Lego VIII., šf ev. 42. Celfe, sobofa 17. aprila i926* Poštnina plačana v gotosini. Narečnina Z.'! Jugoslavijo : mesečno 7 Din, ietno 84 Din. Za lnozeinstvo: letno 240 Dii; ^osameznr Stevitka I Min. Redant 1W5TJ Strossmayerjcva ullca 1, prit \p.-Č.zavoda 10.606. ,#j»lf«sm oenifeu. Radiča so so iznobili. Ko se je v sredo g. Stepan Radi«' pripeljal v IJtograd, je jnoral izvedeti. «la je ves radiJtalski tabor pobunjon radi njegovih zagrebških izjav. 1st L dan so podali csiavko pravasodni mi- aister Marko G.mričic, minister za. so- •ijalno politiko Simonovic in drž. pod- tajnik Kujundžic. Vsi so izjavili, da no moi'C'jo vPrav iz srea obzalujem, da se ne niorete vspeti na piodostaT, ki bi odgovarjal Vašemu visokonin dostojanstvu, ternvec ljubile krelati se v niiavi najmalenkostn^jsih cksebnih spletk. Vi. zlorabljate skoi'ovsko avtoriteto in ste jo zlasti zlorabili proti duhovnikom, ki nočejo in po svoji vesti ne morejo slediti Vašemu polju, da bi podpiirafi politično in asebno nemoralo in lopovščino , . .« p POLJSKA IN ČEHOSLOVA- ŠKA. V Pragi se mudecemu poljskemu ministrskem.li predsedniku grofu Skr- zynskemu na cast je priredil zunanji minLster dr. Reneš banket, pri katerem je iizrekol napitnico, v kateri se je naj- prej zalivaiil predsedniku vlade, da je vrnil njegov lanski obißk v Varšavi. Dejal je, da ta poseta nikakor nksta sa- mo formahia, ampak da imata siimbo- ličen pomen. Poljski in češkoslovaški narod sta bratska in spadata k i-sti et- nograf.skii skupini in isti vrsti ljudske kulture. Oba naroda sta soseda, in za- to morata delovati roko v roki. Sedaj se je posrečilo spraviti obojestransko naziranje v sklad in poglobiti medse- bojno prijateljstvo in zaupanje. Skup- ni smoter je zavarovanje miru v Evro- pi in učvrstiiti današnji politični red, ki se naslanja na spoštovanje pogodb in dogodkov in na odločittve Zveze na- rodov. Poljski miinietrski predsednik se je zalivaiil za lople besede svojega če- škoslovažkega tovariša in v svoji na- pitnici naglašal slavno zgodovi.no Ge- skosi'ovaske in mgotovil dejstvo, da sta sodaj oba naroda, ki sta tako zelo na- vezana drug na drugega, po stoletjih ^opet svobodna in da dolooata svojo lastno usodo. Govornik je povdarjal, kako zelo sta bila v slavni prcteklosli oba naroda zvezana med seboj po tra- dieijah, kulturi», zl'asti pa na bojnili poljih. Oba naroda sta že zdavnaj stre- mela za tern, da se v Srednji Evropi ustanovi slovanski blok, ki naj bo trd- no odločen, da ohrani mir v Evropi. Seja celjskega obcin- skega sveta. Celje, 16. aprila. V sredo od 18.30 do 21.30 se je vr- šila redn a seja cel'jskega ol)čiiiskega sveta pod predsedstvom župana dr. ¦Hrasovca. Vet* obcimskih odbornikov je bilo odsotnHi radi obolelosti. Takoj po otvoritvi seje se je župan v toplih be- sedah spominjal umrlega mnogoletne- ga mestnega blagajnika gosp. Josipa Schinidla, ki mu bndi ohranjen hval'e- žen spomin. übe. odb. Koren je stavil v zadnji občinski seji na župana vprašanje, ali so mostni konji celjski požarni brambi v slucaju požara vedno na razpolago. Župan je obljubiJ, da bo dat mestnemu oskrbništvu narocilo, naj gre gasilne- l^unn drnštvu y vsakem, slučaju na roko. Prodiog obo. odb. Karena, naj se z ozirom na nesrečo pri barutnem skla- dišču, koje žrtev je postal 24-letni iz- deloval'ec cementnih predmetov Karl Sredovnik iz Gaberja, to mostno po- slopje odpove vojaškemu crarju s J. julijem 1927, za sedaj pa naj vojaška oblast zagradi ta prostor. je bil odka- zan pravnemu odseku. Na predlog obč. odb. Bizjaka se je sklenii'o soglasno, naj ukrene župan- stvo vse potrebno, da se vrne mestni občini vsaj obrtni referat, ki ji je bil odvzet z ukinltvijo mestne avtonomije. Župan prečita dopis občinskih klubov SDS in NSS, ki sporočata, da sta ustanovila skupni »Klub delovne večine«. Ta klub bo nastopal v občin- skem svetu enotno, v astalem pa ohra- nita oba khiba svojo samostojnost. Obč. odb. dr. Dobovišek in Modic sta na- i znanila, da sla izstopila iz kluba ob- i činskiih odbornikov NSS in so zdriižila \ Klub neodvisnili obrinskih odbor- nikov«. Predlog, naj se opusti. pobkanjei obcinske naklade na vino za pol leta nazaj za vino, ki se je osušilo v soditi» je bis odkazan finančnemu odsoku. Obč. odb. dr. Ogrizek je stavil in- terpelacijo glede zidanja nove okoliskü deške osnovne sole na Dolgem polju. Interpelacija pravi, da je prostor na Dolgem polju za stavbo neprkneren in izpostavl'jen povodnjim ter zahteva ce- 16 intervencijo mestne občkie, ker se nahaja stavbni prostor na mestnem zemljišču. V slučaju združiitve mestne in okoliške občine naj bi okoliski otroci obiskovali mestno osnovno solo. Župan je nato slvarno ovrgel in- terpelacijo točko za tocko. Iz njegovih •zanimivih izvajanj posnemamo sl/ede- če: »Vprašanje cefjske okoliske osnov- ne sole se rešuje že od 1. 1875. V zad- njih desetletjih so bili določeni za stav- bo nove sole prostori pri sv. Maksimi- lijanu, pri Kupljenovih hisah v Gre- gorčicevi ulici, v bližini Gologrančeve hiše v Gaberju in zemljišče pri križu ob poti na okoližko pokopališče. L. 1923. je krajni šolski svet, v katerem so za- stopane vse politične stranke, soglasno sklenil nakupiti prostor na Dofgem po- lju pri Jožofovem dvorcu za stavbo nove solo. Krajni šolski svet je dne 10. maja J925 sklenil istotako soglasno, naj se zida To deška asnovna sola, za stavbišče pa je bil določen prostor na Dolgem polju, ki so ga posebno pripo- roeali tudi strokovnjaki. Pozneje se je vršil komisijonelni ogled nekaterih prostorov, ki bi mogli priti v poštev za stavbo sole. Izkazafo pa se je zopet, da je prostor na Dolgem polju za to svrho naprimernejsL. Nekateri zastopniki okoliÄke občine so se pozneje izjavili proti teinu stavbišču in so prlporocali prostor pod okoliškim pokopališčom o/. pri cerkvi sv. Maksiinilijana. Ob- veljalo pa je pri, sklepih in dne 13. t. m. zvečer so bila na seji krajnega šol- skega sveta dela za stavbo sole na Dol- gom polju večinoma oddana. Oni, kL so proti temu stavbnemu prostoru, so sploh proti toinu, da bi se sola zidala. Šolaka oblast je popolnoma avtonom- na. Ookoliška obeina vendar ni pod kako kuratelo, da bi ji mestna obeina ukazovafa, kje naj zida novo solo, ka- kor to želi interpelant. Mestna obeina nima in ne sme imeti nic* proti temu. Bodimo vendar veseli, da se zida, ker bodo dobili ljudje v tern težkem času brezposelnosti zaslužka. Imejmo ven- "Kronisl. Janez Hausenbichler. (Ob 30-letnici njegove smrti.) Janez Hausenbichler jo za vcke \ zatisnil ^oje oči 11. aprila 1896. leta j T Bvojem'rojstnem kraju, v Žalcu, mož, ki je igral vecji del svojega pi'odovi- tega življenja ne samo v Žalcu, temveč Y vsej Savinjski dolini v gospodarskom | in političnem življenju vodilno vlogo, mož, ki je vsled svoje gospodarske ne- eebicnosti in narodnega idcalizma vre- den, da se ga spomimjamo ob 30-letni- ci njegove smrti. Janez IlausenbichYer se je rodil 1838. lota. Oče mu je bil Alojzij, mati pa Frančiška, rojena Šenlak. Mali Ja- ¦ nez je posečal v Zlacu osnovno solo, nato pa okrožno glavno šolo v Celju, T posfopju celjskega muzeja na Slom- fikovem trgu. Po končani soli se je po- svetil medičarskemu ohrtu ter je bil nato kot pomočnik štiri leta v tujini ter se zopet vrnil na svojo lastno grudo v ljublji-ni mu Žaloc, kjer si je v svoji | lastni hiSi št. 2 — sodaj fast njeaovoga : 'nooaka g. Rudolf Lorberja, ustanovil j svoje ognj:,šče. ko si je izbral slovensko , Celjanko Elizo Zmrzlikarjevo za žpih>, I ki mu je bila do prerane njogove smrti zvesta družica in gospodinja. Ker pa je ta obrt pojemala, se ji je izneverif tudi on, ter postal vzoren kmet in gospodar, politik in gostilni- čar, ter je njegova hiša slovela daleč po dolini. Hausenbichler pa se je udejstvo- val tudi na kultumem polju. Ustanovit je prvo čitalnico v Savinjski dolini in bil kot tak prvoboritelj nacijonalne ideje v žalskem trgu. A njegova navdu- ševalna narodna based a je šla da Ice preko mej trga, po vsej zcleni Štajor- ski, šel je s svojimi mladimi nacijona- listi na slovenske tabore im tudi njego- va zasfuga jo, da se je vršil 6. septom- bra 1808. lota veličaslen tabor v Žalcu, kjer je 30.000 ljudi manifestiralo in demonstriraio za pravice slovenskega naroda. Na sreu pa mu je bil tudi gospo- darski dobrobit Savinjčanov. In ko je novoceljski oskrbnik Jože Bilzer, ki počiva na žafskem pokopališču, začel na posostvu grajščine Novo Celje sa- diti hmelj, mu je bil Janez Hausenbich- ler prvi učenec in posnemovalec tor ga lahko po vsej pravici imenujemo očeta savinjskega hmeljarstva. Mislim, da ni treba danes izgub- ljati besed, če kratko trdim, da je edino le hmel'j povzdLgnil prebivalstvo Sa- vinjske doline na stopnjo današnjega blagostanja. Zasluge pa je inael tudi rajnki Hausenbichler za povzdigo konjereje, ki jo je pospesevalo po njem ustanov- ljeno Dirkarsko društvo v Žalcu, ki je prirojalo na dirkal'iscu blizu Savinje TOako leto izborno posečane konjske dirke, ki jih žal že dolgo več ni. Najvažnejše njegovo gospodarsko delo pa je bila ustanovitev Savinjske posojilnice, ki uživa danes najvišji ugled daleč naokrog, zavod, ki zaposlu- je že danes 5 uradniekiih moči, zavod, ki izvršuje vse bančno poslovanje, za- vod, ki ima v svojih voditeljih gg. Rob- lek uin Širci, vredne Hausenbiichlerje- ve naslednike. V počaščenje ustanovi- telja blošči Hausenbichlerjeva doprsna sliika naravne velikasti v poslovnih pro- atorili odTicnega denarnega zavoda. Zalski tržki občini je bil rajnki Hausenbichler skoraj 30 let svetovalec in v zadnji dobi tudi župan. Ker pa si je pridobil za trg in za Savinjsko doli- no obilo gospodarskih za«lug, ga ni ' knenovala samo žafska tržka obeina 1 svojim častnim občanom, temveč tudi ! okoliške občine Velika Pirešica3 Griže in Gotovlje, trga Braslovče in Mozirje in druge savinjske občine, ki so upo- števale Hausenbichlerjevo gospodarsko delovanje. On se je tudi odlieno udej- stvoval v cel'jskem okrajnem zastopu, ki mu je bil Hausenbichler podprod- sednik, v dobi, ko sta z rajnim celjskim prvoboriteljom dr. Ivanom Dečkom iz- trgala iz nemških rok okrajni zastop celjski. V Žalcu pa je poleg že imenovane čiitalnice ustanovil1 tudi prostovoljno gasilno društvo, ki je danes lepo raz- vito in vsled dobre organizacije pravi bkgoslov zalskemu trgu in bližnji okolici. Da je bil Hausenbichter prijatelj in podpornik slovenskih visokošolcev. priča dejstvo, da sta se ga ob njegovi smrti z vwici stpominjali akademski društvi »Triglav« v Gradcu in »Slove- nija« na Dunaju. Posebno pa je odlikovala Hausea- bihlerja njegova nesebičnost. Vsled te- ga so ga Tjudje v resnici ljubiJi in spo- StovaH; kajtii v njem so videli naši prednamci najboljsega gospodarskoga svetovalca, veselega družabnika in pri- jatelja ter vzor-poštenjaka in narod- njaka. Slava njegovemu spominu! Stran 2. »NOVA DOB A« Sfpv. 42 dar nekaj srca! Če bi> pri'slo do zdru- zitve obeh občim, sedanje mestno šolsko poslopje itak ne bi več zadoščalo in bi bilo treba. kljub temu graditi še drugo fiolsko poslopje. VprašanJG gosp. dr. Ogrizka za mestno obci.no ne more priti v poštev.« (Živahno odobra- vanje.) Župan je širokogrudno pripusttt debato o tej zadevi, akoravrio po po- slovniku prävzaprav ni dopustna. Obč. odb. Koren je pozdravil stavbo sole. s simpatijo, obč. odb. Ogrizek pa je s svojim tovarišem obč. odb. Janičem o-stal s svojkni predlogi popolnoma osamljen. Obč. odb. Wudler je končntf na podlagi šolske statistike zavrnir na- 'ziirfinjc, da bi mestna osnovna sola lahko sprejela učence iz okoliške sole, lei jih je okrog 600. Po tej debati je prešel občinski evet na dnevni red in najprej odobril zapisnik zadnje obč. seje. Personalni in pravni odsek (po- ročata obč. odb. prof. Mravljak in dr. %alan). Dvema mestnima usluibence- ma se vštejejo v pokojnino in napre- dovanjo kadrski rok im vojna leta, ki sta jih odslnžli-a tik pred vstopom v. ma.gistratno službo. Sestri pokojnega mestnega blagajnika Schmidla se na- kažejo tri mesečne place kot posmrt- nina. Razpise se služba stavbnega uradnika pri mestnem stavbnem ura- "du. V domovinsko zvezo se sprejmeta Janko Marn in Neža Stanovšek. Ker Rudarska sola ni plačala zaastalo na- ;;emnino in vodarino, se iizroci. zadeva pravnemu zastopniku. Podruznici Udruženja. vojnih invaliclov v Celju se odpiže veselieni davek o priliki umet- niskega koncerta dne 10. t. m. Finatični in gnspodarski odsek, fporora.ta obci. odb. dr. Božič in Lesni- ''čat). Čevljar Stefan Strasek prosi, da fci se mil prepustil prostor poleg Maj- 'dičovoga skladišča v Kovaški ulici za stavbo cevljarske deTavnice. Sklene Fe, ponuditi dotično parcelo tvrdki Mnj- dič. Ce hi ta ne reflektiirala na prostor, se odda yarcela prosilcu pod pogojem, da sezida tarn enonadslropno stavbo s procoljom ln pridobi v to svrho še pri- mer en prostor v ozadju, ker je parcela za stavbo premajhna. Lastnik poslopi.i poleg me«tnega magistrata g. Radako- vie namera^a s 1. majem t. T. zvlšati najemnino za uradno prostore v 1130- govi hiši. v ka'.eri je deloma nameščen niesini inagi.strot. Sklene se, plafavuU cd 1. dercmbTii 1925 dalje mesečno na- jemnir.0 1500 Din z dokladami. V031- škenm erfirju se je lani zvišala najem- nina za barutno skladišče od letnih 1800 na 9000, 2a vojasnico kralja Ale- ksandra od 105.000 na 200.000 in za avgmontacjjsko tkladüsce od 45.01-0 na eo.000 Dm. (klposlanec dravske divi- zijske oblasti je iZjavil, da vojno mini- strstvo radi nezadostnega kritja ne ma- re odobriti tako viisokih najemnia. •JSprejel ;e bil predlog odseka, da r-c zniža najcmn-irja za barutno skladvsoo r.a letnih 3000, za vojasnico kralja Atoksandra na 130.000, najemnma 00.000 Din '/a avgmentacijsko skladi- sče pa ostare neizpremenjona. Te na- jemnine veljajo do 1. aprila 1927. Skle- nilo se je tudi naj se vsako leto sesta- ne mešana komisija zastopnikov mesia in vojaške obla&ti, ki naj te tri objekte preglc-da in ugotovi, katera popravila odpadejo na mestno občino in kaiera na vojaški erar. Okrajni zastop la ski je dovofil 7Ai popravilo kapucinsk^ga mosta v Celjn naknadno 5000 Din. Ker se Jo užitnJra na žganje pavšalirala iele 1. aprila 1925, se od Gremija tT- govcev v Celju ne izterja pavšalirana užitnina na žganje od 1. januarja do St. marca 1925. Občekoristni uradniški stavbni za- dirugi v Celju se dovolijo za stavbo sta- novanjskih hiš sledeče ugodnosti: 1. Mestna občina cefjska prevzame pri ÄlestnL hranilnici celjski jamstvo v znesku do 1 milijona dinarjev pod po- gojem, da se porabi posojilo izključno za zidanje stanovanjskih hiš zadruž- nikov, ki naj krijejo vsaj 20 odstotkov gradbenih stroškov. Hiše morajo biti zavarovane za primeme vsote in vin- kulirane, zadružniki pa bi morali iz- phirati svoje hiše zadrugi najkasneje T 20 letih. 2. Dovozne caste k novim agradbam oskrbi zadruga, vodovod in električno napefjavo pa mestna občina. 8. Cene stavbišč se bodo določile pose- bej, po legi stavbnih prostorov, ne pa nad 10 Din za m*. (Cena stavbiščem na hribu sv. Jožefa je že določena na 3 Din mB.) 4. Dokler dovoli država i davene oprostitve za nove stavbe, se i oproste te nove hiše tudi občinskih davščin. (Ta dolocba pa ne velja za stavbišče na Jožefovem hribu, ker ta ne leži na mestnem teritoriju.) Sprejet je bil še dodatni predlog obč. odb. Biz- jaka, da veljajo iste ugodnosti glede novih stanovanjskih his tudi za obrt- niiške, trgovske ter druge organizacije in korporacije, če izpolnijo v predlogu navedene pogoje. Glasbeni Malici v Celju se prepu- sti brezplačno 5 sežnjev bukovih drv. Občinski svet vztraja pri svojem skle- pu iz 1. 1925. glede sekanja drv v mestnih gozdovih, ki se mora mstaviti. Ugotovi naj se, kdo je dal" kljiub na- sprotnemu sklepu dovoljenje za izse- kavanje. Mestni uslužbenci dobe drva pri mestni občissii kakor drugi intere- senti. Kombinirani finančni in gospo- darski odsek in odsek za podjetja (po- roča obč. odb. dr. Božič). Na zadnji ob^- čiinski seji se jo naročilo financnemu in gaspodarskemu odseku in odseku za podjetja, da izvoli zastopnike, ki naj bi nadzorovali obči.nska podjetja in stav- ljäli odseku predloge. Na skupni seji obeh odsekov, ki se je vršila pred ob- ci'nsko sejo v sredo, so l^ifi določeni sle- deči zastopniki: za elektrarno referent dr. Kalan in koreferent Kavs, za pli- narno referent Rebek in Sirec, za ko- pališča referent Sirec in Ferant, za vo- dovod referent Leskovšek in Koren, za klavnico referent Gobec in Pilko, za mestno oskrbništvo referent Lešničar, Ravnikar, Prekorsek in Janič, za gozdno gospodar«tvo referent Mravljak in Koschier, za pokoparišče referent Bizjak in za pogrebni zavod Marčič. Na delavskii praznik dne 1. maj- ni'ka se dovoli občinskim delavcem praznovanje in se jini za ta dan ne odtegne plača. Občinska podjelja. PUnarna (poroča obc. odb. He- bek). Za pogon ventilatorja v plinarni služi elektromotor, ki ga je treba ved- no popravljati, ker se vsl'ed prahu v plinarni cesto pokvari. Da se ta mote- nja odpravijo, bi bilo treba nabaviti plinski motor s 16 do 18 konjskimi si- lamii, ki bi veljal okoli v5O.tOOO Din. Sklene se v principu naj si odsek na- bavi točne podatke o plinarni, iz kate- rih se bo mogfo jasno razvideti, ali se sploh izplača obdržati obrat piiname, Vodovod (poroča obč. odb. Les- kovšek). Obračun za popravilo vodo- voda pri Vitanju, ki se je izvršilo lani, se odobri. Jos. Jarhu v Gaberju se do- voli napeljava vodovoda v njegovo hi- so. Vodarina za zunanje konzumente se racuna po tarifi, ki velja za celjsko okoTico, in sicer kot doklada k najoin- nimi. Stavbni odsek (poroča obč. odb. dr. Božič). Poslopje otroskega vrtca v Gaberju se obda s plotom in tako za- brani prevoz preko tega zemljisoa. Na Jožefovem hribu se popravite dve ka- pelici, ki sta last mestne občine. Pot mimo mestnega pokopališča je treba prestaviiti za nekaj metrov proti zapa- du in urediti spodaj čez polok brv. Pre- ložitev ceste, ki pelje za Jožofovim hri- bom blizu »Golničkov« v Zavodno, se odkfoni. Na njivi pri mestnem pokopališču, ki je dodeljena grobokopu, čegar me- sto pa je sedaj prosto, se vsadi kroni- pir, na vrtu pa predela zemlja. Mesto groLokopa se ponovno razpiše. Končno je bil še sprejet predlog obč. odb. Sirca, da se imena nekaterih ulic jezikovno popravijo. Kralj Pe- trova cesta se imenuje odslej Kralja Petra cesta, Zrinjsko-Frankopanka — Zrinjskega utica, Benjamin Ipavčeva ul. — Ben]amina Ipavca ul., Matiji Gubčeva ul. — Matije Gubca ul., Ale- ksandrova ulica — Kralja Aleksandra ul., Gimnazi.jska ulica se prekrsti v štritsirjevo utico, cesta od kolodvofa mimo poslopja Praštedione pa po zna- nem narodnjaku in dobrotniku Anto- nu Kolencu »Kolenčeva ulica«. Odsek naj predloči proracun za prenovljer;je teh ulirnih tablic. S tern je bila seja koncana., — rp. Kino« MESTNI KINO. »Grofico Mari- co< še bo videti v petek, soboto in ne- deljo v fihnu, ki presega celo popular- no opereto. KINO GABERJE. »Ljubavni eks- pres« so bo kazal še v petek in soboto. V nedeljo, pondeljek in torek pa >Dete uli.ee« v pustolov6kem filmu. Celjska kronika. c »DESETI BRAT«. Danes v pe- tek 16. t. m. bo repriiza Jurčič-Gove- karjeve igre »Deseti brat«. Občinstvo se opozarja, da ne naseda raznim govo- ricam, da so vstopnice že razprodane. Za one obiskovalce, ki si no morejo preskrbeti vstopnic v predprodaji, je rezervirano vedno nekaj vstopnic pri večerni blagajni. c JUGOSLOVENSKA MATICA, PODRUŽNICA CELJE bo iniela svoj redni občni zbor v soboto, dne 17. apri- la ob 8. uri zvečer v inali dvorani Na- rodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. nagovor predsednika; 2. čitanje zapis- nika zadnjega obenega zbora; 3. poro- čila funkcijonarjev: a) tajnice, b) bla- gajnika; 4. volitve; 5. slučajnostL. — Clanstvo uljudno vabimo, da se obene- ga zbora točno in pol'nostevilno ude- leži. — Odbor. c PLANINCI IN PLANINKE! Hrv. turist. klub »Sljeme« v Zagrebu riain naznanja, da napravi v družbi s turLstov.skim ksubom »Skala« iz Ljub- ljane v nedeljo, dne 18. aprila t. 1. iz- let z Laškega na Celjsko kočo. Savinj- j ska podružnica S. P. D. pozka vsvoje člane, da se udeleže v čiin večjem šte- vilu tega planinskega sesLanka na Gefj- ski koči in tako čim lepše in dostojnej- se manifestirajo planinsko idejo in bratstvo s hrvatskimi planinci. Odhod iz Celja ob 10. uri dopoldne. c DRUŠTVO DRŽ. NAMEŠČEN- GEV IN UPOKOJENGEV V CELJU je imelo v cetiiek 15. t. m. ob osmih zvečer v Narodiiem domu v Celju svoj redni občni zbor. Društveni predsednik g. profesor Raic je podal obširno poro- cil'o 0 delu v pretečenem poslovnem le- tu tako v naši lokalni organiizaciji, kar- kor v OsrednJL zvezi v Ljubljani in cen- tralnem Savezu v Beogradu. Zaoii'mivo poročilo je pokazalo, da se v vseh or- g^nizacijah dela, da pa je nujna dolž- nost tudi vsakega drž. nameščenca brez ozira na kategorije in grupe, da ne stoji ob strani, saj gre za življenske interese celokupnega stanu. Bl'agajni- ško poročilo je podal g. okrajni tajnik v pok. Jo«. Ferk, tajniško poročilo pa gv učitolj Riko Pestevšek, ki je zlasti povdarjal nujno potrebo, da se potom zaupnikov v vseh drž. uradih izvede popolna organizacija vseh drž. name- Kcencov in nameščenk. Pri volitvah jo bil izvoljen za predsednika ponovno g. prof. Raid, v odbor pa polog doseda- njih tudi nekaj novih moči. Pri slučaj- nostih se je poleg vprašanja »Nabav- ljačke zadruge« obravnavalo tudi važ- no vprašanje samopomoči za slučaj smrti ter so se storili tozadevnii sklepi. Kupujfe BfliQ čEUlje ker 8 tem si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A, Drofenik, Q\%T c K0NFERENGA 0BRTNIK0V V GELJU se je vršila v torek, dne 13. t. m. v Narodnem domu. Udefcžili so se je zastopniki Zveze obrtnih društev za Sloven i jo, Občeslovenskega obrtnega drustva v Celju in načelniki obrtnih zadrug. Razpravljalo se je 0 raznih težkočah obrtnega stanu, o nazadova- 'nju obrti v zadnjih letih in 0 brezpo- selnosti pomočnikov in delavcev. Skle- njena je bita resolucija na velikega žu- pana v Mariboru, v katefi se predlaga zopetna izrocitev obrtnega referata mestni občini celjski. c SOKOLSKO PREDAVANJE 0 TYRSU IN TYRÖEVEM DOMU V PRAGI se je vršilo v četrtek 15. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Pre- davatelj br. dr. Mejak je podal sliko 0 Tyrsovi mladosti, njegovem delovanju v Sokolstvu in izven njega, o njegovem znanstvenem delovanju in o Tyrsevem prežalostnem koncu v Alpah, kjer se je zdravil. V zvezi s tem je opisal Tyrši>v dorn, katerega otvoritve se je br. pre- davatolj sam udeležil. Ob koncu svoje- ga predavanja je spregovoril še v glav- niii potezah 0 Tyrsevi sokolski ideji. Pred» van je je bifo dobro ohkskano, po- sebno po sokolski mladini. Prihodnji četrtek predava na istem kraju in ob kstern casu br. prof. Orožen 0 zgodoTini Cehoslovaške. c. ZGODBA 0 VAGONIH. V Celje je priblo deset vagonov za driavni pre- mogovnik Velenje. Vagoni so dospeli; iz Nemeije na racun reparacij. Tu sto- jiijo že nekaj dni carinarnici na rax- polago, a uradniki jih ne opraviijo, ker ne vedo kako in kaj bi z njimi, g. in- spektor pa je na pptovanju im se vrne šelo kdo Yo kedaj. Premogovnik pa mo- ra plačaii vsak dan 13.000 dinarjev stojnine .... c CELJSKI ŠAH. Odbor cesjskega šahovskega kluba se je za tekoče leto konstituiral sledeče: Predsednik dr. Anton Schwab, podpredsednik Jovam Mrakovič, tajnik Stanko Pečar, gospo- dar Iva Petrak, odbornika Jo*sip (}ra- ser in Vladimir Batic, reditelj Ivo Pe- trak. kn.iižničar vStanko Pecar. c SESTANEK IGRALGEV TE- NISA. V petek, dne 10. t. m. se bo Trail ob 8. uri zvečer v klubovi vsobil Geljske- ga doma sestanek vseh teniis-igralcev. Interasenti, ki nameravajo pristopiti kot ctani, se naprošajo, da se sestankau udeleže. — Načelnik tenis-sekcije. c RED STAR — MARS. Kakor m objavljeno, bodeta igrala v nedeljo, dne 18. t.. in. na glaziji predtekmo S. K. Red Star : S. K. Mars. Začetek ob 14-. urii. — Medklubski odbor Celje. c ZA PRVENSTVENO TEKMO PROTT ATLETIK S. K. so dolo&ni sledeci igralci: Gril, Goršek, Gobec, Krušnik, Marusig, Ogriizek, Kolar, Stepanc-ic, Vrecko, PopoviiC, Omerzu. Imenovani morajo biti najkasneje oil 15. uri na glaziji. Za reditelje so dolo- čeni gg. Žerovc, Bele, Vucar. Pozivam obenem vse igralce rezervnega mostva, da se javijo ob zgoraj doloceni uri bla- gaj.niku g. Stoklasu. — Nacefnik no- gometne sekcije. c PROŠNJA DOBRIM SRGEM. Stoodstotni iinvali/d, ki ima rodbino (male otroke) in je bil dolgo časa brez pravega zaslužka, je sedaj dobil sužbo v Ptuju, ter bi se moral iz konjiiškega kraja tja preselitii. Ker nima sredster, prosimo dobra srca, da bi za rerezft položira kak dinar y naši upravi. Izkae objavimo. /. 8.: „Deseti brat^. K gostovanju g. Danila dne 13. aprila 1926. Jureičeva najpopularnejša urnet- nina »Deseti brat« je prišla na sloren- ski odor skozi cedilo Frana Govekarj«, in se od takrat drži našega odra, ne d& bi se priA'lacnost zmanjšala. Kjerkoli so daje »Deseti brat«, je bfagajna go- tovo saj okrogla. Skoro bi rekel, da kljub Govekarjevi intervencij^ zalcaj če je on dober impresario, mravljincno priiden in podjeten gledališki habitue, se ni zato srečen dramatizator. V >De- setem bralu« so scene, ki so na polovi- co odprline odra tragične, dočim vaia v drugi polovici prezeiitira GoTekar malodane grotesko, najmanj' pa burko. Tsto najdete v Rokovnjačih in v Legi- jonarjih. Tako se dogaja, da polovica pubK- ke vriska od smeha, druga polovica pa ogorčeno miri. In niti eni, niti drugi ni mogoöe — zameri'ti. Ergo? — Privlačnost »Desetega brata« tiöi torej tarn, odkoder izvira priljublje- nost Jurčičevega romana: bodisi pod- zavestno, bodiei vedoma je Jurčič na- pi.sal v romanu slovensko bol, kakoršn«, je bila, ko je živel Jurcič. Napisal1, n© vdihnil jo je s tako umotnisko silo, da. se je srečno prerinila tudi skozi dra- matizator jevo cedilo in da vidi in čuti še danos naš človek na odru kos same- ga sebe in lastnih čustev. Ker pa je člo- veštvo samoljubno in se rado »zrcafi«, gre tudi naš človek rad k »Desetemn bratu« kot da bi sei domov ali v stalno omizje, da se neženirano nasmeje, na- joka, po potrebi tudi napije. Hisa je bila torej — če izvzamem ducat lož, radi kojih praznine se je morda blagajnik malce praskal — pol*- na in hvaležna. Zadnje še preveč. Sto- | jišče, ki sicer ni štedilo z aplavzom, si I tudi ni dalo vzeti pravico smejati so t I nepravem času, šumeti kot panj, ro- | potati, metati papirnate kroglice na bubiglavice in ustvariti par neumest- nih krilatic, kar pa naj pokrijem s pl"a- ščem usmiljenja, kajti »pomliad j© spet«. Prihodnjič born bolj konkreten. Orkester »IlLrije« je z uspehom ia pridno krajšal pavze, ki so bile t re&- nici prkneroma kratke. VIil je občia- Štpv. 42. NOVA DOB A* Stran 5. stvn tndi dobro razpoloženje. Režija g. Resa se je izkazaFa za dobro. Razne nialenkosti, na koje se ni pozabilo v ;n.scenaciji, poziciji, pri statistih, pri- čajo o tern. Grajal bi sajno ocividno -pomanjkanje vaj, posebno vaj z orke- strom pri kn.pletiii; nekoliko zategnje- no in po suflerju hrepenece iigranje nekaU ;¦ .;« igralcev je v par prilikah /amas '. ... Danilo. Doeim so bite maske nekalor : naravnost splendidne, se je (h'ugini poznala baroka brez mi/krosko- pa. Kostimi so biliirbanj srečni, kar pa je oprostljivo pri vladajočih gmot- nih razmerah. »Deseti brat« g. ReSa me je prese- netil; bil je igran s premislekom, mir- no in pazljivo. Tembolj je pohvaliti pri^tnost igranja tekom cele igre, raz- ren par neuglajenosti v sceni s Pi&ka- vom. za kale re odstranitev je pa treba pokli'cne rutine. Maska iai kostim na mestu. Njegov sotrpin, slovenska bol v grot&ski, Krjavel} je povzročal ne- ukrotljive salvo sineha i po igri i po svoji prikazni. Polka z Nežo ob koncii igre naj odpade, vec »humorja« bo na- sel' Krjavelj na mizi. Sintezo obeh, Martina in Krjavlja, v postavi likvidi- ranoga slovenskega inteligentai, pre- vžiitkaTJa in skeptika s solzaini v očeh in s preljnbim evickom na mizi., Dolef'a je dal g. Danilo z ono neizrazljivo bar- vo in pol'i'turo, kakoršno ima staro vi- no., star igralec all star klavir. »Das heulende Elend«, sentimentalnost pi- janega inteligenta s praznimi žepi v 11. dejanjii je podal vzorno. Ravno tako slinasto, nerazločno govorjenje tekom težkega pota domov v IV. dejanju.. Pri- borif si je tri venee \z nežnih rok, fre- netie.ne aplavze m (na nho povedano) glasen pofjub od Manice. Lovro Kvas in Manica sta bila ti- sti sentimental no naiivni ljubavni par, kii niana pojma o shimmyju in bubifri- zuri, pa je kljub temu srečen. Kvas, rand. fil. se zaroci seveda kar v I. de- janju. G. Pfeifer je bil menda neraz- položen in se je ogrel' šele v »biitki« z Marjanom. Motila je njegova prebujna in črna pentlja v nasprotju s svetlo obleko. Kmetski sinovi-, ki študirajo, so iineli se v mojih dijaškili letih vedno temne obleke. Pri reprizi bo imel gosp. Pfeifer še priTiko popraviti nerazpolo- žejije m. obleko potemnitL (surka?). Manica (gdč. Marnova) je s prilično rutino predstavila biedermajersko blondinko s premoženjem, strogim oče- tom, segavirn stricem, daleko mlajsini bratcem (mail g. Orožen) in dobrim, dovzetnim srcem, ki se po vseh pravi- lih zaljubi kar v prvega domiačega uči- teJja tega bratca. Med drugimi igralci je imef pač najtežjo vlogo g. Pogačnik — Piškov. RešiJ jo je s fino, z očividno vnemo na- štiidirano igro, ki se ji le tu pa tain ni posrecilo par gest. Ustvaril je uspel tip zagonetneža s temno preteklostjo, ki ga doleti obicajna usoda samomora. G. Velušček je \gn\X Marjana pri- jetno, ali v slabi ma^ki, ki je bila prej izraz vase zaljubljene moške lepote iz dezele, nego mrkega, ljubosnmnega Tlastesinskega sin a brez očeta in mate- re; gospod Piškov in Marjan se v živ- ljenju nista rada srečavala. Vlogo grasčaka Gornika, pristne- ga agronoma in lovca, je požrtvovalno prevzel in z mirom zrelosti igral gosp. notar Burger, g. Tomec pa nam je po- stavil Obrščaka prav tako, kakršen je najbrž bis. »Starčka« je odpel z občut- kom, in je žel zanj pohvalo pri odprti »ceni. Ocivklno je točil tudi jako dober Gviček. Franica (gdo. Marnova II.) in Dražarjev Francelj (g. Gobec), Miha izpotl Gaja (g. Bevc), Krivec (g. Ko- ^n) in Matevžek (g. Perc) so bili kaj dobri vzgledi našega človeka pred 50 ^o 6() 1-eti, Krivec in Matevžek sta irae- *a tip-top maske, izborno mimiko ter humorja polno kosaro. Krivec se je razun tega prosfavil s posluhom čev- ljarja, ki nima popolnoma nič — po- sluha, pa vseeno poje. Peharček (gosp. Cepin) je spadal z vsenii štirimi med gornje tipe. Njegova žena Neža (ga.. Založnik) je pokazala suhi humor Ksantipe, ki pa ne bi smela govoriti tako zelo pravilne slo^^enčine. Ti kmetski tipi in pa predstavniki interigence, kot zd.ravnik Vencelj (gosp. Novak), Ma.ri.čka (gdč. Pečovnik), Me- žon (g. Bele). Zmuzne (g. Šolinc) in Kos (zopet g. Bevc) so nam s pridom pričarali ono naivno sentimental.no ozadje pri'stne ljudske igre pred vojno, ko so igrale Manico danes spoštljive dame in Balčka danes že mrtvi fanti. Uspeh je bil torej v celem dober, pri reprizi pa naj bo še bol*jši. 5ifM>m domovine» š Obisk našlh Izseijencev iz Francije. V francoskih prernogovnikih dela precejšnje Stevilo naših izseljencev, ki so sklenili, da prirede skupen izlet v domovino. Dne 18. maja se s po- sebnim vlakom pripeljejo v Jugoslavijo, kjer se razidejo, da obiščejo svoje rod- bine in prijatelje. 5 Smrtna kosa. V Trbovljah je umrla daleč na okrog znana gostilni- čarka in posestnxa Marija Kramer. Dočakala je 72 let. N. v m. p.! — Dne 14. t. m. je umrl v Imenem v starosti 49 let g. Ivan Drofenik, po- sestnik in gostilničar, ugleden mož, Rodbini naše sožalje! S Zakup Stelnbelssovega pod- jetja. V ministrstvu za Sume in rudnike je bila te dni tretja licitaciia za nakup Steinbeissovega podjetja Dobrlin-Drvar. Licitacija ni imela uspeha, ker ni bilo ponudnikov. š Kadič za esperanto. V pondeljek je posetil ministra Stjepana Radiča prof. Privat, docent universe v Curihu. Raz- govarjala sta se o razvoja učenja Krila za dame, moderno izde- lana, trpežno šport krilo 75 Din, enobarvni ševijot 100 Din, modno-rižasto 140 Din, \z cnobarvnega sukna185 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja veletr- govina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Razne insirumente za famburaski arbor kupi celjski mestni odbor ORJUNE. Za prehodno pisarniško idelo (izpiske) rabimo v Celju imteligenteio pisarniško moč Oglasni zavod KOVAČ1Č, Maribor, Slomškov trg 16- Novo dospelo angleško in češko damsko in moško blago za pomladno sezono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kakor tudi vse manufakturno 50 in modno blago pri 13 Fr- Karbeutz, Celjey »Pri čebeli« Kralja Petra c. 3. Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamke 10~2 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnica. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. II MITOITD Celje, M. neuen, eisminLs. chichtov način pranja Namakaj z „Žensko hvalo", peri z „Jelenjim milom"! To ne pokvari periia ter ga popolnoma očisti. esperanta v trgovskih šolah. Radič je Privatu obljubil, da bo uvedel esperanto v trgovske sole. š Opozorllne table za 'avtomo- bile na državnlh cestah so Še vedno stare, ki so veljale za prejšnje vozne predpise. Nujno potrebno je, da se omenjene table prestavijo tako, da bodo ustrezale novemu voznemu redu, da se tako v bodoče preprečijo ne- sreče, kakoršna se je zgodila tu in tam. š Naš mavzolej v Solunu. Te dni je bil definitivno podpisan odlok mi- nistrskega sveta, s katerim se določa kredit v znesku 6 milijonov dinarjev za zgraditev mavzoleia v Solunu, kier bodo zbrane kosti 10 do 12 tisoč na- sih padlih vojakov. Mavzolej se bo bržčas zgradil na dosedanjem srbskem pokopaliSču v Zejtinliku. G. Miša Tri- funovič bo kot minister za vere te dni odpotoval v Solun s posebno komisijo, da podrobno prouči teren, kjer se bo gradil mavzolej. š Naš katollškl episkopat se ne udeleži evharlstlčnega kongresa v člkagu. lzvršilni odbor jugosloven- skega katoji§kega episkopata je imel te dni v Zagrebu sejo, katere so se pod predsedstvom nadškofa dr. Bauerja udeležili škofje dr. Jeglič, dr. Akšamovlč in dr. Njaradi, Razpravljali so se cer- kveno-političnih zadevah ter sklenili, da se jugoslovenski episkopat ne ude- leži evharističnega kongresa v Čikagu. š R0GAŠKA SLATINA, najbolj renomira.no zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žoKnih kain- nov, srca, Ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte Prospekte! 329 Prodam moderen mesarski voz pripraven za vsako vožnio, v dobrem stanju, po zmerni ceni. Gorenjak, 2 Celje, Zavodna 29. 1 Ena mala prazna ali meblovana soba se išče. Vpraša se v upravi lista. Zamenja se lepo stano- vanje na Glavnem trguy obstoječe iz dveh večjih sob, kabineta in kuhinje, za manjše. Naslov v upr. lista. Celjska mestna hranilnica razpisuje službo hišnika za svoje uradno poslopie na Krekovem trgu, .ter za postrežbo v uradu. Prosto stanovarrje, kurjava in razsvetljava. Plača in drugi pogoji po dogovoru. Nastop 1. julija 1926. Prošnje je vlo- žiti pismeno (nekolekovano) do 25. aprila 1926. Hiromant, psifrografo'og in ffizionomist N. Sadiucki sprejema : dnevno od 9—12 dopoldne in od 2—7 popoldne. Nebrojna za- hvalna pisma od klientov. Celje, hotel «Evropa», soba St. 14. Proda se lepo posestvo ležeče v Slatini-Marno, občina Dol pri Hrastniku, obstoječe iz treh his, go- spodarskega poslopja in kozolca, ob- sežnega, lepo urejenega sadonosnika, njiv, travnikov in gozda. Več pove lastnica ga. Marija Greco, posestnica v Celju, Prešernova ul. 14. Poletno stanovanje dve sobi z delno uporabo kuhnje (za otroka) se išče v La§k«'m »li Rimskih toplicah. Ponudbe pod «Biizu postaje» na upravo lista. Pozor! 5016 Naznanjam cenj. obČinstvu, da radi preselitve trgovine iz Gosposke ulice št. 27 v Gospüsko ulico St. 8 pro- dajam po zelo nizkih cenah domshe in moshe slamnike kakor tudi vse druge predmete. Franc Cerar, modisterija, Celje, Gosposka ulica 27. KI. Oswatifsch, veSetr^oirina ppemogi' Ce jes Kocenova ulica 2 (nasproti hotelu «Europa») si dovoljuje obveščati, da ima od se- daj naprej na razpolago vse vrste premoga, kakor tudi drva, koks in kovaski premog po brezkonkusrenčnih cenah od 50 kg dalje. Prevzame tudi žaganje drv z motorjern 3 v nisi. 1 A IV 33/26 15 Hazglas. Iz zapuSčine dne 21-Jan. t. 1. na Lavi, vila »Regina« umrle ge. Regine Vasič prod:-« aio se bode na javni dražto v torek 20. apriia 1926 ob 9. uri dop. naprej v ommjeni vili razne premič- nine, kakor p« h Stvo, perilo, posode itd. proti ta«NOVA DOB A* Stev. 42. CELJSKA POSO]ILNICAS Stanje hranilni/i otog nod Din 50,000.000-—. V lastni palači Narodni dom. I Stanje gkwnicc in rczer. \Din 4,000.000'—. ___-----______Sprejema tiranilrae vlogre na hranlEne knjižice in ftekoci račun ter |IH isEplacuje fočno In nucli z*a Iste nuajfooljše ol>*'estov»rije In največjo varnost. Izvršuje vse denarne^ kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodajai deviase In valutc. Podružnica v ŠOSTANJU na GEXVNEM TRGU. ¦ o a n c C a e e to ¦a o a 3 'L ft. a a c e > Alolzif Prali pletareko potfjetje, CELJE, BRcG ST. 39. Priporočam pletena sobne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših yzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Cene imerne! Delo solidno! fAnt/Lecnik I | urar, juveMr, optik | \ Celje, Glavnl W- L I Kupuje 2lato in srebro. I \ 36-3 I Josip KOS, Celje, j Ljubljanska cesta 10 IzdEiDuolnica vsahovrstnlli mošhiii, 50 ženshiti in otrošHih čeuljev. 14 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. } Vsa v stroko spadajočo popravila i I po znižani ceni. Postrežba solidna. | Ppoda Be po ugodni ceni kobila stara 3 leta, visoka 160*8 cm, popol- noma zdrava, polkrvna — pod pastura furjozo Ijubljanske žrebčarne.— Oglecja se lahko v Ceiju, Benjamin lpavčeva 10. Is&e se i stavbeni -Kehnik | od večjcga stavbenega po^jetja za čim- j prejši vstop. Pogoji : VeČletno prakso v j pisarni in na stavbi, dober v risanju, osno- vanju in v statiki, zmožen slovenščine in nemščine, mora eventuclno tudi šesa za- stopati. Ponudbe s prepisi spriceval, popis dos danjega delovanja in višina zahtevane place naj se vložijo pod »Tchnik 1926« pri ] 2 upravi tega lista. 2 Postrraeiski üa^luzck primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din daje Propagandna re- klamna družba z o. /., Ljubljana, Šelenburg-ova ullca 7/11. 10-7 PremsQ nkWtii \\M\M in iz iiseNrugiliriiiiiiJIioijdoliiivljii in dostavlja n in u mestu inoblici Franjo 3o^t, CELJE, Aleksandrova ol. 4 Dve učenKl za strojjno p!ett?:v)e sprejme Mica Križamč, tovarna pletenin, Celje, 2 Gaberje 82. 2 Proda se po nizki ceni dobro ohranjeno stojno ogledalo Vpraša se Krekov trg 6, I. nadstr., levo. „JO Si A" Oel je, Dečkovf rg6 na čitbelo — na drobno« Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov In slaščic. 31s Vüflliourstiiü priložnostna dai'ila: Okusni pismeni papir v kasetah in mapah, nalivna peresa, lepe usnjate ročne torbice, denarnice in usnjate taške za akte i. t. d., i. t. d. llmptni^kp nnvnlprinirp ^2VeIikaizbiravsehdru^ihpisarniš" U III C Ul I a I! C I1 Ü L I] I B U \\ I L 6. CM kih potrebSčln po zmemih cenah. ar^gla Flora Lag^r ¦ Neckermann c_«IJe' Preiemova m. i Delaj, nabiryj in hrani! k \u 1 = 5. * = lu ° _ lii * Lit f.-J •1 E, rr- "1 f < i-v ,' i.. ¦>(' rno nalcžite denarne prihrankt: p ,-..•• nn^.! I-.ASTNI DOM ¦ »- T lr pdUix! zadr.zom. zavezo v Gab^rjn >¦' '¦ <^.'iu Ü I) i e s I u i o h r a n 11 n e v I o g e p n B Vočie stalne vloge po dop;ovoru nai:if:?j vlot!;e nad 1 million z.t>u uuo ¦ Pis«» CeljU, Prešernova ulic* c> 0;is jc dcn;ir! Patentirasio otrosko kolo . Cena Din 280'—. ) izdBiovateij: M Qswätitsch, Celje, Prekupoi icfemno ceno. Vljudno sporočam, da sem prevzel zastopstvo HARLEY . DAVIDS0NOV1H MOTORJEV kciteri so danes najpopolnejši in najmoder- nejSega tipa, kakor tudi naiboljši in najhitrejši motorji sveta. Prosi se cenj. odjemalce, da se radi naročila Harley - Davidsonovih motorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas , bode takoj in solidno postregla. Pripomniti ie, da potom kabelskega naročila traja dobavitev .^^.^^ - .,—^ motorjev 40 dni, tvrdka ima pa veČjo količino Harley - Davidsonovih motorjev na poti. Se priporoča *:a cenj. naročila DRAGO GAMS, CELJE, qABERJE 9i. ===== Kupi se večja množina ===== 0 steklenic od Klsle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi Lep otroški voziček skoraj nov, se po ceni proda. Naslov v upravi lista. Celjey Narodni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. došlo angleško in češko blagti za moške in ; damske obloke, kakor tudi razne druge modiie pred- mete kupite po konkurenčno nizki ceni v manufakturni in modni trgovini j \ Miloš Pšeničnik, Celje. ^ %¦ • * ^ ' °o Cene siizke! ^ ! Pozop gostilraicar*ji! Dalmatinska z otoka «Vis» bela in črna, čcz 11°/0>vedno na razpolago vma domača iz znanih prvo- } vrstnih vinogradov vedno v zalogi. 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 2 FIL5P PUKL, Celje, Gosposka ulica ut. 7. I Z žalostnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, I I da je naš skrbni, dobri oče, brat in stric, gospod I Ivan Drofenik I posestnik in gostilničar I I danes, dne 14. aprila t. I. ob 31/« uri pop., previden s sv. zakramenti I I za umirajoče, v 49. letu starosti mirno v Qospodu zaspah I I Pogreb ncpozabnega nam rajnega se vrši v soboto 17. aprila I I ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti na domače pokopališče, kjer se po- I I loži v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. I I Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 17. aprila pred po- I I grebom v podružni cerkvi Sv. Device Marije. I I PriporoČamo ga v blag spomin in molitev ! I I Imeno, dne 14. aprila 1926. Žalujoči OStali. I Tiska it> i/d :^<-|jt, j» vel Zabukoöek j za tiskamu Milan öetitia j za redakcijo Vinkt» V. Uaberu. — Ysi v Celju.