okolici. Požrtvovalnemu in zelo agilnemu možu Mr. Štrukelu želim, da čim prej okreva! Kaj je novega na Oglesby? Kakor v La Salle, tako bodo tudi na Oglesby volili župana in mestnega komisarja. Nekam čudno je, zakaj se ne v La Salle ne na Oglesby ae gane noben izmed naših rojakov, da pa je bilo že prepozno. Hitro so jo sicer pripeljali v St. Vincent bolnišnico, kjer je pa še pred operacijo zatisnila trudne oči za vedno. Tukaj zapušča žalujočega soproga John Hri-bernika ter dva sina, Johna in Georgea, oba poročena, ter več vnukov in vnukinj. Zapušča tukaj žalujočo sestro in svaka, to so moji stariši Ana in Kancijan Kronošek, in tri nečakinje Anie j STARI IN MLADI NA PITTS-1 BURŠKEM ODRU. - Pittsburgh, Pa. Pri nas v Pittsburghu se je ustanovilo pred kratkim mladinsko dramatično društvo, katero bo priredilo svojo prvo in jako lepo igro "Stari in mladi.' Igra je jako zanimiva, povzeta iz vsakdanjega družabnega življenja slovenskega naroda. Igrala se bo prihodnjo nedeljo ob pol 8. uri v Kranjsko-Slov. Domu. Vstopnico za igro si lahko nabavite že prej od članov in članic kluba, ali pa v nedeljo večer pri vratih v K. S. Domu na 57. in Butler cesti. Želeti je, da se občinstvo v kar največ mogoče velikem številu igre u-deleži. S tem bomo dali naši mladini pogum in še večje veselje do slovenske dramatike in slovenskega odra. Dolžnost naša je, da to društvo kolikor mogoče podpiramo. Zato napolnimo dvorano v našem domu prihodnjo nedeljo večer do zadnjega kotička! S pozdravom! John Golobic. četrtek", 17. feEruarJa 1927 Iz življenja in sveta. dolina smrti. Dolina smrti, puščava v Kaliforniji, kjer je v pekočem soln-cu našlo že nešteto ljudi, ptičev in divjih zveri žalostno smrt — smrt radi pomanjkanje vode. Nekaj mesecev v poletni vročini tukaj solnce žge tako silno, da je bivanje v tej kotlini, ki leži 278 čevljev pod morsko gladino, nemogoče. In tukaj — v dolini smrti, je danes letovišče "Bungalette City" imenovano, kjer so vse udobnosti razvajenega človeka. Dolina smrti, ki je požrla že nešteto prospektorjev in turistov ter pustolovcev, tam, kjer je še vse polno človeških in živalskih kosti, ki so nema priča — tragedije, tam, kjer so še pred kratkim umirali žejni, teče sedaj — voda. Par milj od prostora, kjer je leta 1819 poginilo večji del od skupino 102 potnikov, so našli vodo. Tam so postavili male hišice, opremili so jih z vsem potrebnim, z vsemi udobnostmi. Imajo kopalnice, električno luč — pač nekaj neverjetnega, a vendar resničnega v osrčju puščave. Tukaj je torej letovišče. II. W. Eichbaum, Amerika-nec, je našel vodo in pozneje napravil tukaj naselbino. Ko je najbolj vroče v tej dolini. kaže toplomer 130 stop. Veter vleče od juga in pesek si pije v oči potniku, vroč val žge, ustna postajajo suha in človeka se loti slabost, omotica ga vrže v pesek, kjer poznejši potniki najdejo njegovo truplo — ali le kosti. Tudi to letovišče, ki ga je tukaj postavi! Eichbaum, je osamljeno od meseca mjija do oktobra. "Furness Creek," kakor imenujejo neki del v Dolini smrti, tam je mala ranča, last belega človeka, katero pa opravljajo Indijanci rodu Šošone, edini, ki kljubujejo lahko tukajšnim vremenskim neprilikam. Tukaj so bili v službi trije belci, niso pa verjeli, da bi tudi njim vročina škodovala in so ostali tam, ko so vsi drugi odšli. Dva sta od vročine znorela in eden je umrl. Jajca v poletju ni treba v Dolini smrti kuhati, enostavno se zagrebejo v pesek, v par minutah so gotova za kosilo. Kokoši tukaj sedijo na jajcih zato, da iste ohladijo, dokler se piščeta ne zvalijo. Izvzemši par mesecev v poletni vročini, je v Dolini smrti prijetno. Noči so hladne in so odeje dobrodošle. Zlasti zdaj, ko je tam voda, bo imelo to letovišče vedno dovolj gostov. Eichbaum je inženjer in si je vtepel v glavo, da hoče napraviti iz Doline smrti bivališče za ljudi. Nagovarjal je p etične ljudi, da bi mu pomagali izpeljati njegov načrt, a mu ni u-spelo. Ni pa obupal; rekel je: "All right, — napravil bom brez pomoči drugih." Bil je mož beseda. Lansko leto je začel s svojim denarjem in spravil v Dolino smrti orodje in delavce, ki so vrtali in kopali ter v resnici prišli do vode, ki je čista in užitna. Eichbaum je postal pozoren na vlažno zemljo v kraju, kjer je v resnici našel toliko vode. Ni mu hotelo iti iz glave, začel je in uspelo mu je. Petsto čevljev globoko je vodni tok. Do te globočine mu ni bilo težko priti, ker je bil opremljen z vsem modernim orodjem. Ko je bil siguren, da bo vode tam v izobilju, je takoj začel graditi hiše tipa bungalow — postavil jih je petdeset. V kratkem namerava tudi napraviti tukaj kopališče in neka kompa-nija bo zgradila moderni hotel. Pa to še ni vse. Zgradili bo-| do poslopje, kjer bo muzej, in sicer bodo v njem ohranili kosti nesrečnežev, ki so našli smrt v Dolini smrti, pa tudi polomljena kolesa vozov, malih voz, katere so vlekle mule nesrečnih prospektorjev. Našli so tudi nože in druge stvari, vse to se bo pozneje videlo v muzeju v — Dolini smrti. "AMERIKANSKI ==RKsnaes=9s=s SLOVENEC da ni videti nobenega lasu. O-{možitev, da obstoja na Angle- kolu iTatu imajo dolge bele šale, k| so spredaj prekrižani. Ti^o in brez vsakega šuma gre vfcak za.svojim poslom, tu- di glasno govorjenje je prepo- lad države podporo. V prvi vr- MESTO BREZ OTROK. Eno najnenavadnejših mest Sibirije je Bolskaja-Majka, ki leži ob spodnjem toku reke Lene, torej skoro na vzhodnem robu Sibirije, in šteje samo o-koli 1000 prebivalcev. Tukaj prebivajo namreč skopci, to je v 18. stoletju u-stanovl.iena verska sekta, katere pripadniki so uverjeni, da vse zlo na svetu izvira odtod, ker se ljudje na zemlji množijo. Katarina Velika je pripadnike te vere pregnala na skrajni konec države ter logično računala, da bodo tako počasi izumrli. Toda motila se je, kajti ta sekta še dandanes obstoja in videli bomo, da se celo še množi. — Mesto leži en dan vožnje z vozom od sibirske železnice. Pogled na mesto je naravnost očarujoč, kajti izgleda, kakor bi bilo sestavljeno iz samih škatlic v matematičnih pravo-kotih, a ob najčistejših cestah so postavljene nizke hišice, ki sq lepo pobeljene. V mestu vlada popoln mir, kajti tu ni otrok, ki bi se na cesti igrali in kričali. Odrasli prebivalci se po spolu razlikujejo samo v tem, da imajo moški dolge brade, sicer pa so vsi enako opravljeni. Oboji nosijo do kolen segajoče suknje, preko ušes imajo potegnjene kožuhovinaste kape, tako vedano in se le šepeče. Žena skrbi za moža le, kar se tiče kuhe in drugih oppavil, ki jih moški ne opravljajo. Ljudstvo živi mirno in zadovoljno, prepiri in zločini so tam neznana stvar. Policije in sodišča ne poznajo. Vsakršno posvetno uživanje jim je tuje, nihče ne kadi, za največje zlo pa smatrajo alkohol. Tujec, ki pride v to mesto v svrho prou-čavanja tega narodiča, se mora strogo držati veljavnih predpisov, zato tudi skoro vsak mesto kmalu zapusti. Kako to, da mesto brez otrok ni že davno izumrlo? Tudi za to so našli sredstvo. Vsako leto gredo častitljivi možje okolu, ki iščejo "otroke.'* Seveda morajo ti otroci biti odrasli, ker se morajo prostovoljno podvreči vsem zahtevam, katere vera skopcev predpisuje. In vedno je dosti takih, ki so se sveta in uživanja naveličali in ki so pripravljeni na vse, pa radi sledijo starčkom v njih mesto brez otrok. Ti podedujejo hiše in posestva brez nadaljnega ter živijo nadalje z ženo, ki je po moževi smrti ostala sama v hiši. Pusto, tuje življenje živijo ti čudaki, a vendar še ni bilo slišati, da bi se kdo iz Bolskaje-Majke vrnil v šumni svet. -o- KJE JE NAJVEČ ŽENSK. V splošnem se lahko reče, da je na vsem svetu število moških in žensk precej enako. Razlika nastane šele, ako primerjamo posamezne dele sveta in dežele. V Ameriki pride na tisoč mož 977 žensk, v Evropi 1024, v Afriki 990, v Aziji 944 in Avstraliji 812. Med vsemi deželami v Evropi ima Norveška razmeroma največ žensk, namreč 1066 na tisoč moških. Nato slede Anglija s 1059, Švica s 1056, Španska 1044, 1 Portugalska 1041, Nemčija, Avstrija in Ma-žarska s 1035, Danska 1032, Rusija 1022, a na Francoskem 1008. Druge države Evrope imajo manj žensk kot pa moških. Italija le 989 na tisoč moških, Belgija 985, balkanske države 950. V Afriki imajo nekatere države, med temi Egipt, več žensk kot moških. Največ žensk najdemo v Vzhodni Indiji, namreč 20 odstotkov več kot pa moških. V Ecuadorju pride 1129 žensk na tisoč moških. Salvador je edina država na svetu, v kateri je število moških in žensk enako. V Kanadi in Peru je 976 žensk na tisoč moških, v Sibiriji 932, Centralni Aziji 909, v Hongkongu samo 375. Zato bi kdo mislil, da je možnost možitve za ženske v Hongkongu najlažja, toda statistika uči, da številčno razmerje nikakor ni merodajno za to. Tako n. pr. v Kanadi, kjer je na tisoč moških 976 žensk, je tako pomanjkanje žensk za flkem in v Združenih državah agitacija, da vsaka ženska, katera pride v Kanado z namenom, da *se tam omoži, dobi sti se obrača agitacijo do vdov, ker so ugotovili, da se vdova lažje prilagodi razmeram na samotnih farmah kot pa mlada, življenjaželjna mladenka. Skušnja uči, da je po vseh ko-lonijalnih deželah vedno večje pomanjkanje žensk, a v velikih industrijskih centrih, posebno v glavnih mestih raznih pokrajin, stalno narašča ter je ženska v teh skoraj povsod v veliki večini. -o- DVANAJSTLETEN DOKTOR. Na vseučilišču v Madridu se je pripetil izreden slučaj, da je dvanajstleten deček promovi-ral za doktorja. To je namreč čudežni otrok Fernandez Car-balleia, ki je že z desetim letom vstopil na madridsko univerzo. Samoposebi se razume, da je mladi Fernandez že v najnežnejši mladosti kazal ne-» navadno nadarjenost. Ko je bil star dve leti, je že znal čitati in pisati. Gimnazijske študije je dokončal v najkrajšem času, a na vseučilišču je že takoj za prve naloge prejemal darila, katera je prejel v tekmi z drugimi rednimi dijaki. Mogoče bi kdo mislil, da je presoja del tega dijaka vplivala na profesorje le po njegovem slovesu. Toda to je zmotno, kajti na univerzah se dela oddajajo brez imen, tako da je oseba dotične-ga dela popolnoma neznana.— Sicer pa ta čudežni otrok ni o-samljen v zgodovini. Pred 200 leti je bil na univerzi Halle 14-leten doktor, po imenu Filip Baratier. Slavni učenjak in danteolog Karel Witte, ki je bil rojen leta 1800, je pa sedanjega madridskega mladca prekosil, kajti ko je bil ta star devet let in pol, je bil že na univerzi Giessen imatrikuliran. Pesnik Torquato Tasso je bil tudi s trinajstim letom visokošolec. -o- OTROCI — ATENTATORJI. V Warburgu na Nemškem je našel železniški čuvaj na progi velik kup kamenja, in sicer nekoliko minut pred prihodom berlinskega brzovlaka. Ko bi bil vlak trčil ob to kamenje, bi ga bilo gotovo vrglo iz tira in zgodila bi se katastrofa. Kmalu so tudi našli krivce: dve deklici od 10 do 12 let in pa 91etnega dečka. Ti so bili skriti v bližini, da vidijo železniško nesrečo. To je gotovo že deseti slučaj, da otročad poskuša atentat' na vlak, in kakor znano, se je dvakrat tudi res na ta način zgodila nesreča na železnici, kjer je bilo tudi več človeških žrtev. Vse žalostne posledice dandanašnje slabe vzgoje dece. Kavalirsko. * "Kaj? Matiček? Ha, on ti je kavalir, kadar mati drva seka, on sveti z lučjo." LISTNICA UREDNIŠTVA. 2e večkrat smo povedali v našem listu, t da pošta Združenih držav ne dovoli pošiljati po pesti nikake reklame o kakem sreč kanj u ali žrebanju, bodisi kakoršnokoli. Zato tudi ne dovoli časopisom, ki se razpošiljajo potom pošte, prinašati bodisi v oglasih, dopisih ali člankih ali na kakršenkoli način, nobene tozadevne reklame. Društveni uradniki, ki vključujejo v svoja naznanila ali dopise tako reklamo, naj ne zamerijo uredništvu, ki take stavke in tako besedilo črta ven. To niso kaprice uredništva, temveč to zahteva strogo poštni zakon in po tem se morajo ravnati vsi časopisi, ki se razpošiljajo po pošti. Prosimo, naj to društveni u-*adniki zanaprej upoštevajo. ■ mehITšmeh. Kaj je patrijot. "Veš ti, kaj je patrijot?" — "Seveda, tak je patrijot, ki je vsako minuto pripravljen tvoje življenje žrtvovati za tvojo domovino." * * * Zaupljiv mož. "On je v resnici mož. Svoje zaupanje do mene mi je izkazal, ko so se zbirali -nad menoj najbolj črni oblaki." — "Kako vendar?"— "Posodil mi je svoj dežnik." * * Točnost ženske. "Od sile je to. Že od štirih čakam tukaj na vogalu na svojega moža, ki ima priti iz pisarne, a še sedaj ga ni, ko je že ura pet." — "Kedaj ti je pa rekel priti?" — "Ob treh." * * * Ni bil previden. Žena: Služkinja je odpovedala službo, pravi, da si ji včeraj prav grobo odgovarjal po telefonu iz pisarne. Mož: O, pomota, jaz sem pa mislil, da si ti z menoj govorila ! -o- Amcrikanski Slovenec je nas zaščitnik proti brezverstvu, je naš besednik in naš glasnik, zato agitirajmo zanj! r S "H'F I..... UGODNA PRILIKA 10 SOB "light housekeeping** 3 kpp. spbe. 3 "English baseucctf" tx sebe, Dohodki $160. real $70, fe£ in plin $15; na lepem kraju, veda* oddano. Radi druge kupčije odda $2000. 4016 Ellis Ave. H-fcsr.č "CKICK1 CHICK! CHICK1" Nase piske vam delajo ilvjenje — kupčija dobra. Rocks, Red, '$1&50, Leghorns, $16.00, Minorcas $33.00. — Z naročilom je poslati denar. — Flake's Petland, Salem, Ore. 70-t do tt HIŠA NA vogalu za trgovino S *tan. garaža v 2 nadstr. Trgovina zdaj prarna, a je pripravna za -vsako obrt. Lastnik v 2. nadstr. £700 W. 23rd St. 13-tdot ZA ZANESLJIVE informacije glede malih farm, za take, ki želijo mirni dom, v "Lower Rio Grande Valley" naj se obrnejo na Fonville, Box 115 Forth Worth, Tex. 91-p,s,t BUSINESS LOTA v Niles Center kjer je mojega denarja $1100 oddam za $350.00. Mrs. Luce, 5349 Sheridan Rd. 90-č do č AVTOMOBILI NA PRODAJ. "SHEEP RANCH" 600 akr. sveta, ograjeno, dobra poslopja. 328 ovac. Saginaw Co., Perry Hittier, Burt, Mich . 14-tdot PRODA trgovino, hiša 2 stan. garaža za 3 kare. "coal, express business" t samo $9500. 1009 W. 69th St. 48-č.p.s FORD COUPE 1925. malo rabljen, dobro rona. Al stanju. Nizka cena. Pridite v nedeljo. Joe Ederie, 4514 Washington Blvd. Ph. Mansf. 0816. 45-č,p,s 4 STAN. hiša zid. 4-5 sob, 4 parni kotli, plinove pečice v stan. $25,000. O. Kriehel, 4915 N. Monticello Ave. 35-č,p,S FORD 4-DOOR Sedan 25, kakor nov. Cena nizka, le $195.00. Joe Ederie, 4514 Washington Blvd. 46-č,p,s FARME NA PRODAJ 1 AKR blizu Downers Grove, 4 sobe hiša, vse improvements. $4500, treba $1500 takoj. Mr. W. L. Dane, 4048 W. Lake St.. City. 07-s s V NAJEM SE ODDA ODDA v najem stan. 7 sob, centralna kurjava; blizu transportacija; $65. Triangle 3112. 23-sr.č.p POHIŠTVO NA PRODAJ. PRODA 71 AKR. hiša 7 sob, tudi druga poslopja, le nekaj treba takoj, cena $4500. Tudi druge razne male farme pri: Orwell Realty Co., Orwell, Ohio. 04-sdo3 PRODA opremljeno stan., 2 sobi, tudi piano. 550.00, Vprašajte zvečer po _ 8. uri. 3503 Adams St. 2B. 19-t do t PRODA $200.00 Victor Victrolo, kakor novo z rekordi, za $75.00. Mrs. Monson, 4861 Berenica Ave. 20-t do t 62 AKR.. 11 je paše. 40 "rod" do šole in trgovine. Dobra poslopja. 1578VŽ East Gleason St., Portland, Ore. 18-t do t OHIO FARME. Imamo farme v bližini Youngstown, dobre ceste in poslopja. $100.00 akr, T. A. Burkholder, 413 Home Savings & Loan Bldg., Youngstown, O. 21-t,sr,č "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za Štiri sobe samo* $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo, VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. 80 AKR. ob posuti cesti, dobra zemlja, hiša 6 sob, hlev in druga poslbp-ja, mlin na veter, sadonosnik, lep dom, samo $4500, takoj treba $2000. Govt. Farm & Loan, A. R. Johnson,-Lyman Block, Muskegan. Mich. 88-t do t 80 AKR., alfalfa, sladkorna pesa. za 2 NADSTR. lesena hiša $6000 takoj, rent nese $1440 letno, v dobrem stanja. 4407 S. Wallace St. 88-č do č TAKOJ MORA prodati bungalow 6 sob spod. in 3 zgor. Prva ponudba v gotovini se sprejme. 6320 School St.__96-p do p MALI OGLASI. DELO IN SLUŽB* POZNAVALCI JUŽNEGA DELA MESTA. Ako vam- je znan južni del mesta in južno zapadni, mi imamo za vas lepo delo, ki vas bo gotovo zanimalo. $5000 lahko zaslužite letno, treba je tudi umeti angleški jezik. Vprašajo naj osebe čedne zunanjosti, ki so ne strašijo lahkega dela. Vprašajte GENERAL MANAGER, soba 660 First National Bank Bldg., 31 S. Clark St., Chicago, III. _____ll-t,sr,č DEKLE za splošna gospodinjska dela se sprejme 5120 University, 3rd North. Ph. Midway 2887. _47-č FOREMAN-PRESSMAN, Al, sko zinskoz izkušen, za "Bookwork," imeti mora reference in naj pove koliko zahteva plače. Quinn & Boden -Co., Inc., Rahway, N. J. 29-sr.č.p NA IRVING PARK blvd. trgovina in 2 stan. garaža za 2 k. — Samo $21,000, lastnik odhaja z mesta. — _Juniper 2167._92-p_do p HIŠA 6 STAN. 6-5 sob, porč za spat. 2327-29 Winnemac blizu Ravens-wood "L" in 3 kar, cena $44,500. _Irving 6827._89^6 do č PRIMERNO ponudbo sprejme za 3 nadstr. zid. hišo, garažo za 3 kare zidano. 8052 S. Bishop St., 1st Apt. __________78-č do č SAMO $200.00 TAKOJ. 5234 S. Winchester, poslopje 2 nadstr. Po 4 in 5 sob. elektrika. $7500 Bik. Ro-bey-51st, A. J. Lieberman, 105 North ClarlcSt. State 5647._30-srdosr ZID. POSLOPJE, trgovina, proda na 717 W. 691 h blizu Halsted, 4 sobe| flat, za vsako obrt. $12.500. 36-srdosr vrtnarstvo, blizu "sugar dump" elevator za žito in "canning factory," 20 milj do Denver, Colo. Lepo podnebje. Pišite: John Ehler, 274 So. _3rd Ave., Brighton, Colo._23-t,sr,č ILLINOIS* FOX RIVER FARME na prodaj. Vrtnarstvo in "truck" farme blizu Elgin. 40 do 300 akr. Cena od $135 do $500 za aker, z dobrimi improvemets. Idealni prostro za kolonizacijo. Na odplč. Vprašajte W. B. Kirkpatrick, Elgin National Bank Bldg., Elgin, 111. Phone Elgin 351. D-! srdosr PRODA 2 nova zid. bungalow v Au-, stin. $9500 vsak. Vprašajte Oscar A. Anderson, 5118 W. Division St. ___10-s do s 2 NADSTR. zid hiša, parlor, 2 furnaces, Humphrey ht. garaža za 2 k. 4207 N. Irving Ave. 2 floor. 08-s,t,sr 2 NADSTR. zid. liiŠa. Polk blizu Crawford, 5—6 sob, 2 peči, pokličite Mansfield 2864. 01-s 2 NADSTR. hiša na 90th in May Str. 5—5 moderno $13,500, lastnik 8952 Aberdeen St. PRODA ALI ZAMENJA 2 trgovine 4stanov. 6341 Dorchester Ave. Dohodki $5300, $J0,000 je treba gotovine. — John D. Austin Co., 6334 Cottage Grove. Fairfax 0212. ____________02j^s do s PRODA TRGOVINO in stan. 6 sob, 2853 Lincoln Ave., blizu Grace St. Cena $18,000._03-s_do s PRODA HIŠO 5 sob, porči za spat, tudi garaža, poslopje na vogalu. — 3024 Addison St., Keystone 7847. __98-s do s ZID. BUNGALOW, 6 sob; nizka cena za takojšno prodajo. 6146 South Keating Ave. Prospect 5967. 17-to do t -O-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! GLAVNI STAN za kokošjerejo. $150 deset akrov blizu Tacoma. Mutual Realty, 938lA Pacific Ave., TacO'ma. __Wash.__34-srdosr ZA MALE FARME, 100 milj _do Houston, Texas, blizu mesta in železnice. Cena nizka. Geo. S. Gayle, 1223 W. Bell Ave., Houston, Tex. __32-srdosr RAZNE velikosti farme obdelane, dobra zemlja in tudi pripravno za kolonizacijo. Ves svet je v rokah Miss. Co. Lepa črna zemlja in rodovitna, kakor "South Sea Islands." Do tri žetve na leto. R. C. Rose, Osceola. Ark.__31-sr.č 60 AKR. obdelane farme, posula cesta. blizu mesta. $75.00 za aker. C. _E. Gardner, Franklin, La. 27-sr,č.p 40 AKR. mora takoj prodati, cena znižana od $2800 na $2000. Robert Howe. Flippin, Ark._26-sr,č.p 320 AKR. vse obdelano, črna zemlja, blizu mesta., dobro poslopje. Lahka odplč. Wale h Land Comp., VVinni- __ peg,_Canada.__ 40-čdoč ŽIVINOREJO in mlekarstvo proHa zelo ugodno, vprašajte takoj, Clara A. Wagner. Box 56, Hornbruok. _Calif._____41-čdoč 1 AKR pomaranč, nova hiša 5 sob. 500 kokoši. $6500. Lahka odplč. — Tudi na prodaj 2 akra samih pomaranč. Marshall Room. 711 — 606 S. Ilill, Los Angeles. Calif._42-č BODITE NEODVISNI in lastujte svojo farmo. 320 akr. zemlje v Edmonton okraju. Kanada, žito izborilo raste in se drago prnda. Zemlja se vam sama izplača. $16.00 akr. Odplč. K. H. Steidl. 306 Gorham Bldg., Minneapolis, M inn._43-č ŽIVINOREJA. Fresno reka teče skozi, ribarstvoj Ahwahnee Valley, Madera okraj. Yosesite Rd. John Rains, Ahwahnee, Calif. 44-č obletnice znamenitih amerikancev, (Konec.) 12. februarja 1791. — Peter Cooper. — Peter Cooper, ameriški tovarnar, iznajdi-telj in človekoljub, se je rodil tetra dne v New Yorku. Imel je bore malo šolske vzgoje in v mladosti je pgmagal očetu pri klo-bučarstvu. V starosti 17 let se je naučil kolarstva. Kasneje je iznašel stroj za rezanje sukna in se bavil zaporedno z raznimi rokodelstvi, dokler ni končno postal tovarnar kleja. Okolo 1. 1830 se je začel zanimati za železarstvo in bil je prvi izdelovatelj tramov iz kovanega železa za gradnjo og-njeuzdržnih poslopij. Istega leta je na podlagi svojih lastnih načrtov sestavil prvo lokomotivo, ki je bila kedaj zgrajena v A-meriki. Zanimal se je tudi za brzojavni promet in sodeloval je pri položitvi prvega atlantskega kabla. Leta 1876 ga je "neodvisna stranka" imenovala predsedniškim kandidatom. Umrl je v New Yorku 1. 1883. Peter Cooper je 1. 1854 ustanovil v New Yorku slovito Cooper Union ali Cooper In- stitute. Svrha te ustanove je nuditi delavcem brezplačni pouk* umetnosti in znan-stva, kakor tudi čitalnice in knjižnice. 26. februarja 1846--William Frederick Cody. —William Frederick Cody, sloviti lovec divjega zapada in podjetnik svetovno znanega cirkusa, boljše znan pod imenom "Buffalo Bill," se je rodil v Scott County v Iowi. Njegovi starši so se preselili v pokrajino blizu Fort Leavenworth, Kansas, kjer mu je bil oče ubit v boju proti Indijancem. Ko je bil Cody še jako mlad, so ga špedicij-ske tvrdke (Express companies) vporablja-Ie kot jahača za prenašanje paketov in dragocenosti čez pokrajine divjega zapada, kar je bil tedaj jako nevaren poklic. Kmalu je zaslovel kot drzen in neumoren jahač, bister skavt (sel in vodnik po divji pokrajini) in kot izboren lovec. Ko je bil komaj 21 let star, je nase obrnil pozornost ameriških vojnih poveljnikov, ki so tedaj vedno potrebovali izkušene skavte, na katere so se mogli zanašati in ki so poznali navade in jezike Indijancev. Od leta 1868 do 1869 je bil imenovan glavntm skavtom pod generalom Sheridan, ki je tedaj vodil boj proti sovražnim Indijancem. Sheridanov poboč&ik je- o Codyju: "Prenašal je depeše sto milj daleč sredi strašnega streljanja sovražnih čet Indijancev in se vedno vračal brez škode." Vsled te okolščine in njegovih pogostih o-sebnih spopadov z Indijanci je njegovo ime zaslovelo širom Amerike. Cody je zadnji izmed šestorice velikih ameriških skavtov: Boone, Crockett, Carson, Bridger, "Wild Bill" in "Buffalo Bill." Ta pridevek si je pridobil radi svoje lovske slave; njegov rekord kot lovca je bil 4862 bivolov v eni sezoni. Ostal je do smrti tipičen zastopnik nekdanjega divjega zapada. Okoli leta 1880 je začel izpolnjevati staro svojo željo, da bi okoli sebe nabral o-stanke onega značilnega življenja, ki so ga vodili naseljenci ob mejah civilizacije in razkazal "divji zapad" po vzhodnih državah in pc Evropi. Tako je Buffalo Bill ustvaril cirkus, ki je zaslovel pod imenom "Wild West." Nabral je v to svrho mnogo Indijancev, izmed katerih je bilo nekoliko njegovih prejšnih smrtnih sovražnikov, stotine kravarjev 0000000<><><><^^ PISANO POLJE <><><><><><><><><><><><>0 00000000 0-00 0000000 00000-00 Dr. P. A. Tominec: SONCE IN SENCA. Božje razodetje je nesmisel. "Če kak slavohlepen filozof nikakor ni mogel doseči slave, je začel razlagati o bogovih. O teh je bilo najlaže si kaj izmisliti, ker jih ni nihče videl. Kaj je bilo torej čudnega potem, če si je kak filozof obenem s svo- stev, brez slišnih besedi. — Toda enako neumljivo je tudi, kako more čutno slišana besedaj, biti sposobna, da prenaša človeške misli, ki nimajo s čutnostjo nikake sličnosti. Prav taka uganka nam je, kako more naša duša, ki je tudi zgolj duh, tvoriti besede, da izražajo njene misli. Četudi se dejansko to jimi izmišljotinami izmislil tu- I vrši dan za dnevom in smo na ŠIVILJA PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbere pri meni. FR. PENGAL, PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111 IG. ARCHULL. 1810 West 22nd Place, Chicago, HI. priporoča svojo obrt. Popravljam čevlje trpežno. Ker imam najnovejše stroje, delo izvršim naglo. Cene nizke. Rojakom se priporočam v naklonjenost. • Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (točev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičnimi podatki. Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem časa ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih bbsto-ječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Jažne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno poŠto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-vpznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa ga dobi vsak; kdor pridobi lista Amer. Slovenec enega celoletnega aH dva polletna nova naročnika. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 Weit 22nd Street, « Chicago, IiL di dokaz zanje: bogovi sami so mu vse to razodeli." Predvsem najdemo v teh besedah trditev, da je nauk o Bogu pravljica, ki so si jo izmislili slavohlepni modrijani. Da je to nedokazana trditev in zmota, bomo videli pozneje. Dalje pa trdijo naši nasprotniki, da je izmišljotina tudi božje razodetje, ki je po njihovem mnenju sploh nemogoče. Božje razodetje ne nasprotuje ne božji ne človeški naravi. "Bog je govoril s človekom." s temi besedami stalno označu- to navajeni, vendar zato uganka ni nič manjša. Edina razlaga za to je božja vsemogočnost in božja modrost. Ce je pa Bog že stvarem z rabo primernih sredstev omogočil izražanje misli — kar spada nedvomno k popolnosti dušnega bitja, —tedaj si pač lahko mislimo, da je mogel tudi sebi izbrati način, kako bo izražal svoje misli in svojo voljo ljudem. Ali je pa morda božje razodetje nemogoče glede na človeka? Prav tako no. Prvi in glavni pogoj za to jo sprejem- ...... Ijivost človeške narave za božji jejo nasi nasprotniki to, čemur 1 , T . ....... _______.______: 'nauk. In to sprejemljivost clo- vck v resnici ima. Razvidno je Slovenka se priporoča rojakinjam v naselbini za dela spadajoča v njeno stroko. Izdeluje vsakovrstna ženska oblačila po najnovejših vzorcih, tudi narodne noše. Boljše narejene in cenejše so obleke narejene pri izkušeni šivilji, kakor pa če jih kupite v trgovini. Vprašajte na 1858 West 22nd St., Chicago, Ills., vogal Lincoln in 22. ceste. mi pravimo božje razodetje. Kaj pomenijo te besede? Nič drugega no kakor to, da je Bog z nadnaravnim razsvetljenjem našega razuma človeku razodel one resnice, ki bi jih človek drugače sploh ne mogel dognati ali pa le z veliko težavo. Ali je to res kaj tako nemogočega? Nikakor ne. Res je sicer, da nam že stvari same, ki jih vidimo okoli sebe v naravi, oznanjajo Boga in božje lastnosti. Po pravici pravi sv. Avguštin: "Nebo in zemlja in vse, kar je na njih, mi z vseh strani govori, naj te ljubim; in ne nehajo oznanjati vsem,tako da so neopravičljivi, kateri te ne ljubijo . . , Vprašal sem zemljo in rekla je: Nisem tvoj Bog, in vse stvari 11a njej so izpovedale isto. Vprašal sem moria in brezna in živali, ki se gibljejo na zemlji, in odgovorile so: Nismo tvoj Bog. išči nad nami! Vprašal sem nebo, solnce, luno in zvezde in rekle so: Tudi me nismo Bog, ki ga iščeš. In rekel sem vsem stvarem, ki obkrožavajo moje telo: Reklo ste mi o mojem Bogu, da ve niste; povejte mi kaj o njem. In zaklicale so z velikim glasom: On nas je naredil! Moje vprašanje je moja pozornost in njihov odgovor je njihova lepota. Ti, Gospod, si jih torej naredil; ker si lep, so lepe, ker si dober, so dobre." Kakšen je Gospod, nas uče stvari s svojo lepoto, s svojo dobroto, s svojim bivanjem. Mnogo torej more spoznati človeški um že iz golega opazovanja božje narave. Toda še bolje to spozna, če ga kdo na te posamezne točke opozori. Prav tako je to, kakor če opazuješ delo kakega umetnika, n. pr. sliko, poslopje, stroj ali kaj podobnega. Že te to že iz toga, ker ima dušo. ki je podoba božja. Ce bi bil človek kamen ali kos lesa, bi seveda Bog ne mogel stopiti z njim v duhovno zvezo; tako pa je umsko bitje, ki je že po svoji naravi nagnjeno k resnici. In to sprejetje božjih resnic zl4 človeka ni nič poniževalnega ali protinaravne-ga. Saj moramo tudi v posvetnih stvareh drugim verovati. —■ Že črke abecede, ime domačega kraja, imena rek in mest in trgov na zemljepisni karti mora učenec v osnovni šoli verovati učitelju na besedo. Ce bi hotel po lastnem raziskovanju priti do tega spoznanja, bi sploh nikamor ne prišel. I11 ta potreba po veri v čistg posvetnih stvareh ga spremlja skozi vse življenje. Celo učenjak se mora zadovoljiti z vero v vseh predmetih, v katerih ni sam strokovnjak. Kakor nadalje pametna vzgoja otroku ne škoduje, ampak pomaga, da na naraven način razvija svoje dušne zmožnosti, tako tudi pouk, ki ga je dal Bog, nikakor ne uničuje človeške narave, ampak mu spopolnjuje in viša že prirojene lastnosti in zmožnosti. Cepljena divja jablana ne zgubi nič svoje prvotne življenjske moči radi cepljenja, le njeni soki so povzdigrijeni, da proizvajajo v času dozorevanja plemenite in lepe sadove. — Iz vsega doslej povedanega je vsaj to jasno razvidno, da razodetje ni nekaj nemogočega ali človeka nevrednega. -o- Težko je obolel msgr. Arko, dekan v Idriji. Zdravi se v sa-natoriju sv. Justa v Gorici. Priznanje primorskemu U" stvari same po sebi, če jih vi- metn:ku. _ Goriški rojak mla- diš, nate napravijo vtis in ti zbudijo spoštovanje do umetnika. Toda izredno se tvoje spoznanje zviša in olajša, če ti pri ogledovanju slike, stroja ali kakega poslopja stoji ob strani mojster, ki ti stvar razlaga ter te opozarja na posameznosti, ki bi jih drugače komaj opazil ali niti ne razumel. Ce je to pri človeškem delu ali umetnini mogoče, ki je končno vendar nekaj "človeškega, ali je morda kaj takega nemogoče ali neprimerno za Stvarnika? Ne moremo si sicer prav predstavljati, kako more zgolj duh, kakor je Bog, razodeti svoje misli brez čutnih sred- Dr. ST. P. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., poL Brighton Pic TeL: Lafayette 1544. di slikar Cargo, ki biva zdaj v Ljubljani, je razstavil svoja dela v Berlinu. Žel je obilo priznanja in pohvale celo v velikih nemških dnevnikih. NAZNANILO IN PRIPORO- * ČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca.