kočevske Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje Letnik III, št. 9 V Četrtek, 13. 11. 1986 GLASILO OK SZDL KOČEVJE Ob dnevu republike Narodi in narodnosti socialistične federativne republike Jugoslavije smo danes resnično ponosni na veličasten dogodek sredi najhujše vojne vihre, ko je bila ustanovljena nova Jugoslavija. AVNOJ je na svojem II. zasedanju 29. novembra 1943 razen državotvornih odlokov sprejel tudi odlok o federativni in demokratični ureditvi nove Jugoslavije. S tem odlokom je bila dana osnova za razvoj državotvornosti vsakega naroda skupaj z narodnostmi, kar je bil večstoletni sen, ki se je lahko uresničil le z brezkompromisnim bojem proti okupatorju in njegovim hlapcem. Ko danes razmišljamo o teh za nas tako usodnih časih, občutimo ponos in občudovanje moči takratne generacije, ki je v najtežjih časih zmogla najti pot do svobode in demokracije. Prav zaradi te herojske generacije smo danes dolžni zastaviti vse svoje sile ter mobilizirati vse delovne ljudi in občane za odpravo ekonomskih težav. Z boljšim delom, z večjim znanjem ter z večjo delovno disciplino bomo ohranjali in varovali tudi pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah si postavljamo zelo pogumne in daljnosežne, vendar dosegljive cilje, ki jih moramo s skupnimi močmi doseči. Prav gotovo je uspešen izhod iz sedanje gospodarske krize osnovni pogoj za uveljavljanje državnosti in demokratičnosti v samoupravni socialistični Jugoslaviji. Poslovanje v prvih devetih mesecih Predhodni podatki o poslovanju gospodarstva v naši občini že dokončno potrjujejo, da v letu 1986 ne bomo dosegli vsega, kar smo s plani predvidevali. V rezultatih se odražajo številna nerešena vprašanja preteklih let, kot so tehnološka zastarelost, neustrezna skrb za kadre, cenovno neinteresantna proizvodnja, nestabilnost splošnih pogojev gospodarjenja itd. Nehote se v ospredje postavlja vprašanje, ali Kočevci nismo izrabili vseh' slabosti obračunskega sistema, ki vsekakor omogoča napihovanje oziroma nerealno izkazovanje ustvarjenega dohodka. Že ob obravnavi rezultatov ob prvem polletju smo ugotavljali, da je gospodarstvo v širšem slovenskem prostoru reagiralo na intervencijski zakon o razporejanju osebnih dohodkov s takšnim izkazovanjem dohodka, ki v čim večji meri opravičuje njihova izplačila. Kvalitativni premiki v gospodarjenju, ki se kažejo s povečano proizvodnjo in produktivnostjo, še zdaleč ne dajejo pričakovanih finančnih rezultatov. Številčno izkazan visok dohodek, ki znaša 13.685.700 tisoč din, je sicer glede na lansko primerjalno obdobje večji za 89 %, vendar pa so številke in rast odraz le visoke stopnje inflacije ter dejansko pomenijo realni padec. Izboljšanje rezultata ni v večji meri prinesla tudi preusmeritev izvoza na domači trg oziroma ga v globalu izničijo še vedno visoke izgube, ki so številčno ostale na ravni podjetja in znašajo preko šestdeset starih milijard dinarjev. Vse bolj pa prihaja v ospredje delitev nizko doseženega dohodka za osebne dohodke in akumulacijo. Ob ugotovljeni relativno visoki rasti sredstev za osebne dohodke (ti so porasli za 111 %), so razporejeni na škodo akumulacije, katere nominalna rast je samo 17 %. Vsi izgledi kažejo, da se bo dvoboj med akumulacijo in osebnimi dohodki končal z zmago slednjih, torej z zmago močnejšega. Do konca leta ostaja premalo časa, da bi napravili bistvene premike za izboljšanje stanja, v katerem se naše gospodarstvo nahaja. Zato bomo morali del zamujenega nadoknaditi v prihodnjem letu. Saj smo med drugim tudi priča velike rasti investicij v gospodarstvu, ki ne bi smele pomeniti le golih zidov, pač pa predvsem novo tehnologijo. Jože Lindič Akademik Božidar Jakac med nami f Ob praznovanju letošnjega praznika občine Kočevje je bil na svečani seji občinske skupščine in izvršilnih organov DPO prisoten tudi akademik Božidar Jakac. Svečana seja je bila v Šeškovem domu, v dvorani, v kateri je pred 43 leti v tedanjem Sokolskem domu zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Božidar Jakac je prisostvoval tudi zgodovinskim dogodkom v dneh od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Zavedajoč se veličine trenutka ob zgodovinski prelomnici slovenskega naroda v borbi Za njegov obstoj, je s svojim ■■ prodornim duhom povsem spontano poskrbel, da so se vsi delegati in gostje podpisali v beležnico, z nizom risb pa upodobil avtentično vzdušje samega zborovanja. Poskrbel je tudi za fotodokumentacijo in filmski zapis. To svojo dokumentacijo je Božidar Jakac, sedaj častni član občine Kočevje, uspel oču-vati skozi vse borbe in hajke. Na letošnji proslavi občinskega praznika v Kočevju je akademik Božidar Jakac ponovno potrdil vso veličino ustvarjalnega duha, ko je obelodanil svojo odločitev, da poklanja celotno zbirko dokumentov - risb občini Kočevje, da bodo le-te pričale bodočim rodovom v avtentičnem okolju o pomembnem zgodovinskem dogodku za nas - zboru odposlancev slovenskega naroda. Zbor odposlancev v Kočevju je poleg ostalih sklepov v imenu bojujočega se slovenskega naroda razglasil, da je slovenski narod končnoveljavno vstopil v krog suverenih narodov. Pri tem je zbor sklenil, da naj se vsi napori usmerijo v osvoboditev in združitev vsega slovenskega naroda in njegovo združitev z ostalimi jugoslovanskimi narodi v demokratični federativni Jugoslaviji. Zbor je izvolil tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. Med izvoljenimi delegati je bil tudi Božidar Jakac. Vabilo Vabimo na svečano akademijo v počastitev dneva republike, ki bo v četrtek, 27. novembra 1986 ob 18. uri v Šeškovem domu v Kočevju. - moški pevski zbor - recitatorski krožek SŠTUD - orkester glasbene šole - pevski zbor in vokalna skupina OS V programu bodo nastopali: Vabljeni! Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Kočevje Iz vsebine: e Šeškova nagrajenka 2 I e Mladi proti gradnji jedrskih elektrarn 2 I • Natečaj Samoupravne stanovanjske skupnosti 2 j • Aktivnosti GG Kočevje ob svetovnem kongresu IUFRO 3 j I • Aktivnosti gasilcev v mesecu I I požarne varnosti 3 j I • Obletnice organizacij združenega dela 4-5 • Razpis Občinske raziskovalne skupnosti 5 I • Lovstvo 6 I e Srečanje v Dragi 7 I • Uspela gobarska razstava 7 I e Šolske aktivnosti 7 I • Šport 8-9 novice Nada Smola eskova I Smola Nada je bila rojena 8. maja 1932 v Kočevju, Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskovala v Kočevju, v Zemunu pri Beogradu pa je končala Srednjo fizkulturno šolo. Po končanem šolanju je dobila zaposlitev v Kamniku, kjer je kot učiteljica telesne vzgoje delala dve leti. Iz Kamnika se je leta 1952 preselila v Kočevje in pričela z delom na osnovni šoli kot predmetna učiteljica telesne vzgoje. Takoj pa r Mladi smo proti gradnji jedrskih elektrarn Najbolj žgoča tema zadnjih dveh let je vsekakor projekt izgradnje jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Mislim, da ni več organa, ki ni o tem razpravljal in zavzel konkretno stališče za ali proti. Projekt je za Jugoslavijo tako pomemben, da je o njem razpravljal tudi kongres ZSMS in ZSMJ. Stališče obeh kongresov je bilo enotno da je mlada generacija proti gradnji jedrskih elektrarn v državi. Naj naštejem nekaj poglavitnih razlogov, ki so bili osnova za nesoglasje pri izgradnji projekta. Naša zadolženost v tujini bi se za 100 % povečala. Rok delovanja JE je 30 let, nakar se mora JE demontirati (demontaža stane toliko kot postavitev nove JE). V Jugoslaviji nimamo urejenega odlagališča jedrskih odpadkov (bojazen obstaja celo, da bodo jedrske odpadke iz Krškega shranjevali nekje na Kočevskem). Domače surovine za gorivo JE nimamo dovolj, temveč ga je potrebno uvažati in za to plačevati težko prislužene devize. Vse razvite dežele opuščajo gradnjo JE. To je ekološko vprašanje (primer vidimo v Černobilu). Tudi slovensko javno mnenje o gradnji JE je negativno. Praksa kaže, da jugoslovanski energetik še vedno sanja, kako ujeti in prehiteti Ameriko po porabi energije. Tudi strategija, ki so jo zavzele razvite države za ohranitev svojega okolja (umazano industrijo spraviti v dežele v razvoju in kasneje finalne izdelke izdelovati doma v čistem okolju. Ti isti izdelki pa se kasneje pojavljajo tudi na trgu nerazvitih držav) se zelo dobro uresničuje. Na osnovi teh dejstev je stališče mlade generacije: manj toda bolje delati, bolj kvalitetno, prodajati pamet, znanje, ne pa tone in tone surovin. Na osnovi vseh dosedanjih razprav, zaključkov, stališč bi bil pri večini občanov zaključek vendarle jasen. Toda pri nas je resnično vse mogoče in dovoljeno. Sklep delavskega sveta slovenskega elektrogospodarstva je bil poleg tega, da so ceno električne energije dvignili za 50 % tudi zato, da se odobrijo sredstva za zbiranje podatkov za gradnjo JE v Prevlaki. V vsej tej kopici predpisov, osnov za delovanje političnega sistema in vseh ostalih birokratskih predpisih ne vidim učinkovite poti ali načina, da bi monopolista, kot je elektrogospodarstvo, ustavil pri njegovi ozko zastavljeni poti. Zal so vse to velike destimulacije za delo v družbeno političnih organizacijah, ker praksa kaže, da so v sistemu neučinkovite. Kam nas bo pripeljal takšen način dela? Verjetno odgovor ni težko poiskati. g. M je prevzela obveznosti kot trener in mentor pri društvu Partizan Kočevje. Že kot učenka in dijakinja se je Nada Smola (rojena Kajfež) aktivno vključevala v telesno kulturo. Tekmovala je v različnih športnih, največ pa je dosegla v ateltiki in smučanju, kjer je bila celo članica državne reprezentance. Ob nastopu službe v Kočevju Profesor dr. Franjo Zdravic — častni občan Na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje so delegati občinske skupščine na septemberski seji sprejeli sklep, da se prof. dr. Franju Zdraviču iz Ljubljane podeli naslov častnega občana Občine Kočevje. Tov. Zdravič je bil rojen v Dolgi vasi pri Kočevju. Po opravljeni maturi je študiral medicino na Dunaju, Beogradu, Ljubljani in Bologni. Študij je končal v letu 1945. Aktivno in organizirano delo družine Zdravič za OF in NOV je vplivalo, da so italijanski okupatorji 11. maja 1942 ustrelili pri mostu v Dolgi vasi njegovega očeta in brata. Tov. Zdravič je bil v 63. Garibaldski partizanski brigadi v Apeninih v funkciji zdravnika. Kot zdravnik je po vojni delal v mladinskih delovnih akcijah pri gradnji proge Šamac-Sarajevo. Za prizadevno in požrtvovalno delo na teh akcijah mu je bilo podeljeno odlikovanje Red dela 11. stopnje. V povojnih letih je bil med ostalim na strokovnem izpopolnjevanju v tujini. Od aprila 1963 do maja 1968 je bil na delu v Alžiru in Laosu. Od tega časa dalje pa dela na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je opravljal vrsto pomembnih nalog. S svojim delom v tujini je prispeval k dvigu ugleda Jugoslavije na področju mednarodnega sodelovanja. V sodobni slovenski kirurgiji je pomembna 'osebnost, ki uživa ugled. Za svoja dela je prejel več mednarodnih priznanj. dv- se je takoj vključila v delo pri TVD Partizan Kočevje. Prevzela je vaditeljstvo v vseh ženskih oddelkih-gimnastiki, atletiki, odbojki in rokometu. Čeprav je imela družino (dva sinova) je ves svoj prosti čas posvečala mladini. Med tednom je vodila treninge, ob sobotah in nedeljah je hodila na tekmovanja, poleti je vodila letovanja ob vodi, pozimi pa prirejala in vodila smučarske tečaje. Velik uspeh je dosegla tudi pri organizaciji in izvedbi akcije »Naučimo se plavati«, saj so v času obratovanja bazena učenci osnovne šole zapuščali šolanje kot plavalci. Ves čas je bila izreden pedagog, vzgojitelj, trener, animator, organizator in sodnik. Nada Smola je izredna osebnost, ki je kočevski telesni kulturi vtisnila neizbrisljiv pečat. V letih njene največje aktivnosti je ob sodelovanje še nekaterih drugih entuziastov kočevski šport dosegel višek - pomenil je nekaj celo v jugoslovanskem merilu. Njena zavzetost pri delu z mladimi tudi z leti ni pojenjala. Še danes, ko je odšla v zasluženi pokoj, si skorajda nobene prireditve ne moremo zamisliti brez njenega sodelovanja. Z bogatimi izkušnjami in povezovanjem vseh področjih telesne kulture nam vedno in povsod veliko pomaga. V vseh letih delovanja je bila aktivna tudi kot funkcionar. Med drugimi je bila članica UO TVD Partizan Kočevje, UO Občinske zveze za telesno kulturo, mentor ŠŠD Pionir na Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje, namestnik predsednika TKS Kočevje, član raznih odborov republiških organizacij, član raznih odborov pri TKS in ZTKO Kočevje in še in še. Čeprav je v pokoju, je še vedno aktivna. Sodeluje na vseh večjih prireditvah kot organizator in sodnik, sodeluje v organih ZTKO, prevzela pa je tudi tajniška dela pri Atletskem klubu Kočevje. Vse njeno delo je bilo in je popolnoma amatersko. Prejela je različna priznanja, kar kaže, da je bilo njeno delo vedno cenjeno. Nada Smola jer kot človek, žena in mati, pedagog in strokovnjak, velik vzornik mlajšim rodovom. Kot taka je vedno našla čas za aktivno delo na področju telesne kulture. Sproščena in neposredna je znala in zna privabiti mlajše in tudi starejše občane k sodelovanju in z njimi delati, sodelovati ter dosegati uspehe. V tem so njene posebne kvalitete. Če k temu dodamo še njeno prirav-ljenost za delo, dobimo celovito sliko človeka, kakršnega si za delo na telesnokulturnem področju lahko samo želimo. Nada Smola je za svoje neumorno delo zasluženo prejela Nagrado in plaketo Jožeta Šeška. AC Volitve v samoupravne organe krajevnih skupnosti V okviru krajevnih konferenc SZDL so se začele priprave na volitve delegatov v skupščine KS in svet KS, ki morajo biti zaključene do konca tega leta. V tem času bodo organizirane javne razprave o dosedanjem delu samoupravnih organov KS ter o usmeritvah za delo v prihodnjem letu. Hkrati bo potekalo evidentiranje delegatov za skupščine KS in svetov KS ter za nosilce vodilnih funkcij v KS. Z ozirom na ustavno vlogo in pomen krajevne skupnosti si moramo vsi prizadevati, da v samoupravne organe izvolimo (na zborih krajanov) zares sposobne in delavoljne ljudi, preko katerih bodo krajani usmerjali delovanje krajevne skupnosti. Posebno pozornost moramo nameniti volitvam v krajevni skupnosti Kočevje—mesto. Iz dosedanjih razprav o preoblikovanju krajevne skupnosti Kočevje-mesto je razvidno, da so se krajani odločili, da ostane v mestu samo ena krajevna skupnost, s tem da se na terenu oblikuje enajst krajevnih odborov. Tako bodo krajani volili poleg delegatov za samoupravne organe še delegte za krajevne odbore na terenu. Predsedniki teh odborov bodo hkrati člani sveta KS Kočevje-mesto, kar bo zagotavljalo bolj usklajeno delo za celotno krajevno skupnost Kočevje-mesto, hkrati pa večji vpliv krajanov na odločanje o nadaljnjem razvoju same krajevne skupnosti. L. Š. MMMHHnKH 23. septembra 1986 je bilo v Dobruški vasi pri Novem mestu 28. delovno in proizvodno tekmovanje oračev Jugoslavije. Tekmovanje se je odvijalo pod nazivom »Titova brazda - 86«. Slovenski orači so bili Martin Pozderec — državni prvak med traktoristi enkratni. Zmagali so v štirih tekmovalnih disciplinah, razen tega pa so osvojili prvo mesto v ekipni razvrstitvi. Vodja slovenske tekmovalne ekipe, Franc Pribožič, kmet iz Artič pri Brežicah, je bil ves vzhičen nad doseženim uspehom. Pri tem je treba poudariti, da dosežen uspeh ni slučaj, marveč da je rezultat marljivega dolgoletnega dela in pridobljenih delovnih izkušenj. Kočevsko je uspešno zastopal Martin Pozderec, iz Cvišlarjev pri Kočevju. Zemljo orje že nad 25 let kot traktorist pri KG Kočevje. Kljub temu, da bo v kratkem slavil petdeset let življenja se ne boji delovne konkurence mladih in zagnanih traktoristov. Dolgoletne delovne izkušnje in ljubezen do tega dela odtehtajo prožnost in gibčnost ter ambicioznost mladih. Letos si je priboril pravico udeležbe na tekmovanju delovno proizvodnega tekmovanja oračev Jugoslavije. V izredni konkurenci je osvojil naslov državnega prvaka. Tako je dosegel vse možne Predsednik SO Kočevje Stane Letonja podeljuje Martinu Pozdercu naslove delovnih tekmovanj, občinsko priznanje G. Občinska konferenca ZSMS Kočevje objavlja proste kapacitete prostora v zgradbi na Ljubljanski cesti 4 (gostilna ROG). Prostor, ki ga dajemo v najem, je v velikosti 40 m2 in ima možnost ureditve manjšega gostinskega lokala (»kafič« ali mlečna restavracija). Možnost najema prostora, kjer bo ob koncu tedna potekal ples ali disco ples, dajemo tudi vsem tistim, ki imajo disco opremo. Prednost bodo imeli kandidati, ki bodo dali celotno ponudbo. Vse zainteresirane obveščamo, da imajo možnost prijave 14 dni po izidu v Kočevskih novicah v novembru 1986. Vse dodatne informacije dobite na naslovu: OK ZSMS Kočevje, Ljubljanska cesta 7,61330 Koče v j e, telefon: 851-091. Prijave morajo biti v pisni obliki z obrazložitvijo možnosti ponudbe vsakega zainteresiranega. Predsedstvo OK ZSMS Kočevje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje na podlagi 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje naslednji za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost Natečaj se razpisuje za uvrstitev na prednostni vrstni red za družbena stanovanja, ki se bodo izpraznila v roku 1 leta od pričetka veljavnosti vrstnega reda za upravičence po tem natečaju. Razpisni pogoji: 1. Upravičenci za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanja, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, so občani in družine z nižjimi dohodki, ki redno plačujejo stanovanjski prispevek SSS občine Kočevje, in sicer: a. občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS, ki so v težkih materialnih razmerah ali v okviru obrtnega združenja; b. občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja; c. upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-kooperanti, starejši in za delo nesposobni občani; d. mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, ki živijo v težkem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja. 2. Splošni in posebni pogoji za uvrstitev na prednostni vrstni red dodelitve družbenega stanovanja a/ Splošni pogoji: — da upravičenec združuje stanovanjski prispevek pri stanovanjski skupnosti; — da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju ali ni lastnik ustreznega vseljivega stanovanja; — da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Kočevje; — da upravičenec oziroma njegovi člani gospodinjstva doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; da upravičenec (ali za delosposoben član gospodinjstva) ni neupravičeno nezaposlen. b/Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne sme presegati pri: — delovnih ljudeh iz vrst mladih družin (najmanj en otrok, starša do 30 let starosti in največ 5 let od sklenitve zakonske zveze) 60 % mesečnega povprečnega čistega osebnegr dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem; — pri občanih in družinah, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD ali delovni skupnosti, pri zasebnih obrtnikih ter upokojencih in invalidih, če ne gre za stanovanja, kupljena iz sredstev SPIZ — 65 %, če gre za samske oziroma 40 %, če gre za družino od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za družbena stanovanja. Za neustrezno stanovanje se šteje: — vlažno stanovanje, in sicer: kletno, podpritlično in nizkopritlično — neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno), — stanovanje brez stranišča ali s souporabo stranišča, — stanovanje brez vodovodne napeljave, — stanovanje, ki ima stanovanjsko površino 25 % manjšo od stanovanjskega standarda iz 30. člena pravilnika, — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let, in starši uporabljati isti spalni prostor, — družinsko stanovanje brez kuhinje, — stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena, — nefunkcionalno starejše stanovanje (višina sob do 2,30 m ali nad 3,30 m, oddvojeni prostori, prehodne spalnice, vhod v stanovanje skozi kuhinjo). 3. Obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi: — potrdilo o dohodku vseh družinskih članov in o ostalih rednih dohodkih za leto 1985; — potrdilo o skupni delovni dobi prosilca; — potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če ima kdo od družinskih članov kronično bolezen, kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja, kot je: — invalidnost I., II. in III. stopnje — duševna in telesna prizadetost in nalezljive bolezni — kronične bolezni dihal — ostala kronična obolenja, kot je sladkorna, ravmatizem itd. Upravičenci, ki združujejo delo v OZD in delovnih skupnostih, vložijo prošnjo na obrazcu s potrdili preko OZD ali delovne skupnosti, kjer so zaposleni. Udeleženci NOV vložijo prošnje preko Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje. Starejši občani, ki nimajo statusa upoko-jenca, in tisti, ki so opravičeno nezaposleni,* vložijo prošnjo preko Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje. Delavci pri obrtnikih vložijo prošnjo preko obrtnega združenja Kočevje. Kmetje-kooperanti vložijo prošnjo preko Kmetijske kooperacije. Vsi pristojni organi, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti v roku 3 dni od zaključka razpisa overovljene vloge skupaj z ustreznimi potrdili Odboru za solidarnost pri SSS občine Kočevje. Razpis natečaja traja 30 dni od objave. Odbor za solidarnost Predsednik: Košir Janez, 1. r. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti Gozdarski strokovnjaki iz Amerike, Kanade, Portugalske in Finske na ekskurziji v naših gozdovih Delež GG Kočevje pri izvedbi XVIII. svetovnega kongresa IUFRO Ko gozdarji ocenjujemo naš delež pri poteku XVIII. svetovnega kongresa UIFRO, moramo posebej omeniti izvedbo ekskurzij. Ekskurzija št. 9 je potekala v gozdovih gozdnogospodarske enote Dobrepolje. Gozdarskim strokovnjakom iz Amerike, Kanade, Portugalske in Finske smo prikazali celotno problematiko dela v zasebnih gozdovih. S primerno izbranimi objekti na terenu je vodja ekskurzije Janez Andoljšek uspel pojasniti dokaj zapletene družbenoekonomske odnose med TOZD in TOK v naši delovni organizaciji. Postavljenih je bilo precej vprašanj, kajti za vse udeležence je bilo to novo področje. V turističnem delu programa pa so si gostje ogledali Ribniški muzej ter prikaz izdelave raznih suhorobarskih izdelkov. Ekskurzija št. 12, ki jo je vodil mag. Anton Gregorič, je obravnavala standard gozdnih delavcev. Udeleženci so si z zanimanjem ogledali pogoje življenja in dela naših delavcev. Vsi so bili presenečeni nad Gozdarskim domom Kočevje ter urejeno okolico doma. V drugem delu pa smo jim predstavili informacijski sistem v gozdarstvu. Prikazane so bile možnosti in način uporabe računalnika pri načrtova- nju, vodenju in spremljanju gozdne proizvodnje. Po mnenju vseh sta bili obe ekskurziji zelo uspešni predvsem po zaslugi skrbnih priprav, lepega vremena ter slovenskih specialitet, s katerimi so bili gostje postreženi. Žal je zaradi premajhnega števila prijav odpadla ekskurzija št. 2, s katero bi popeljali goste v gozdove ožje Kočevske ter na ogled pragozda. Janez Konečnik V oktobru - mesecu požarne varnosti je občinska gasilska zveza v sodelovanju z gasilskimi društvi pripravila vrsto aktivnosti za preprečevanje požarov. Domala v vseh društvih so se vključili v akcijo izvajanja preventivnih pregledov stanovanjskih in ostalih stavb (pregled hidrantov). Izvajali so vsakoletni operativni pregled usposobljenosti gasilskih društev. Člani GD Šalka vas in IGD Itas — Rudnik sta organizirali posebno vajo, v kateri so ugotovili svojo Občinsko gasilsko tekmovanje Občinska gasilska zveza je v sodelovanju z gasilskimi društvi priredila občinsko gasilsko tekmovanje v počastitev občinskega praznika. Tekmovanja se je udeležilo 28 ekip. Članskega tekmovanja se je udeležilo 11 ekip. V tem tekmovanju je dosegla ekipa IGD LIK Kočevje 1. mesto, ekipa GD Stara cerkev 2. mesto in ekipa GD Mahovnik 3. mesto. V pionirski skupini je tekmovalo 6 ekip v »A« skupini. Najboljši rezultat je dosegla ekipa II. GD Šalka vas, v skupini pionirjev »B« je tekmovalo 8 ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa I. GD Kočevje. V skupini mladincev sta tekmovali dve ekipi. Prvo mesto je dosegla ekipa GD Livold. Tekmovala je tudi ekipa mladink GD Kočevska Reka. -vd usposobljenost uporabe vode iz rudniškega jezera za gašenje v primeru požarov stavb in ostalih objektov v Šalki vasi in Rudniku. Na vaji so ugotovili, da so usposobljeni to nalogo izvesti v 15 minutah. Več gasilskih društev je sodelovalo na vaji delovne organizacije »Kovinar« Kočevje. Tudi v osnovnih šolah so posvetili posebno skrb pri sez- Trgovina na Trati naj bo za vzgled Udeležence otvoritve pešpoti od Soče do Sotle je na Mačkovcu, kjer se križata Evropski pešpoti E6 in E7, pozdravil tudi direktor GG Kočevje Slavko Preložnik Otvoritev pešpoti Skozi Jugoslavijo potekata dve evropski pešpoti. Prva je pot °d Baltika do Jadrana, po kateri več let hodijo popotniki iz vsega sveta. Druga pot, ki bo vodila od Atlantika do Črnega m°rja, še ni v celoti urejena. Pripravljeni so zaenkrat le posamezni odseki, med drugimi tudi del Soča — Sotla, katerega otvoritev je bila 12. septembra 1986 na Mačkovcu pri Velikih Laščah. F Obe poti vodita skozi gozdove n^e8a območja in za njih skrbijo terenski gozdarji. Na Prelepem Mačkovcu se ti poti r|žata in na tem mestu je bilo Postavljeno leseno obeležje z napisom »Tukaj se križata Evropski pešpoti E 6 in E 7. “ovežeta naj narode«. Med številnimi prisotnimi na otvoritvi so bili popotniki iz vse Slovenije ter veliko udeležencev kongresa IUFRO. Tako pestre sestave narodov na Mačkovcu najbrž nikoli več ne bo. .. Obe poti potekata po najlep-'h predelih Slovenije. Izogibata se prometnih poti, industrijskim est°m ter sta opremljeni z namom kontrolnih točk. Vabimo vse ljubitelje narave, naj prehodijo vsaj delček ene ali druge poti! Janez Konečnik V letošnjem poletju je minilo 3 leta, odkar je bila na Trati zgrajena samopostrežna trgovina. Dolgoletna želja krajanov se je izpolnila. Čeprav je trgovina majhna, pa vendar dobe v njej gospodinje vse, kar potrebujejo. Obiskujejo jo tudi mnogi meščani Kočevja in celo iz okoliških krajev ne manjka obiskov, pa čeprav imajo tudi tam trgovine. Vse bolj se kaže potreba, da bi bila trgovina »non stop« odprta in prav bi bilo, da bi vodstvo Mercatorja ustreglo tudi tej želji krajanov. V družini smo se težko odločili za menjavo trgovine, v kateri smo prej nabavljali, še posebno zato, ker v glavnem kupujemo le enkrat mesečno, razen drobnarij in kruha. Pa sva se z ženo le odločila, da enkrat poizkusiva. Le kako najti vso robo, ki je napisana na listku? Toda skrb je bila nepotrebna. Takoj je pristopil vodja trgovine, za katerega nanjanju nalog na področju požarne varnosti. Občinska gasilska zveza je razpisala nagradni natečaj s področja likovnih in literarnih dejavnosti na temo »Ogenj—dober sluga, slab gospodar«. V teku so priprave za pobratenje članov GD Šalka vas z gasilci iz pobratene občine Rab iz SR Hrvaške. vd— Tekmovalna ekipa GD Kočevje na tekmovanju »štirih« GD, ki je bilo v septembru 1986 v Sori pri Medvodah Ureditev pokopališča in okolice na Trati Stanje opuščenega pokopališča na Trati je obupno. Grobove prerašča grmovje, robida in trava. Opuščeni grobovi, kjer je bil izvršen prekop, onemogočajo kakršnokoli redno vzdrževanje. Ostali so robniki, deli spomenikov, kotanje ipd. predvideva odstranitev zidu in parkovno ureditev z adaptacijo dveh kapelic, od katerih bi se ena uredila v spominski objekt s ploščo, na kateri bi bili podatki, koliko časa je obstojalo pokopališče in koliko je bilo tu pokopanih. Tu bi se lahko prižigale sva vedela le, da je bil prej v Mozlju in da ga kličejo »Neša«. Vzel je listek in roba je bila kmalu pripravljena. Medtem ko sva z ženo plačevala je bila roba že v »fičku«. Tudi prodajalke so enako prijazne in ustrežljive. Sedaj bi se težko odločili, da bi kupovali kje drugje. Prodaja v trgovini na Trati poteka nemoteno. Ni opaziti ne utrujenosti ne slabe volje trgovcev. Le redko se ti posreči prepričati osebje, da sam odneseš zaboj ali kartonsko škatlo z drobnarijojz trgovine. Enako je z vrečami zrnja ali krmil. Marsikje pa lahko opaziš, da prodajalke ali prodajalci ne priskočijo na pomoč niti starejšim ljudem. Zato smelo trdim, da je ta trgovina lahko vsem za vzor. Zanimivo pa bi bilo vedeti, ali se ti trgovci tudi po nagrajevanju tako ločijo od drugih, kar bi upravičeno zaslužili. R. Neurejenost okolice opuščenega pokopališča na Trati ter propadajoči objekti v tem predelu kvarijo izgled urejenega naselja ivi atu ujn uiiiijuin z. m DO KOVINAR je enovita delovna organizacija, sestavljena iz petih samostojnih organizacijskih enot: DE kleparstvo, DE instalacija, DE servis, DE Ribnica in DE strokovne službe s skupno preko sto zaposlenih. V letu 1986 planirajo ustvariti ca 1 milijardo dinarjev. jem Instalacija. K temu novo ustanovljenemu podjetju, današnjemu Podjetju storitvenih obrti KOVINAR Kočevje, se je nekaj mesecev kasneje pridružilo še do takrat samostojno podjetje Kovaštvo. Značilnost tedanjega obdobja je bilo dejstvo, da je bila celotna obrt kot panoga v skrajno težki situa- ciji, saj je bila skrb širše družbene skupnosti usmerjena predvsem v razvoj industrije. Posledica tega je bil slab gmotni polo- DO KOVINAR sodeluje s številnimi gradbenimi organizacijami (ZIDAR Kočevje, SCT Ljubljana, GRADIŠČE Cerknica, STAVBENIK Koper, INGRAD Celje, PIONIR Novo mesto itd.) in neposredno z mnogimi kolektivi širom po Sloveniji ter v hrvaškem primorju. žaj delavcev v obrti in slaba kadrovska struktura. Kasneje so sledili poskusi pomagati obrti z raznimi ukrepi, vendar je v razvojni poti DO Kovinar predvsem značilna trdna in jasna poslovna politika, da je moč ugodne rezultate doseči s skupnim, a složnim in kvalitetnim delom tudi za ceno lastnega odpovedovanja. S svojim uspešnim delom si je DO ustvarila pri poslovnih partnerjih velik renome, da so jih le-ti s svojim zaupanjem prisiljevali v vedno večja in zahtevnejša dela. Uspelo jim je tudi občutno izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v tehnološkem in organizacijskem pogledu. S tem so nastale tudi objektivne možnosti za opuščanje določene proizvodnje in preusmeritev v gradbene instalacije. V sredi sedem- Za zasluge in uspehe pri delu, ki imajo pomen za napredek države, so bili z ukazom predsedstva SFRJ odlikovani z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM naslednji člani kolektiva KOVINAR: — Alojz Žnidaršič — Ivan Arko — Karel Štefančič, st. — Jože Obranovič — Jože Eršte — Ivan Stopar. Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Kovinar so bila podeljena priznanja ob jubileju delavcem za 10- in 20--letno delo, za dolgoletno sodelovanje številnim delovnim organizacijam in kooperantom, dolgoletnemu direktorju Ivanu Klunu za njegov prispevek k razvoju DO Kovinar ter posebno priznanje DO ZIDAR Kočevje, DO RIKO Ribnica in DO SNEŽNIK Kočevska Reka, za sodelovanje, skupno dosežene delovne uspehe ter vsestransko razvite poslovne odnose. Rezultat teh prizadevanj je, da so s sodelovanjem Kliničnega centra razvili TABLETNI voziček za prevoz hrane, ki naj bi nadomestil dosedanji uvoz, v DO Kovinar pa pomenil dopolnilni program v izkoriščanju obstoječih prozivodnih zmogljivosti. Prvi prototip je že skoraj izdelan in če se bo pri preizkusih obnesel, se načrtuje sklenitev polletne pogodbe. S tem programom pa se jim odpirajo tudi možnosti izvoza. Omeniti velja, da v svoje poslovanje uvajajo tudi računalniško obdelavo podatkov. V tej DO trenutno dosegajo ugodne gospodarske rezultate, ki so nad povprečjem branže. Vendar je ob tem potrebno poudariti, da ob prizadevanju za dobrim gospodarjenjem niso zanemarili skrbi za človeka, zavedajoč se, da je urejeno osebno življenje pogoj za uspešnost v poklicnem delu. Skupščina občine Kočevje je ob praznovanju občinskega praznika delovnemu kolektivu KOVINAR za dosežene rezultate na gospodarskem področju podelila Plaketo zbora odposlancev. Ob prazniku kovinarjev in DO »ITAS« Ob praznovanju 26-letnice DO ITAS Kočevje lahko z zadovoljstvom in ponosom ugotovimo, da je bila prehojena pot naše delovne organizacije kljub sorazmerno kratki dobi izredno bogata in uspešna. Nešteto proizvodov, ki so jih razvili naši tehniki, proizvedli naši proizvodni delavci in jim omogočili pot do tržišča vsi ostali, je vtisnilo pečat v vseh predelih naše ožje in širše domovine in v mnogih predelih sveta. V razvoju smo doživljali vzpone in padce, vendar nas prvi niso prevzeli in drugi nikoli omajali. Dokaz je viden v izredno širokem asortimanu proizvodov, ki so bili skoraj v vseh primerih produkt našega znanja in sposobnosti. Vedno smo znali oceniti potrebe in želje kupcev in naše družbe nasploh, kar nam je skoraj v vseh obdobjih obstoja zagotavljalo nemoteno delo in stalni razvoj. Vzporedno s proizvodnjo pa smo razvijali tudi človeka, njegovo usposobljenost, znanje, standard in družbeno aktivnost. Na teh področjih smo znotraj okvirov občine ogromno naredili in dosegli. V DO lahko s ponosom pokažemo, koliko stanovanj smo zgradili, koliko delavcev izšolali, koliko strokovnjakov izobrazili, koliko aktivnih članov vključili v dejavnosti na področju kulture, športa in podobno ter v delo DPO. Ob tej svetli preteklosti pa ne smemo pozabiti, da smo z nekaterimi lastnimi napakami in težavami celotne družbe zašli v težave tudi mi. Zato moramo te težave skupno in kvalitetno toliko časa obdelovati, da jih bomo tudi premagali. In kaj je pred nami? Zadnja srečanja s sodelavci iz konkurenčnih organizacij kažejo, da smo se prvi zavedli težavnega položaja te branže, prevelikih kapacitet in zmanjšanja investicijske sposobnosti naših kupcev. V času, ko se trudimo, da bi izpolnili vse obveze, ko komaj sledimo rokom in količinam, se drugi bojujejo z velikim pomanjkanjem dela. To pa pomeni, da je naša osnovna usmeritev prilagoditi se zahtevam trga, kupcem, zmožnostim, edino pravilna. Seveda to zahteva veliko večje napore in sposobnosti kot klasična serijska proizvodnja, predvsem pa spremenjene organizacijske postopke, kar je trenutno naša največja ovira in naloga pri izvedbi te usmeritve. Tudi druga usmeritev, da bo potrebno prestrukturiranje proizvodnje predvsem na področjih, kjer so skupne kapacitete večje od potreb, se je pokazala v tem trenutku za edino pravilno. Občutno povečano obvladovanje procesne tehnologije skladišča in transporta prašnatih materialov, ki ga v zadnjih letih intenzivno širimo in razvijamo, nam po zahtevah tržišča kaže in garantira dolgoročnost proizvajanja zahtevnejših tehnološko in strokovno intenzivnejših programov. Med najzahtevnejše programe, ki smo jih kdajkoli vpeljevali v našo proizvodnjo, pa spada proizvodnja ležajev za težje obratovalne pogoje. Predstavitev 1. faze te nove proizvodnje, ki nam bo omogočala osamosvojitev, lastno izgradnjo lastnih zamisli in projektov, je bila 11. oktobra, ob praznovanju Dneva kovinarjev in 26-letnice delovanja Itasa. Naslonitev na lastne sile ob tesni povezanosti s poslovnimi partnerji (na prvem mestu moramo omeniti PS TAM in HERMES) in družbeno'strukturo (poleg občinskih organov tudi DPO, šole, SIS, SDK in banke ter druge DO v občini), nam je glavni porok in upanje za izpeljavo zadanih programov. Naša DO je največja samostojna organizacija v občini, ki zaposluje največ delovnih ljudi, izobražuje in usposablja največ delavcev in strokovnjakov, gradi največ stanovanj, do bližnje preteklosti pa je tudi veliko prispevala za mnoge akcije oz. dejavnosti in družbeno življenje nasploh. Sedaj smo na poti ponovnega gospodarskega vzpona. Potrebujemo pa strokovnjake in kvalitetne produkcijske delavce in seveda tudi povečana finančna sredstva. Josip Bončina Nama svojim kupcem Kočevska Nama kupce vedno prijetno preseneča. V pritličnih prostorih Name levo od glavnega vhoda je od 1. oktobra dalje strankam na razpolago na novo odprt poslovni prostor turističnih in drugih uslug enote Kompasa, Ljubljanska banka pa je tu uredila svojo izpostavo. Tako imamo v enem prostoru povezavo turizma, bančništva in trgovine. To je odlična poteza. Kdo bo potegnil naslednjo? AC . novice Občinska raziskovalna skupnost Kočevje im Zadeva: Nagradni natezaj za inovacijske dosežke na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1987 Občinska raziskovalna skupnost je z namenom popularizacije in pospeševanja raziskovalne dejavnosti razpisala naslednji nagradni natečaj: »Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnosti. 1. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občine Kočevje. 2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji: - izdelek oz. predlog mora biti s področja tehničnih, organizacijskih oz. družbenih dejavnosti, - izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer znane, pa predstavljajo bistveno novost, - organizacijski predlog oz. inovacijski predlog na področju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne in uporabne rešitve. 3. Podeljene bodo naslednje nagrade: 1. nagrada 300.000 din 2. nagrada 200.000 din 3. nagrada 150.000 din 4. Izbiro bo opravil Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti. 5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložitvijo, ki mora vsebovati: - točne podatke o predlagatelju - načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo informacijo o izdelku - v čem je izvirnost izdelka oz. predloga - pridobitve oz. gospodarska korist, ki jo nudi nova rešitev oz. izdelek - pismeni elaborat o organizacijskem predlogu. 6. Rok za dostavo izdelkov Odboru za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti je do 31. avgusta 1987 in se dostavi na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Kočevje, Ljubljanska cesta 25, 61330 Kočevje. Občinska raziskovalna skupnost milili ■ • .. V novih proizvodnih prostorih je bila na domiselen način postavljena razstava programov proizvodnje in fotodokumentacija izgradnje Opreme Kvalitetni premiki v Opremi Kočevje V Opremi je zaposlenih nekaj več kot 250 delavcev. Glede na strukturo zaposlenih (polovica delavcev je priučenih) se kolektiv dobro zaveda, da so kadrovsko glede na silovito ekspanzijo šibki, zato se namenja posebna skrb kadrovskim vprašanjem. Trenutno imajo na fakultetah in drugih šolah nad 45 štipendistov. Vrata pa so odprta različnim diplomantom, katere vabijo k sodelovanju. In še ena značilnost kolektiva - gradijo danes za generacijo, ki prihaja. S celotno programsko zasnovo, zlasti z modernizacijo proizvodnje, bo dosežena večja produktivnost in konkurenčnost na domačem in inozemskem trgu. S pravkar zaključeno izgradnjo tovarne laboratorijske opreme in sočasno nabavo sodobnih strojev je dana najboljša osnova za nadaljnji razvoj te delovne organizacije. Z modernizacijo in razširitvijo kapacitet v tozd Sintep pa bo Oprema napravila še en kvalitetni skok v proizvodnih programih. Neposredni sosedje Opremi-nih industrijskih objektov in ostali meščani pa bodo zlasti zadovoljni, ko iz dimnikov ne bo več prihajal neznosni smrad. Kolektiv je izpolnil dano oblju- Le redki se spominjajo, da sta DO INKOP in DO KOVINAR Kočevje v bistvu dvojčka. Iz najstarejših listin je razvidno, da sta osnovana 6. septembra 1946 na pobudo Mestnega ljudskega odbora Kočevje, kot MESTNO KOVINSKO PODJETJE KLO Kočevje. Podjetje sta sestavljala dva obrata in sicer »Ključavničarstvo«, ki ga je kot poslovodja vodil Mirko Južnič, in »Kleparstvo«, ki ga je kot poslovodja vodil Mihael Kogoj. Ravnatelj podjetja, ki se je nahajalo v mestnem središču, je bil Janez Rigler. Ključavničarska delavnica od 1946-1953 Ustanovljenemu podjetju sta bili postavljeni dve osnovni zahtevi: obnova porušenega mesta in izobraževanje oziroma usposabljanje kovinarskih kadrov. Ustanovljeno podjetje »Ključavničarstvo« so predstavljali poslovodja z dvema pomočnikoma in enim vajencem. Obsežne naloge pri obnovi so zahtevale hiter razvoj, tako da je število zaposlenih povečano v letu 1953 na 46, od tega 13 vajencev, v letu 1955 pa že na 135 delavcev. V tem obdobju se je za kovinarski poklic izučilo 45 delavcev, za polkvalificirane delavce pa 60 delavcev in delavk. Hitra rast je narekovala organizacijske spremembe in preselitev na novo lokacijo. Zato je leta 1953 takratno vodstvo pre-organiziralo podjetje v dva samostojna podjetja. Leto 1953 pomeni veliko prelomnico, saj se je podjetje s svojim delovanjem že preusmerjalo na širše jugoslovansko tržišče, podjetje se je strojno opremljalo in pričelo s serijsko proizvodnjo. S širokim programom in kvaliteto proizvodov je podjetje kmalu osvojilo celotno jugoslovansko tržišče in prejelo na razstavah številne nagrade in pohvale. Današnji INKOP je poznana OZD, tako v Kočevju kot v širšem jugoslovanskem prostoru. S svojimi izdelki se vključuje tudi na zunanje tržišče, saj izvozi četrtino svoje proizvodnje. Delavci INKOP se zavedajo, da je sedanji ugled DO plod dolgo- letnega truda in naporov, ki jih je potrebno ohranjati in razvijati tudi naprej. V vse ostrejši domači in mednarodni konkurenci vidimo svoj obstoje le v hitrejši modernizaciji in tehnologiji, organizaciji proizvodnje in večji produktivnosti, v sodobnejših kvalitetnih proizvodih. Zato vlagamo vse napore, da v prihodnjih letih te cilje tudi uresničimo. Anton Križ 6... # ? A 4 X k Ob otvoritvi nove Galvane 1979 Ob razvitju sindikalnega prapora — 30. 4. 1957. I. Direktor Ključavničarstva tov. Južnič Mirko se je odzval povabilu in ob otvoritvi nove hale INKOP prevzel besedo bo in nabavil čistilne naprave. Pravkar zaključene celokupne investicije znašajo nekaj več kot 1 milijardo dinarjev. Predvidene proizvodne razširitve v tozd Sintep pa bodo znašale nekaj manj od 1 milijarde dinarjev. Z dodatno investicijo bo dosežena povečana kapaciteta proizvodnje cerad. V investicijskem programu pa je predvidena tudi nova proizvodna linija za plasti-ficiranje lahkih tkanin, namenjenih izdelavi športnih oblačil in druge opreme. Pri vsem silovitem razvojnem tempu in obsežnih investicijskih vlaganjih je za kolektiv Opreme značilno, da je v ospredju stalna skrb za družbeni standard zaposlenih. V lanskem in letošnjem letu je bilo za družbeno stanovanjsko gradnjo in kreditiranje zasebne gradnje vloženega okrog 180 milijonov din. In še ena značilnost dobrega gospodarjenja in perspektivnega gledanja in odločanja pri razreševanju proizvodnih zagat. Oprema stalno vlaga finančna sredstva v skupne naložbe in dohodkovne povezave s kooperanti. V tovrstni poslovni povezavi je v tem času nad 20 kooperantov. V najkrajšem času se bo to število povečalo, ker bodo vse povečane proizvodne kapacitete v Opremi narekovale tudi povečan asortiment proizvodov. Pri zastavljenih načelih gospodarjenja pa bodo niti poslovno proizvodnih povezav segale tudi preko meja, ob sočasnem povečevanju izvoza in celotni zadostitvi domačih potreb. Kolektiv Opreme je sicer po številu zaposlenih majhen, ki pa je dokazal, da se lahko tudi v obdobju neugodnih gospodarskih tokov na vseh področjih izogne negativnim ekonomskim odzivom. Tak način premišljevanja in ustvarjanja osnov za jutri bi moralo biti vodilo še mnogim kolektivom v občini, kajti le na tak in podoben način se bo kočevsko gospodarstvo izvleklo iz neugodnih gospodarskih tokov in stagnacije, ki so v vsej svoji negativni pojavnosti še kako prisotni v našem prostoru. V. G. Franc Pahulje — prvi upravnik splošnega mizarstva Kočevje. Svečana otvoritev novih proizvodnih objektov Opreme je bila popestrena s kulturnim programom Podeljena priznanja Mirku Južniču INKOP Kočevje je 10. oktobra 1986 dostojno praznoval 40-letnico obstoja in uspešnega gospodarskega delovanja. Ob tej svečani priložnosti je bil deležen vse pozornosti Mirko Južnič kot ustanovitelj današnjega Inkopa - leta 1946, ko je bilo Kočevje za posledicami vojne vihre še v razvalinah. Sedanji direktor Anton Benčina je v svojem govoru opisal celotno razvojno pot Inkopa in požrtvovalnost Mirka Južniča, ki je z lastnim orodjem in delavci, željnimi dela, ustanovil podjetje brez takoimenovane širše družbene podpore in finančnih kreditov. Podjetje je zraslo z delovno zagnanostjo, marljivostjo, dobro organiziranostjo in predvsem z jasno zastavljenimi cilji. Mirko Južnič je bil na čelu podjetja od leta 1946 do leta 1966, ko je kot direktor odstopil mesto mlajšim, sposobnim kadrom, ki so bili polni mladostne zagnanosti in novih idej. Iz Inkopa je odšel na novo delovno mesto v Kemično tovarno Melamin Kočevje, kjer je 1978. leta dočakal upokojitev.. Delovni kolektiv Inkopa je Mirku Južniču podelil kot ustanovitelju podjetja: Plaketo, Listino_ in kip s posvetilom (delo akademskega kiparja Staneta Jarma). Ob vročitvi podeljenih priznanj je v svojem govoru predsednik občine tov. Stane Letonja poudaril, da je Mirko Južnič pri razvoju Kočevske odigral enkratno vlogo. Po vročenih priznanjih in neštetih čestitkah je Mirko Južnič zaželel vsem delavcem Inkopa vse najboljše v privatnem življenju in na delovnem mestu, resnično dobro počutje ter delovni in poslovni uspeh tudi v prihodnje. Izrekel pa je tudi javno zahvalo celotnemu kolektivu, ki mu je izkazal pozornost in mu dal priznanje, kar dokazuje, da je njegovo delo v preteklem obdobju-cenjeno tudi danes. kočevske » novice 40 let Lovske družine Kočevje_______________________ septembra smo v Šmarju podpi-i. Ze Letos praznuje LD Kočevje 40-letnico obstoja. Med njenimi ustanovitelji iz leta 1946 je bil tudi Franc Čebin, danes starosta in častni član družine. Lovišče družine obsega 6125 hektarov in se razprostira od vasi Rapljevo pri Strugah do Fridrihštajna v kočevski Stojni in od Ložinskega vrha prek lasnice do vasi Mala gora. Danes je lovišče bogato z divjadjo; v njem živi srnjad, jelenjad, divji prašič, medved, volk, ris, lisica, zajec, jazbec, kuna, raca mlekarica, gozdni jereb in druga divjad. Na žalost je divji Vsako leto sami pridelamo do 30 ton sena, nabavimo 20—30 ton sladkorne pese, do 15 ton koruze, 2 toni soli in 2-4 tone klavniških odpadkov. V vasi Mala gora smo si uredili lastno strelišče. Leta 1949 smo zgradili skromno lovsko kočico pod Treskim vrhom in jo letos obnovili. V zapadnem delu lovišča pod Vršičem gostujemo v gozdarski koči, kjer smo si za svoje potrebe uredili skromno lovsko sobo. Dva člana naše družine opravljata v lovišču pošle lovs- sali listino o pobratenju. z,e vrsto let vzorno sodelujemo tudi z nekaterimi drugimi uporabniki prostora, z gozdarji in kmetijci in z odbori KS Stara cerkev in Kočevje — mesto. S skupnim samoupravnim sporazumom urejamo zadeve preprečevanja, ugotavljanja in povračila škode od divjadi. Gozdarji in kmetijci so v okviru teh sporazumov že izločili določene površine gozda in opuščenih travnikov za bivanje in prehrano divjadi, v novem petletnem načrtu pa skupaj načrtujemo pridobitev še novih površin za te namene in skupno določitev načina gospodarjenja na njih. Procesu propadanja kulturne krajine na našem območju se poleg ostalih upiramo tudi mi, kolikor je to v naši moči. Tako tiho bdimo nad jezovi na Rinži, pazimo na vodne vire, stare objekte in spominska znamenja. V Malogorskem grebenu imamo očuvano staro kapelico, načrtujemo ureditev sadovnjaka v Vrbovcu in opuščenega travnika v Mali gori v krmno njivo. Higijena krajine in prehrambena zmogljivost lovišča sta odločilna za obstoj divjadi. Močno smo zaskrbljeni za usodo gozda, do danes najstabilnejšega biotopa na zemlji. Naš gozd zadnje desetletje doživlja usodne spremembe. Tudi robovi gozda in bregovi rek, ta najlepši del narave, postajajo vse bolj divja odlagališča od človeka zavrženih dobrin civilizacije in standarda. Naravni urejen gozd z vsem svojim raznoterim rastlinskim in živalskim življem, sicer že močno ekološko ogrožen, še vedno pa prava redkost in privilegij skoraj v srcu današnje Evrope, bi nam moral biti v ponos, zato moramo takoj in zelo zavzeto ukrepati, da ga očuvamo sebi in našim zanamcem. 25. oktobra 1986 smo pripravili proslavo v počastitev 40-let-nice delovanja družine. Proslave so se udeležili člani naše družine z ženami, lovci pobratene LD Šmarje z ženami in številni vidni predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, SO Kočevje, Zveze lovskih družin Kočevje, LD Mala gora, gojitvenih lovišč in delovne organizacije LIK Kočevje, ki je bila pokrovitelj proslave in je tudi sicer vseskozi pomagala pri organizaciji proslave. V slavnostnem govoru je starešina družine tov. Troha Slavko orisal delovanje in predstavil dosežene uspehe družine pri gojitvi divjadi in varstvu okolja. Spontani pozdravi gostov potrjujejo, da uspehe družine ceni tudi širša družbena skupnost in nam želi lepih dosežkov tudi vnaprej. Predstavnik ZLD Kočevje — predsednik skupščine Zveze lovskih družin Kočevje tov. Maks Šteblaj je podelil odlikovanja Lovske zveze Slovenije odlikovancem za njih prizadevno delo in uspehe v družini: štirje člani so sprejeli Znak za lovske zasluge, dva Red za lovske zasluge lil. stopnje in eden Red za lovske zasluge II. stopnje. Z Redom za lovske zasluge II. stopnje je bila ob svojem jubileju odlikovana tudi LD Kočevje. LD Kočevje pa je 17 osebam podelila interne diplome in 9 osebam priznanja za njih prizadevno dolgoletno delo v družini. Tov. Maksu Šteblaju je bila podeljena listina častnega člana LD Kočevje s tem je bil izpolnjen sklep Občnega zbora družine z dne 22. 3. 1986. Starosti družine tov. Francu Cebinu je pripadla čast, da je pripel spominski trak LD Kočevje na prapor pobratene LD Šmarje. Moški pevski zbor »Svoboda« iz Kočevja pod vodstvom zborovodje tov. Petra Kluna nam je odlično zapel več izbranih pesmi in s tem dal proslavi tudi kulturno obeležje. Po uradnem delu proslave je bila na programu večerja, nato srečolov in nazadnje prosta zabava. Igral nam je trio Ferder-ber Toni iz Starega trga ob Kolpi. Na koncu je treba omeniti, da je v naši družini delovala vrsta priznanih lovskih strokovnjakov, lovcev z dušo in srcem, odličnih poznavalcev krajine, ljubiteljev narave, udeležencev NOB, posebnih ljubiteljev gozda in poštenih ljudi. Mlajši lovci so se od njih že veliko naučili. Ivan Prezelj Divji prašič — lanščak Jubilej Lovske družine Banja loka — Kostel Izjemoma se seno za divjad vskladišči v kopice petelin že skoraj povsem izginil iz naših logov. Letos je v družini včlanjenih 59 lovcev, od tega so štirje pripravniki, med člani pa imamo tudi šest čdstnih članov. Divjad smo začeli dopolnilno krmiti že leta 1948 (tedaj v še zelo skromnem obsegu). Po letu 1950 smo uredili v lovišču tudi prve krmne njive in na njih pridelovali oves, koruzo in krmni ohrovt. Zadnja leta gospodarimo v lovišču po vnaprej sprejetih letnih gospodarskih načrtih, ki so sestavni del petletnega načrta gospodarjenja in upravljanja z loviščem, na katerega dajo soglasje tudi ostali uporabniki prostora in je potrjen na zborih skupščine občine Kočevje. S prostovoljnim delom opravimo člani družine vsako leto vsa dela pri pripravi travnikov in njiv, košnji in spravilu sena, nabavimo in skladiščimo peso in koruzo za dopolnilno krmljenje divjadi v krmiščih v zimskem času, opravimo v dogovorjenem obsegu zaščito obdelovalnih površin v družbenem sektorju kmetijstva pred škodami od divjadi in opravimo vsa dela po letnem načrtu graditve lovno-gospodarskih objektov. Tako vsak član družine že vrsto let opravi letno 40 ur prostovoljnega dela in sodeluje na obveznih skupnih lovih - pritiskih. V lovišču imamo štiri skladišča za sladkorno peso in koruzo, tri avtomatske krmilnice, osemnajst krmišč za seno, mrhovišče z visoko prežo za lov na medveda in dvajset pokritih visokih prež. kega čuvaja ob podpori celotnega članstva. Sodelujemo tudi s sosednimi lovskimi družinami, zlasti z LD Mala gora in ZLD Kočevje. Že dvajset let tesno sodelujemo z LD Šmarje pri Jelšah in letos 13. Začasni zakon o lovu, ki je izšel leta 1946 je omogočil, da so se pričele po Sloveniji ustanavljati lovske družine. Med njimi je bila jeseni tega leta tudi Lovska družina Fara, ki jo je ustanovilo šest lovcev iz obkolpskih vasi. Kmalu za njo sta bili ustanovljeni tudi LD Banja loka in Kočevska Reka. Ko je bilo leta 1949 ustanovljeno gojitveno lovišče, so te lovske družine doživele reorganizacijo vse tri so se združile v eno organizacijo Lovska družina Banja Loka. Da bi se krajevno bolje opredelila, se je ta preimenovala v lanskem letu v Lovsko družino Banja loka — Kostel. Letos proslavlja 40. letnico svojega obstoja in delovanja. Lovišče meri danes nekaj nad 5.000 ha in se nahaja na močno razgibanem terenu nad reko Kolpo, z vsemi karakteristikami krasa. Pretežni del lovišča je pokrit z mešanimi gozdovi. Vasi so, razen ob magistralni cesti Kočevje — Delnice, pretežno opuščene in se kmetijske površine v glavnem ne obdelujejo. S tem so dani posebni ugodni pogoji za širjenje divjadi, predvsem jelenjadi. Ob ustanovitvi lovske družine je bilo lovišče prazno in zanemarjeno. Pred lovci je bila odgovorna in zahtevna naloga, da s primernimi vlaganji obogate lovišče. Delalo se je vseskozi sistematično. Rezultati se najbolje kažejo v odstrelu. Tako je bilo npr. leta 1950 od večje divjadi ustreljeno 33 divjih prašičev in 8 glav srnjadi. Lansko leto pa je odstrel znašal 59 glav jelenjadi, 78 glav srnjadi in 19 divjih prašičev. Kakor se je čas odmikal, tako so se porajali novi problemi, nove naloge in novi pogoji. V letih obnove in obveznega odkupa je bila osnovna preoku-pacija članov družine, da so nastrelili toliko divjadi, kolikor mesa so morali oddati v obvezni odkup državi. Danes pa se dela načrtno in so osnovna prizadevanja usmerjena na reguliranje številčnosti divjadi na količino, ki bo v lovišču glede na škode, znosna. Nadalje se izvajajo obsežna opravila na področju gojitve in varstva divjadi. To je danes pogoj, če želimo ohraniti-divjad v naših gozdovih. Biološki pogoji so za divjad vse težji in obdržala se bo le ob velikih naporih lovcev in ostalih uporabnikov prostora in ob smotrnem vlaganju v lovišča. Leta 1950 v lovišču ni bilo nobenih lovskih naprav. Njihovo število pa je počasi naraščalo. Danes razpolaga družina z 11 krmišči, v katera vlaga letno do 20 ton sena, SOvisokimi prežami, več kilometri zgrajenih lovskih steza, urejenim mrhoviščem za krmljenje in lov medvedov in tako dalje. Letno člani pokosijo okoli 20 ha košenic, raznosijo nad eno tono soli po solnicah, nekaj ton koruze, s katero se krmijo prašiči, da se odvračajo od obdelovalnih površin in tako dalje. Člani družine naredijo letno v lovišču okoli 2000 prosto- voljnih delovnih ur, kar predstavlja precejšno vrednost. Naraščanje števila divjadi, predvsem jelenjadi, in nekateri drugi faktorji so pogojili, da so se občutno povečale škode, ki jih povzroča divjad. Lovska družina se je vseskozi prizadevala, da bi obseg teh škod zmanjšala. Tako je‘poleg preventivnega krmljenja divjadi dala na razpolago kmetom 25 električnih pastirjev s potrebno žico za zavarovanje kmetijskih površin. S KS Kostel je bil tudi sklenjen samoupravni sporazum o preprečevanju in nadomeščanju škode po divjadi. Že pred tem pa je družina s posameznimi vaškimi skupnostmi sklenila dogovore o načinu zavarovanja, preprečevanja in nadomeščanja škod. Pred leti je družina navezala stike z lovsko družino Podlehnik na Štajerskem. Z njo se je tudi pobratila. Odnosi med družinama so dobri. Poleg lova si izmenjujeta tudi izkušnje na področju gojitve in varstva divjadi in o organizacijskih vprašanjih. Ob tem pa se med člani obeh družin pletejo prijateljske vezi. Ker so naloge, ki se postavljajo pred družino, vsak dan zahtevnejše, polaga družina veliko pozornosti izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju svojih članov. Na tem področju dejavnosti so doseženi dobri rezultati, ki se odražajo predvsem v kvaliteti odstrela in opravljenih del v lovišču. Koncem septembra so lovci Lovske družine Banja loka — Kostel v svojem lovskem domu v Kostelu s skromno proslavo obeležili jubilej lovske družine. Ob tej priložnosti so podelili lovska odlikovanja in priznanja zaslužnim članom. Dva stara člana, ki imata posebne zasluge za razvoj in uspehe družine, pa so progla-sili za častna člana. Jaka Lavriša ■octvsw e novice Srečanje v Dragi Nastop folklorne skupine Kostel v Vinici pod vodstvom tov. Križa Pobratenje med krajevno skupnostjo Draga (občina Kočevje) in Kampor (občina Rab) se uspešno razvija. 7. septembra 1986 so krajani Drage gostili prijatelje iz Kam-pora. Gostje iz Kampora in krajani Drage so se srečali kot prijatelji, ki se že poznajo in, ki so že prej ustvarili prijateljske vezi. Tako ni prihajalo do zadreg. Topel sprejem, iskreni stiski rok in objemi so pričali o iskrenem Prispevek kulturnega centra Kočevje 24. septembra smo v počastitev občinskega praznika pripravili poseben program. Sodelovale so vse tri enote KCK, to je knjižnica, muzej in kino. V program pa smo pritegnili tudi SŠTUD Kočevje, (ki je v ta namen organizirala kulturni Uspela gobarska razstava Za letošnji občinski praznik je Gobarska družina Kočevje pripravila prvo gobarsko razstavo v Kočevju. Odprta je bila v soboto in nedeljo za občane in v ponedeljek za šolsko mladino. Skupaj si je razstavo ogledalo okrog 700 obiskovalcev. Prav v teh dneh je minilo eno leto, odkar je bila ustanovljena gobarska družina. Veliko je bilo pogovorov o tem, ali zmoremo po tako kratkem času pripraviti večjo razstavo. Gobarske družine v drugih mestih so šele po nekaj letih dela pripravile tudi razstavo. Prevladalo je mnenje, da je Kočevska s svojimi gozdovi, bogata tudi z gobami, in del tega bogastva je treba pokazati na razstavi. Posamezni člani so prevzeli odgovorne dolžnosti. Nabrati je bilo treba mahu za 60 dolžinskih metrov. Vseh prinešenih gob je bilo nekaj tisoč. Od teh je bilo razstavljenih skoraj 300 vrst. Veliko dela je bilo z razvrščanjem in določevanjem posameznih gob. V pomoč so nam bili strokovnjaki iz Ljubljane, med njimi tudi dr. Vrščaj, predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije. Važno je tudi to, da so bile vse gobe nabrane v okolici Kočevja (le karželj ne raste pri nas in tega so prinesli iz Suhe krajine). Razstave letos še ne bi bilo, če nam srednja šola ne bi posodila prostora. Pod strokovnim vodstvom je veliko učencev tudi nabiralo gobe in pomagalo pri ureditvi razstave. V neposredno pomoč pa nam je ves čas bila tudi ravnateljica šole prof. Vido-ševičeva. Sodelovanje s šolami ‘n s stalnim pomladkom je najboljše zagotovilo za rast gobarske družine. Gobarska razstava v Kočevju je bila prva v Sloveniji, ki je bila posneta na magnetoskopski trak. Razlago posameznih gob je opravil sam dr. Vrščaj, ki je prav gotovo najboljši poznavalec gob v Sloveniji. Tako bodo ti posnetki na voljo za spoznanje gob med člani družine in na šolah. Seveda tega ne bi bilo brez pomoči podjetja Itas, ki je dalo na voljo video kamero. Pri izvedbi razstave je bilo tudi precej stroškov, čeprav je bilo delo opravljeno brezplačno. Vsega tega GD ne bi zmogla iz letne članarine, ki znaša le 300 din. Denarno pomoč so obljubile vse delovne organizacije in nekateri obrtniki. Denar, ki bo ostal, pa bodo porabili za nakup strokovne literature, za ureditev prostora, ki ga je Družini ponudil hotel Pugled v domu upokojencev in za plačilo predavateljev, ki bodo prihajali iz Ljubljane. Med organiziranimi gobarji Slovenije je Kočevska opisana kot siva cona, gobarsko neraziskano področje. Razstava je pokazala, da je Kočevska bogata z različnimi gobami. Najvažnejša naloga Gobarske družine je, da njeni člani spoznajo to bogastvo, ga smotrno izkoristijo in ohranijo zanamcem. Meet dan) in celotno slovensko javnost, saj so se odzvali našemu povabilu tisk (Nedeljski dnevnik, Kmečki glas, Dolenjski list, Ljubljanski dnevnik) ter radio in TV. Srednješolci so si najprej ogledali film OVNI IN MAMUTI slovenskega režiserja Dorina, ki se v svojih filmih ukvarja s problematiko asimilacije etničnih skupin. V tem filmu se sooča s problematiko slovenskega nacionalizma na eni in z vprašanjem slovenske identitete in samobitnosti na drugi strani. Po filmu je sledila diskusija. Drugi del programa pa je imel namen seznaniti občinstvo z nacionalizmu nasprotnimi vidiki - patriotizmom. Ta pojem smo lahko v živo zaznavali ob predstavitvi knjige dr. Marije Makarovič PREDGRAD IN PRED-GRAJCI. Predstavitev, ki so jo spremljali novinarji, je potekala v Seškovem domu. Tu je Makarovičeva skupaj s predstavniki iz Predgrada govorila o knjigi, njenem nastajanju in o odmevnosti knjige. Nato smo v muzeju odprli razstavo njenih del, člankov in gradiva. Za občane, ki se prireditve niso mogli udeležiti v dopoldanskem času, pa je potekal pogovor z Makarovičevo in predstavitev njenih del ob 19. uri v knjižnici. Irena T. Na razstavi gob v Kočevju Aktivnosti v Domu starejših občanov Kočevje Oskrbovanci Doma starejših občanov Kočevje so se ob občinskem prazniku pridružili številnim delovnim ljudem in občanom občine Kočevje in s kulturnim programom počastili spomin na zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda. 6. oktobra so se skoraj vsi oskrbovanci skupaj z zaposlenimi delavci zbrali v avli doma Zbašnik Marija — (na desni) prva oskrbovanka v novem domu v svoji sobi — (levo poleg nje Grabrijan Magdalena) na priložnostni svečanosti. O pomenu zgodovinskega zasedanja v Šeškovem domu pred 43 leti in o sedanjem trenutku v občini Kočevje jim je spregovoril direktor doma, prisrčen kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. Po svečanosti so se učenci in oskrbovanci še nekaj časa zadržali skupaj v prijetnem razgovoru. Od pričetka delovanja doma so se oskrbovanci že večkrat sestali na družabnih in prijateljskih srečanjih, da bi se med seboj bolje spoznali in da bi proslavili pomembne dogodke, rojstne dneve in podobno. Doslej so jih s svojim nastopom počastili Križ Cveto s svojo harmoniko, nonet Rog iz Želj n in učenci Glasbene šole Kočevje. Vsa srečanja so vedno potekala v prijetnem vzdušju, še posebej pa septembra, ko je takrat najstarejša oskrbovanka v domu Ivana Mihelič praznovala svoj 94. rojstni dan. V domu so se dogovorili, da bodo družabna srečanja oskrbovancev najmanj enkrat mesečno. Jože Novak prijateljstvu, ki je bilo sklenjeno pred letom dni, ob ponovnem srečanuj pa se je še poglobilo. Trde vezi, ki so sklenjene med krajevnima skupnostima in iskreno prijateljstvo med krajani so oplemenitene z idejami ter z velikim občutkom odgovornosti, da se strohote in žrtve taborišča Kampor ne bodo nikoli pozabile. Krajani Drage so goste sprejeli v Podpreski. Slavnostna seja je bila na Travi v gasilskem domu. Slavnostne seje so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine Kočevje in občine Rab, člani Rabskega odbora (ki deluje pri republiški zvezi borcev Slovenije), predstavniki Snežnika in Lika, predstavniki KS Loški potok in Čabar ter predstavniki Kulturne skupnosti Kočevje kateri so poskrbeli za program. Da je prijateljstvo spleteno, dokazuje težko slovo od prijateljev. Žal teh občutkov se ne da Nastop kostelskega pevskega zbora pod vodstvom tov. I. Staniča popisat ob tej priliki. Gostje so odnesli lepe vtise iz gorske lepotice Drage. Predsednik KS Draga tov. Ferdinand Katern je izrazil zadovoljstvo, da se sodelovanje uspešno razvija in to tako na kulturnem kakor tudi na gospodarskem področju KS Draga in izkoristil priložnost, da se zahvali vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bilo bratsko srečanje uspešno ter da se lepo razvija. Savič Vito ( Šolske aktivnosti J Dan pionirjev 29. septembra smo praznovali Dan pionirjev. Pouka ni bilo. V šolo smo prišli ob enih. Zbrali smo se v matičnih učilnicah. Najprej smo prebrali delovni načrt za novo šolsko leto. Pionirsko konferenco so vodili predsedniki PO. Izvolili smo pet članov za občni zbor ŠŠD in pet za občni zbor ŠKUD. Ostali so odšli v Šeškov dom. V razredih smo potrdili svoje razredne predstavnike. Po končanih volitvah smo imeli krajšo razredno proslavo. Ta konferenca je bila v počastitev dneva pionirjev. Vesna Čimer, OŠ Zbora odposlancev Kočevje Občni zbor ŠKUD na OŠ Zbora odposlancev Kočevje 29. septembra, ko praznujemo pionirji svoj praznik, je imelo naše šolsko kulturno-umetniško društvo redni letni občni zbor. Vsaka razredna skupnost je izbrala 5 delegatov, ki so nas zastopali. Predstavniki posameznih krožkov so poročali o svojem delu v preteklem šolskem letu. Ugotovili smo, da je bilo delo ŠKUD uspešno, saj smo z recitacijami, plesi, igricami in skeči popestrili prireditve v šoli in v krajevni skupnosti. Na občnem zboru smo si tudi zastavili delo za tekoče šolsko leto. Sprejeli smo svoj delovni načrt, ki predvideva, da se bomo člani ŠKUD tudi v tem šolskem letu vključevali v vse pomembne proslave in prireditve v šoli in Krajevni skupnosti. Na koncu leta se bomo predstavili na zaključni prireditvi šole, ki se imenuje Naša beseda. Pri delu nas bo vodila tov. Gornik Dragica, naša mentorica. Predstavniki našega društva pa so: Helena Knavs - predsednik, Sergej Arko — namestnik predsednika, Iris Bačnik - tajnica in Karmen Smolič - blagajnik. Ko smo opravili delo občnega zbora, smo prisluhnili še kratkemu kulturnemu programu. Mateja Čolnar, 6.c OŠ Zbora odposlancev Kočevje Sodelovanje med učenci in ostarelimi Učenci OŠ Zbora odposlancev so pripravili kulturni program v počastitev občinskega praznika tudi v domu ostarelih občanov, Mnogi oskrbovanci so že pol ure pred pričetkom programa čakali v alvi doma na učence. V kratkem nagovoru je direktor doma predstavil 3. oktober — naš občinski praznik. V kulturnem programu so učenci recitirali, peli, prikazali skeč, zaplesali. Ob zvoku harmonike so se tudi najstarejši oskrbovanci razživeli in tako dokazali, da jim je bila proslava prijetna. Učenci, veseli pogovora s starejšimi, so obljubili, da bodo stene doma okrasili s svojimi risbami in da jih bodo kmlalu spet obiskali. _. . , Dora Majerle Srečanje pionirjev Če hočemo, da bo pobratenje med občinami zaživelo, se mora širiti tudi med mladimi. Tega se zavedajo tudi na osnovni šoli Vlado Vukušič na Rabu. Na enotedensko pionirsko srečanje obmorskih občin, ki je pri njih vsako leto z naslovom »LISTOPAD V NO VALJI«, so mladi iz Raba povabili 5 naših pionirjev in mentorja. Tam so pionirji ustvarjali na glasbenem, literarnem, dramskem, likovnem, plesnem, kiparskem in novinarskem področju. Naši učenci so bili gostje učencev iz Raba in so tesno sodelovali na vseh področjih. To doživetje je bilo za učence prijetno in tudi zelo koristno, saj so spoznali način šolskega dela v SR Hrvatski in njihovo literaturo. Prijateljski stiki pa bodo ostali. Dora Majerle Srečanje s pionirji v Novalji Izbrani učenci OŠ Kočevje smo se udeležili Tedna otroka v Novalji. Aleš Drobnič, Helena Vidic, Sandra Jonovič, jaz in tov. Stanič Ive smo se zbrali pred Domom telesne kulture. Do Reke sta nas z avtomobilom peljala moj oči in tov. Drobnič. Tam smo se pridružili vrstnikom iz cele Hrvaške. Skupaj smo se peljali z avtobusom do Jablanca, s trajektom smo se prepeljali na otok Pag in v večernih urah smo končno prispeli na cilj - v mesto Novalja. Zvedeli smo, da bomo spali s prijatelji z Raba. Lastnik hišice, kjer smo spali, je bil zelo prijazen. Skrbel je, da nam ni ničesar manjkalo. V Novalji smo se vključili v različne delovne skupine. Vključena sem bila v glasbeno skupino, ki jo je poučeval tov. Tom. Delali smo dopoldne in popoldne. Poslušali smo različne zvoke, jih poskušali oponašati z glasom in raznimi instrumenti, peli pesmi, se spremljali z raz- ličnimi preprostimi instrumenti ter sestavljali melodije za različna besedila. Imeli smo malo prostega časa. Porabili smo ga za počitek in veselo kramljanje s prijatelji. Skupaj smo se odpravili tudi na ples. Teden je hitro minil. Prišel je predzadnji dan, ko smo priredili proslavo. Nastopali smo vsi pionirji iz vseh skupin. Pokazali smo kaj smo se naučili v enem tednu skupnega dela. Zadnji dan je bil žalosten dan. Dolgo smo se poslavljali predvsem z našimi novimi prijatelji z Raba. Tudi nekaj solz je priteklo. Obljubili smo si, da se bomo dopisovali in tako ostali še naprej dobri prijatelji. Ne bomo pa pozabili gostoljubnosti čudovitega primorskega mesteca Novalje. Tea Gornik, 5.h OŠ Zbora odposlancev Kočevje Naravoslovni dan 15. oktobra 1986 smo imeli 7. razredi naravoslovni dan na temo: Življenjski prostor — Gozd in gozdarstvo! Zjutraj smo se toplo oblečeni zbrali pred Šeškovim domom. Dipl. ing. gozdarstva nam je povedal nekaj na splošno o gozdu in gozdarskih poklicih. Zatem smo si ogledali dva filma o gozdu in gozdarstvu. Po koncu filma smo se zbrali po skupinah. Bilo je sedem skupin, ki so jih vodili mentorji - gozdarski inženirji. Člani tretje skupine smo se vsedli v avtobus in se odpeljali proti Željnam. Ustavili smo se ob odseku ceste, ki pelje v gozd. Izstopili smo. Mentor je bil že tam. Povedal je, da se nahajamo v oddelku 3-Željne—Laze, ki je poraščen s smrekami. Odšli smo po gozdni poti. Ogledovali smo si gozd in opazili več smetišč. Ustavili smo se pri krmilnici za jelenjad in srnjad. Ogledovali smo si objedene smreke, kjer lačne živali objedo tudi lubje smrek. Sproti smo pisno odgovarjali na vprašanja, ki smo jih imeli na listu. Vmes nam je mentor še razlagal. Počasi smo odšli proti glavni cesti, kjer nas je čakal avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali v gozdno drevesnico v Mahovniku. Ogledovali smo si mladike jelk, stare 1 in 2 leti, ki so zasajene v gredicah ter 3 in 4 leta stare mladike, ki niso v gredicah. Nato smo odšli v gozdiček ob drevesnici. V gozdičku smo opazovali mravlje in ptiče. Odšli smo domov. Poročila o naravoslovnem dnevu smo brali pri prvi biološki uri. Želimo si, da bi bilo več naravoslovnih dni z mentorji. Nina Deržek, 7. c OŠ Zbora odp. Kočevje PFmm 1—II1 WlillW jg*s Tek Kočevskega zbora 86 Letošnji Tek Kočevskega zbora, ki ga je organiziral Atletski klub Kočevje v počastitev občinskega praznika je bil po udeležbi rekorden. Sodelovalo je kar 443 tekačev. K tej rekordni številki so največ prispevali najmlajši udeleženci, učenci Osnovne šole Zbora odposlancev, mnogo manj kot je bilo pričakovano pa dijaki srednje šole in ostali občani ter tudi atleti iz drugih krajev Slovenije. Tradicionalno manifestacijo je s kratkim nagovorom otvoril predsednik Atletskega kluba Kočevja tovariš Pogorelec Stane. Za tem pa so se zvrstili starti v 11. kategorijah. Pa si oglejmo najboljše: mlajši pionirji (letnik 1986) — 60 udeležencev 1. RAK Marjan 3,04:24 2. OŽBOLT Gregor 3,08:22 3. VIDERVOL Andrej 3,08:70 mlajše pionirke (letnik 1976) — 39 udeleženk v 1. KLUN Nevi 3,17:34 2. ERJAVEC Jana 3,21:64 3. ZUPANČIČ Vesna 3,23:52 mlajši pionirji (letnik 1975) — 56 udeležencev 1. ZDEŠAR Marjan 2:57,07 2. ŠTURM Aleš 2:57,10 3. HODŽAJ Fadil 3:00,84 mlajše pionirke (letnik 1975) -49 udeleženk 1. VIDMAR Renata 3:05,81 2. MALNAR Vesna 3:08,02 3. KONEČNIK Katja 3:08,19 mlajši pionirji (letnik 1974) — 45 udeležencev 1. KRIŽ Andrej 2:51,97 2. ZUPANČIČ Roman 2:51,97 3. ŠERCER Samo 2:53,06 mlajše pionirke (letnik 1974) — 38 udeleženk 1. KLANČAR Mateja 2:55,88 2. LETNAR Jožica 2:58,07 3. LISAC Mateja 3:03,03 starejši pionirji (letnik 72-73) — 70 udeležencev 1. HOČEVAR Borut 3:19,58 2. MURN Damjan 3:21,52 3. MOHAR Branko 3:24,84 starejše pionirke (letnik 72—73) štafeta - 32 udeleženk 1. 8.b. razred, ŠKUFCA, TURK, GRMOVŠEK, NEMET 2:57,35 2. 7.e. razred, BRIŠKI, KAJ-TERER, FABJAN, ŽIBERT 3:04,91 3. 7.d. razred, LINDIČ, ŠKUFCA, DRAGIČEVIČ, IGLIČ 3:05,29 mladinke — članice štafeta — 12 udeleženk 1. 3.a SŠTUD, BAMBIČ, SAF-TIČ, LEVSTIK, KAPELE 2:59,60 2. l.a SŠTUD, TRUBAČEV, ŠKUFCA, SAFTIČ, ŠTIMEC 3:02,30 3. l.a NMT, FRANCELJ, FIG AR, HREN, BAJDE 3.38 90 mladinci — člani (do 30 let) — 19 udeležencev 1. KAUTER Dušan 4:50,96 2. ŠMALC Robert 5:01,24 3. GORENČIČ Branko 5:10,09 atleti — člani atletskih organizacij — 3 udeleženci 1. KAVKA Martin (Olimpija) 9:09,31 2. PAPEŽ Feliks (Kočevje) 10:17,69 3. ŠTINE Jože (Novo mesto) 11:17,30 Prvi trije v vsaki disciplini so od organizatorja prejeli kolajne, v starejših kategorijah pa so najboljši prejeli tudi praktične nagrade, ki so jih prispevale kočevske organizacije združenega dela, in to: OPREMA, LIK, INKOP in TEKSTI-LANA. Manifestacija je izredno uspela, k čemur je pripomogla dobra organizacija, številna udeležba in tudi lepo vreme. Cveto Arko Jesenski kros 86 Šport za vsakogar je bil moto športne prireditve — jesenski KROS 86 za občino Kočevje. Organizator Atletski klub Kočevje se je zelo potrudil, da bi ta športnorekreativna prireditev privabila k sodelovanju čimveč občanov. Razpisi po delovnih organizacijah, plakati in tudi drugačpa obvestila naj bi vzpodbudila mlajše in starejše občane k udeležbi. Pa ne samo zaradi tekmovanja, temveč predvsem zaradi lastnega zadovoljstva in testiranja lastnih sposobnosti. Na livadi ob Strelišču v Dolgi vasi je bila izpeljana tekmovalna proga, ki ni bila posebno zahtevna, in zelo primerna za vse, tudi za tiste, ki jim ni do tekmovalnih dosežkov, temveč le do sproščene rekreacije. In rezultat: 11. oktobra je bil dan KROSA. Ob določeni uri za pričetek tekmovanja se je na startnem mestu zbrala peščica občanov. Večjo skupino so skorajda tvorili organizatorji tekmovanja, manjšo pa tekmovalci. Prav neverjetno. Teden dni prej izreden odziv za tek po mestu, sedaj pa pravo mrtvilo. Dan pa kot nalašč prav za tako prireditev — sonce, čist zrak, svežina za vztrajnostni tek, skratka najprimernejši dan za to. Čeprav malo razočarani, so organizatorji le izpeljali prireditev. Namesto 17. Startov so bili izvedeni le trije. Udeleženci pa so se odrezali takole: mlajše pionirke — (6 udeleženk) 1. ČIMER Vesna 2. BRIŠKI Nina 3. ERJAVEC Jana mlajše pionirke — (1 udeleženka) 1. BRIŠKI Nataša mlajši pionirji -(4 udeleženci) 1. PERGER Aleš 2. FURLANI Aten 3. BARIČ Franjo mlajši pionirji -(1 udeleženec) 1. RAČKI Matjaž starejši pionirji -(2 udeleženca) 1. BENČINA Boštjan 3:22,8 2. ŠMALC Andrej 3:30,3 mlajši mladinci — letnik 69-70 (1 udeleženec) 1. AHAC Klemen 7:30,2 starejši veterani — letnik 35 in prej (1 udeleženec) 1. PRELESNIK Anton 9:21,5 člani - letnik 66 in prej (3 ude-Wpnrn 1. MEMIČ Kemal 10:32,2 2. STIJEPIČ Džordže 11:03,9 3. STRNAD Darko 12:24,6 Vseh 19 udeležencev je bilo Napad ekipe ITAS-Kočevje na tekmi z Novim mestom letnik 74 3:51,1 3:56,9 4:17,1 letnik 73 3:48,5 letnik 74 3:48,9 4:03,8 4:15,7 letnik 73 3:47,9 letnik 72 Vzorno sodelovanje — uspešna prireditev Tradicionalni tek po ulicah Kočevja, imenovan TEK KOČEVSKEGA ZBORA, je organiziral Atletski klub Kočevje. Ker sam s svojimi člani ni mogel zadostiti vsem zahtevam za zavarovanje prireditve oziroma udeležencev teka, je klub prosil za pomoč še druge organizacije v občini. Tako je Cestno podjetje Novo mesto — TOZD vzdrževanje cest Kočevje uredilo zaporo Ljubljanske ceste, Postaja milice je s svojimi delavci zaščitila najbolj kritična mesta, člani ZŠAM Kočevje so zavarovali večino križišč, AMD Kočevje pa je s svojim vozilom pred vsako skupino tekačev opozarjala udeležence v prometu na izreden dogodek. Pomoč, ki so jo nudile navedene organizacije, je bila izredno dobrodošla in velika. Tako vzorno sodelovanje je prav gotovo prispevalo k zelo uspešni in izredno varni prireditvi. Tako smo sodelovali v preteklosti, pa smo na to obliko dela pozabili. Zaključek prireditve je bil izpeljan na novi ploščadi v središču mesta, ki je za tovrstne pri- prav zadovoljnih. Kakor orga-reditve velika pridobitev. Velik nizatorjem pa je bilo tudi njim prostor v strogem centru mesta, žal, da je bila konkurenca tako odmaknjenost od prometnice, slaba. Vsi skupaj pa so sklenili, omogoča dovolj kakovostno da je treba take teke organizirati izvedbo ceremonialov pri takih vsako leto in ne samo v jeseni, in podobnih manifestacijah. temveč tudi spomladi. Torej že Atletski klub Kočevje se sedaj velja vabilo na spomla-vsem, ki so sodelovali in poma- danski KROS 1987. Na selekcijskem turnirju za člane SRS, ki je bil 4. oktobra v Mariboru, so v drugi skupini nastopili Komac Gregor, Špe-lič Dušan in Pogorelec Samo. Komac je zasedel 2. mesto, Špe-lič 7. mesto in Pogorelec 10. Špelič Marjan je igral v tretji skupini in osvojil 6. mesto. Na selekcijskem turnirju za pionirke in pionirje SRS, ki je bil 11. oktobra v Mariboru, je pionirka Konečnik Katja nastopila v 2. skupini in osvojila 8. mesto. Od 18. do 19. oktobra je bil v Ljubljani memorialni turnir VILIM , HARANGOZO za člane. Nastopilo je 140 najboljših igralcev iz cele naše države z Kaliničem, Primorcem, Stipančičem in drugimi vodilnimi igralci SFRJ. Igralci NTK Kočevje so se tega tekmovanja udeležili prvič. Nastopili so Komac Gregor, Murn Damjan, Špelič Marjan in Struna Andrej. Vsi štirje so kljub uspešno in borbeno zastopali. V konkurenci očmi. Enako dobro je vračal tudi Kurteševe žoge in spravljal Kaliniča v nerodne situacije. Seveda je v dvoboju igral dobro utudi Hribar, ki pa je nastopil malo preveč boječe. Komac in Hribar sta dvoboj izgubila zelo tesno, z 2 : 1. V konkurenci parov, ki je bila elitna disciplna memoriala, sta prvo mesto osvojila igralca NTK Olimpije, Urh - Zalaznik. Pri posameznikih pa je bil zmagovalec Zoran Primorac iz Vjesnika (Zagreb), ki je v finalu premagal Zorana Kaliniča, trenutno prvega igralca naše države, z 2 : 0. Po dolgem času improvizacij s pripravo tekmovalne arene za ligaška tekmovanja v namiznem tenisu so vsakokratne skrbi in neprijetno delo pred tekmo z obešanjem preprog in postavljanjem namiznoteniške arene. Brezplačno je NTK Kočevje izdelala platnene zavese za kovinsko ogrodje. Klub je na ta način pridobil prepotrebne rek- prvoligaških igralcev sicer prav vizite za vadbo in predvsem za visokih tekmovalnih rezultatov *-•------" " ‘ niso dosegli, so pa nudili velik gali pri uspešni izvedbi tradicionalne prireditve, prisrčno zahvaljuje. Cveto Arko Cveto Arko > Namizni tenis Namiznoteniške novice Na kvalifikacijskem turnirju za pionirke, ki je bil 13. septembra v Mengšu, je nastopilo 80 pionirk iz vse Slovenije. Naša pionirka Konečnik Katja se je uvrstila med 16 najboljših. Na selekcijskem turnirju za mladince SRS, ki je bilo 20. septembra v Murski Soboti, sta v prvi skupini nastopila Špelič odpor mnogo bolj izkušenim igralcem. Šanso je dobro izkoristil Murn Damjan, ki se je v močni konkurenci uvrstil med najboljših 32 tekmovalcev v državi. Bil je boljši tudi od nekdanjega reprezentanta Atruna Stipan-čiča. V drugem kolu je Damjan premagal zmagovalca nad Stipančičem, v tretjem kolu pa je nudil izredno močan odpor reprezentantu iz Novega Sada Kurtešu. Kvaliteta nasprotnika in seveda trema sta naredila svoje, kljub temu pa je bila to ena izkušnja več za našega mladega tekmovalca. Komac je igral zelo dobro, saj je v prvem kolu premagal prvoligaša iz Subotice — Rekeckega, nato pa zelo tesno izgubil proti Paviču iz Olimpije. Struna je tudi v prvem kolu zmagal proti Bevandi iz Vinkovcev, izgubil pa je v drugem kolu proti Smrekarju iz Vesne (Zalog). Špelič Marjan pa je izgubil že v prvem kolu proti Dobu, prvoligašu iz Vojvodine. V igri dvojic sta nastopila, sedaj že standardna dvojica, Komac Gregor in Hribar Marjan iz Novega mesta, in se uvrstila med prvih osem dvojic v državi, kar je precejšnje presenečenje. Komac se je v teh dvobojih še posebej izkazal. Z izredno dobro igro je spravljal v nemogoč položaj mnoge izkušene tekme. Hvala tudi OPREMI. Oražem Marjan Dekleta in žene Telesnovzgojno društvo Partizan Kočevje vas vabi na prijetne ure rekreacije, ki jih organizira prav za vas. Vsak ponedeljek od 19.30 ure dalje je splošna vadba, kjer boste malo potekle, opravile nekaj gimnastičnih vaj in odigrale kakšno igro z žogo. Vsako sredo, prav tako od 19.30 ure dalje pa je aerobika, vadba ob prijetni glasbi. Oboje je pod strokovnim vodstvom. Pridite! Koristno je za sprostitev telesa in duha. TVD Partizan Kočevje Križman (11) in najboljša igralka Andreja Fajfar — obe ITAS Kočevje. Prvak ITALIJE ITALIANA MACCHI CASSANO je povabil žensko rokometno ekipo ITAS Kočevje na močan mednarodni turnir v Milano. Poleg prvaka ITALIJE so na turnirju sodelovale še naslednje ekipe: Sardinja Sassari iz Sicilije (1. liga) VGZ Sittard iz Holandije. (1. liga) in Burja iz Škofij. Ekipa Kočevja je igrala na tem turnirju zelo dobro in zasedla 3. mesto. Rezultati ekipe ITAS Kočevje na turnirju: ITAS Kočevje : ITALIANA MACCHI CASSANO, 21 : 31 (11 : 16) ITAS Kočevje : SARDINJA SASSARI, 27 : 16 (12 : 5) ITAS Kočevje : VGZ SITTARD (Holandija), 16 : 18 (7:7) ITAS Kočevje : Burja (Škofije), 26 : 24 (9 : 7) Najboljša strelka turnirja je bila Stanka Jerič (Kočevje) s 36 zadetki. Dobre igre je pokazala ženska rokometna ekipa v prvi republiški rokometni ligi, saj je po sedmih kolih na odličnem 2. mestu z enim porazom in šestimi zmagami. V pokalu mladosti na področju Slovenije je ekipa ITAS Kočevje premagala v 1/4 finalu ekipo Kranja s 23 : 20 (10 : 8) v Kranju. Tako se je uvrstila v polfinale, kjer bodo igrale še naslednje ekipe: Velenje, Belinka Olimpija in Iskra. Poleg članic igrajo dobro tudi mladinke v republiški ligi in pionirke, ki so v skupini center izgubile le eno tekmo in to z Olimpijo (8 : 6) Tudi moške ekipe trenirajo in igrajo z vso resnostjo. Člani so po devetih kolih na tretjem mestu v II. republiški ligi, kar pa ne pomeni, da ne bodo s takšnim delom ob koncu sezone višje. Ivan Žerjav Rokomet Nogomet Uspehi rokometašic in rokometašev Priprave rokometašic in rokometašev za tekmovalno sezono 1986/87 — jesen so bile že na samem začetku vzpod-prvoligaše. Ža med prvih osem budne; obisk na treningih je bil sta morala s Hribarjem prema- dober, delalo pa se je požrtvo- gati pa iz Subotiškega Spartaka, Santo - Matkovič, oba izkušena prvoligaša, ki sta ob močnih Komacovih udarcih in spinih morala priznati poraz. Rezultat, 2 : 0 za Komaca in Hribarja. V četrtfinalu pa sta naletela na enega najboljših jugoslovanskih parov, Kaliniča in Kurteša. Dvo- valno in z vso resnostjo. Sledile so prijateljske tekme, turnirji in nato prvenstvo. Za občinski praznik — 3. oktober je Rokometni klub ITAS Kočevje organiziral tradicionalni ženski rokometni turnir. Na njem so sodelovale ekipe: Burja - Škofije, pomlajena Marjan in Murn pamjan. Špelič ^ je med gledalci in strokov- mesto m ITAS je zasedel 3. mesto, Murn pa 10. V tretji skupini je nastopil Struna Andrej in zasedel 10. mesto. V A - članski republiški ligi so Kočevarji 27. septembra v postavi Komac, Špelič in brata Pogorelec premagali ekipo Merkur — Kranj z rezultatom 8:1. njaki vzubudil precej zanimanja. Vprašanje je bilo, kaj lahko mlada igralca storita proti »starim mačkom«. Komac se je tudi v tem srečanju izkazal. Kaliničev servis, ki je strah za evropske tekmovalce, je Komac vračal z močnim zabijanjem, kar je Kurtež lahko spremljal le z Kočevje. Brez težav je zmagala ekipa ITAS Kočevje, ki je premagala Burjo 20 : 15 (7 : 4) in Novo mesto 23 : 6 (19 : 2). Poleg pokalov in priznanj ekipam so bila podeljena priznanja najboljšim posameznicam na turnirju: najboljša vratarka Bertok — Burja, najboljša strelka Andreja Občinska nogometna liga Končal se je jesenski del prvenstva v Občinski nogometni ligi za sezono 1986/87. V ligi nastopa 11 ekip iz mesta Kočevja in okoliških vasi. Po prvem delu tekmovanja vodi ekipa ŠPORT BISTROJA, ki je bila zmagovalec lanske sezone, pred ekipami MLAKA — DOGAR in PODGORSKO. Najboljši strelec je igralec Mlake, Intihar z 22 goli. Lestvica po jesenskem delu (11 kol): 1. Šport Bistro 60:24 18 točk 2. Mlaka Dogar 38:28 15 točk 3. Podgorska 42:23 13 točk 4. Atletiko 5. Črni potok 6. Flamengo 7. Klinja vas 8. Jedinstvo 9. Snežnik 10. Tri pike 11. Turjaška 46:24 12 točk 38:34 11 točk 38:30 10 točk 27:42 9 točk 26:31 8 točk 28:46 6 točk 34:43 1 točk 12:65 0 točk Igor Zupančič kočevske • novice ’mBSMsmm iiMiwwiHWMBi a sezona 86/87 Tekmovalna sezona 86/87 je za nekatere klube že v polnem teku, za nekatere pa se šele začenja. Start je uspešen in če ne bo prav hudih presenečenj in posebnih problemov, lahko pričakujemo ob koncu tekmovalne sezone zelo dobre uvrstitve vseh naših ekip. Rokometašice so odigrale že večji del tekem v tej polovici sezone. Igrajo odlično in temu primerna je tudi uvrstitev, trenutno tretje mesto na lestvici 1. slovenske lige. Uspešno nastopajo tudi mladinke. Rokometaši prav tako uspešno nastopajo v 2. slovenski ligi in zasedajo sam vrh lestvice. Nogometaši — člani igrajo v območni nogometni ligi. Rezultati, ki jih ustvarjajo sedaj, dajejo možnost za preskok v višjo ligo. Odbojkarice so startale zelo uspešno. Za uvod so dosegle dve zmagi v gosteh in seveda vrh tablice v 1. slovenski ligi. Odbojkarji so po izpadu iz 1. slovenske lige zopet v konkurenci drugoligašev. Z dobrimi igrami in zmagami v začetku lige pa napovedujejo, da se lahko že v naslednji sezoni vrnejo v najkvalitetnejši razred slovenskih odbojkarjev. Pink - ponkaši so že vrsto let v vrhu slovenskega namiznega tenisa. Tudi letos ne bo slabše. Z povratkom enega najboljših igralcev kluba - Spelič Dušana, iz JLA, pa so celo pridobili na moči. Strelci so Kočevsko streljanje v tej sezoni obogatili z novim ligašem. 1. ekipa, strelska družina Kočevje bo streljala v ,1. slovenski ligi, prvikrat pa bo v 2. slovenski ligi nastopila ekipa strelske družine Mirko Bračič. Kegljači imajo pred pisanjem tega članka še pomembno tekmo - kvalifikacije za vstop v 2. slovensko ligo. Napoved izida sicer ni hvaležna stvar, vendar upanje je. Keljačice so po izpadu iz druge slovenske lige zopet v konkurenci regijskega tekmovanja - Kegljaške zveze Ljubljana. Planirajo visoko uvrstitev. štiri ekipe v najboljšem slovenskem rangu tekmovanj, tri ekipe v drugoligaški konkurenci in ostale v regijskih tekmovanjih kažejo, da kočevski šport dosega tudi neko kvaliteto. Uspešni starti v novi sezoni pa lahko prinesejo ob koncu ligaških tekmovanj tudi kakšno prijetno presenečenje — uvrstitev v zvezni rang. Ob obilici tekmovanj, velikem številu ekip, ki na njih sodelujejo in tudi kvalitetnih srečanjih, si občani ob koncu tedna lahko popestrite dneve počitka z ogledom športnih dogodkov in seveda veliko pripomorete k še boljšemu vzdušju na tekmah. Vzpodbuda domače publike je za domače športnike tudi velik motiv za uspešen nastop. Cveto Arko »MEDO« 86. Tokrat so ga izvedli v okviru praznovanja občinskega praznika. Celodnevni odbojkarski program je bil za ljubitelje te lepe športne panoge nadvse zanimiv in kvaliteten. Tekmovanje je bilo izvedeno v obeh konkurencah, za moške in ženske. Pri ženskah so slavile Ljubljančanke, ekipa Partizana Tabor, pri moških pa domača ekipa, ki je premagala moštvo Partizana Črnuče z 2 : 0 in Partizana Narodni dom z 2 : 1. Turnir je bil za obe kočevski ekipi zadnji preizkus pred pričetkom tekmovanj v Slovenskih Cveto Arko Karat« Letna Sankukai karate šola Kot že vrsto let, je bila tudi letos od 25. 7. do 3. 8. 1986 organizirana letna karate šola v Umagu. Udeležili so se je vsi slovenski klubi, ki goje Sankukai stil karateja. Med njimi so bili tudi člani Karate kluba Kočevje. Treningi so potekali pod strokovnim vodstvom Vlada Paradižnika, mojstra karateja 5.’ dan (peta mojsterska stopnja). Triintridesetletni Vlado, sicer inženir strojništva, je eden tistih ljudi, ki orjejo ledino v slovenskem karateju. Je človek, ki še veliko obeta, saj ima poleg ostalih sposobnosti še izredno tehniko in smisel prenašanja svojih izkušenj na druge. Treningi v Umagu so bili dvakrat dnevno, in sicer zgodaj zjutraj ter pozno popoldne. Program dela za jutranje treninge je vseboval Futing, osnovno teh- Čeprav dokaj uspešni s storjenim niso zadovoljni. V športu je pač tako, da moraš stremeti vedno za nečim več. In da bi to dosegli, hočejo k sodelovanju pridobiti tudi več aktivnih strelcev. Zato velja vabilo vsem, ki bi radi aktivno in zavzeto streljali, da se jim pridružijo. Vsi, mlajši in starejši, se lahko pridružite strelcem in vključite v eno od mnogih družin v občini. Za informacije in vpis pa se lahko oglasite vsak torek in četrtek ob 16.00 uri na strelišču Rudnik. Vse navdušene strelce sprejmemo z odprtimi rokami. Občinska strelksa zveza Kočevje ■ Ca v niko in treninge v vodi, za popoldanske pa osnovno in borbeno tehniko ter izpitni program. Na koncu letne šole je bilo organizirano še polaganje za pasove, na katerem sta Krkovič Matija in Križ Borut iz Kočevja predčasno položila na 5. kyu (rumeni pas), saj sta poleg rednih ur treningov trenirala veliko še individualno. Marjan Kužnik Odb v; Strelska dejavnost je v nekaj ______________________________ zadnjih letih napravila izreden skok, tako v masovnosti kot tudi Turnir »MpHn« v kvaliteti. Je eden najmasov- urn,r »tvieao« »O nejših športov v naši ribčini pa Kočevski odbojkarski delavci tudi eden najkvalitetnejših, saj s° tudi letos pripravili tradicio- svoje kvalitete dokazuje tako na nalni odbojkarski turnir republiški kot tudi zvezni ravni. anov, ki so barve kočevskega nogometa zastopali pred dvajsetimi in še več leti. Udeležba planincev na pohodu Banja Loka — Stružnica — Pirče in kolesarjev na progi Kočevje — Pirče je bilo številčno. Prav v teh dveh sekcijah načrtujemo največ akcij. Do konca leta 1986 moramo izpeljati še srečanje v nogometu, odbojki, košarki, rokometu, namiznem tenisu, smučanju. Če ne bo za to pogo- jev v Kočevju, se bomo odločili za kraj, ki nam bo naj bližji in najbolj ugoden. Poseben poudarek smo namenili redni rekreacijski vadbi v dvorani. Upamo, da bomo dobili vsaj nekaj prostih terminov kljub velikim potrebam šol in klubov v zimskem času. V svojih planih imamo tudi srečanja z drugimi DO v občini in izven nje. Jože Kozina Tudi upokojenci so dobri športniki 18. oktobra so Kočevski upokojenci nastopili na enajstem republiškem kegljaškem prvenstvu upokojencev v Celju. Nastopili so v borbenih partijah. Ženske so med ekipami osvojile 1. mesto, moški pa tretje. Med posameznicami pa je Mira Trpin zasedla drugo mesto. Rezultati: moški — 1. mesto Trbovlje 721 2. mesto Maribor 721 3. mesto Kočevje 696 ženske — L mesto Kočevje 449 2. mesto Ljubljana 431 3. mesto Celje 409 posameznice - 1. mesto Železnikar (Lj) 209 2. mesto Trpin (Koč) 205 3. mesto Spanželj (Ravne) Za Kočevarje so nastopili: moški — Krapež Pavle, Štimac Milan, Štimac Lojze, Sušnik Stefan, Kočevar Jože in Sajovec Ivan. ženske — Legan Kristina, Trpin Mira, Pezdirc Malči, Šercer Dragica, in Mrinč Majda. In še to — ženske so obranile lanski naslov! Prvo srečanje športnikov pobratenih občin Kočevje—Rab V okviru praznovanja občinskega praznika so telesnokul-turni delavci naše občine pripravili tudi prvo srečanje s športniki iz pobratene občine Rab. V soboto, 4. oktobra so gostje pripotovali v Kočevje. Po kratkem oddihu od naporne poti pa so morali kaj kmalu na športna igrišča, da se pomerijo z gostitelji. Najprej so nastopili kegljači, ki so tudi najdlje igrali, za tem pa še ostali: rokometaši, odbojkarji in balinarji. Kljub temu da so bila srečanja prijateljska, so bile tekme dinamične in zanimive. Rezultati, ki sicer za taka srečanja niso najbolj bistveni pa so bili sledeči: pobratenih občin zaključilo. Gostitelji seveda upamo, da smo naše goste lepo sprejeli in jih pogostili ter jim tudi nekaj pokazali, čeprav je bilo časa izredno malo. Sicer pa je to prvo srečanje in še bo priložnosti, da se bolje spoznamo. Naslednje leto bodo naši športniki (iste ekipe, ki so sodelovale na letošnjem srečanju) obiskali Rab. Taka srečanja bodo tradicionalna, oboji pa se bomo trudili, da bo čimveč občanov — športnikov — sodelovalo v dogovorjenih programih. Na ta način želimo poglobiti in razširiti bratske vezi, ki so z podpisom listin o pobratenju naša obveza. Cveto Arko I« i - h K ,x:; T .••-' j-7;\\ l«i.. f i rokomet - Kočevje : Rab kegljanje - Kočevje : Rab balinanje - Kočevje : Rab odbojka - Kočevje : Rab 39:24 5270:5050 2:1 0:2 Na željo mnogih članov kolektiva, kakor tudi samega vodstva smo v delovni organizaciji IT AS ponovno pričeli z aktivnim delom v rekreativno športnem društvu (RŠD). K obstoječim sekcijam, t.j. odbojki, košarki, rokometu, nogometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, balinanju, atletiki, šahu in smučanju smo dodali še dve — planinstvo in kolesarstvo. K delu sekcij smo pritegnili dolgoletne športne amaterske delavce, kot so: Smola, Polajnar, Pahulje, Žerjav, Zamida, Zorko, Arko, Adlešič, Grgorič, Legan, Lisac in Gorše, od mlajših pa Ofaka, Antiča, Volfa in druge. Naša velika želja v planu je predvsem zbliževanje članov DO pri športni rekreaciji, kar je sigurno eden od pogojev za boljše razumevanje in počutje znotraj delovne organizacije. Načrtujemo vrsto tekmovanj, izletov in srečanj, ki naj bi delovne ljudi vsaj malo razbremenila vsakdanjih skrbi. S tem ciljem smo za leto 1986 poleg nastopanja na delavskih športnih igrah organizirali tudi srečanja znotraj DO v sklopu prireditev in proslav ob Dnevu kovinarjev — 10. oktobru. Sama udeležba na teh srečanjih nam je že velika zahvala za trud, ki ga vlagamo v te akcije. Do sedaj je bilo organizirano prvenstvo v atletiki (42 nastopajočih) in kegljanju (26). Posebno simpatično pa je bilo srečanje nogometašev — veter- Ker je bila v tem času »špica« sezone lova na polhe, so koče-varji svoje goste peljali seveda na polharijo. Pri Gozdarskem domu Glažuta je bila prava polharska noč in tudi lov je bil obilen, tako da je tisti, ki je hotel lahko poizkusil to specialiateto. Gostje so preostanek noči prespali v Domu, domačini pa so se vrnili v svoje domove. Naslednji dan so si gostje mimogrede ogledali Gozdarski dom v Kočevju in center mesta ter Gobarsko razstavo. Na povratku proti Rabu, pa so videli tudi najlepši del naše Kočevske — Kolpsko dolino. V Osilnici so v Kovačevi gostilni poizkusili še pravi divjačinski golaž. S tem se je prvo srečanje občanov — športnikov dveh Odbojkarska ekipa Raba Rokometaši Raba v napadu Tekma balinarjev: odločali so centimetri novice zanimivosti v Uredništvo Kočevskih novic je prejelo dopis novinarja Francija Strleta iz Ljubljane, v katerem navaja sledeče: Na fotografiji z označbo »Mlada partizanka«, objavljeni v Kočevskih novicah 26. 9. 1986 na strani 8, je ALBINCA MALI HOČEVAR, narodni heroj (sedaj živi v Mariboru), tedaj bolničarka 3. četa 3. bataljona Tomšičeve brigade. Hudo ranjena je bila v noči 15. septembra 1943 na Velikem Osolniku v boju z belogardističnim Skalarjevim bataljonom, ki ga je naš bataljon obkolil in uničil. V nadaljevanju dopisa navaja, da je po zbranih podatkih odšel bataljon Tomšičeve brigade že 12. 9. 1943 v popoldanskih urah iz območja Kočevja. Istočasno domneva, da je posnetek napravljen v Dolenjskih Toplicah. To pa je malo verjetno glede na datumsko dokumentiranost besedi in sliki vseh 20 prejetih slik, ki jih je naše uredništvo prejelo in glede na to, da so vse slike izdelane z isto šablono ter na papirju iste kvalitete. Vseh 20 posnetkov je napravljenih v časovnem razmaku od vključno 10. 9. do vključno 18. 9. 1943 na širšem območju mesta Kočevje. Po izjavi darovalca slik so vsi posnetki napravljeni na tem območju. Franci Strle piše zgodovino tomšičeve brigade. Prvi dve knjigi sta že v prodaji. Bivanje in delovanje Tomšičevega bataljona na Kočevskem pa bo opisano v tretji knjigi. Vse informacije in podatke v zvezi z delovanjem Tomšičevega bataljona na Kočevskem in bivanja v Kočevju posredujeta na naslov uredništva Novic ali neposredno na naslov novinarja Francija Strle, Laj-kovška 17, 61111 Ljubljana. Uredništvo Spomeniki NOB na Kočevskem Gremo v kino Spored filmskih predstav v drugi polovici novembra: 13. 14. OBSEDENOST ameriška grozljivka 15. 16. INDIANA JONES ameriško avanturistični fantastični (To je najdražji film, v katerem je magičnost privedena do vrhunca) 17. 18. TOPLI BRATJE italijansko-francoska komedija 19. APOKALIPSA DANES ameriški vojni — filmsko gledališče (Zaradi izredne dolžine filma je predstava že ob 17. uri) 20. 21. UBIJALCEV DAN ameriška kriminalka 22. 23. PETORICA MOČNIH ameriški karate film 24. 25. ŠKANDAL V DRUŽINI italijanska komedija 26. NE DAM HČERE ameriška drama - filmsko gledališče 27. 28. OPERACIJA HARPUN francoska kriminalka 29. UMAZANI INŠPEKTOR HARY ameriška kriminalka 30. PSI VOJNE ameriški avanturistični Spored filmskih predstav v decembru: 1.2. RJOVENJE ameriški pustolovski 3. ELEKTRIČNI JEZDEC ameriška drama - filmsko gledališče (To je film o živalih, ki ga še posebej priporočamo otrokom in mladini) 4. 5. BILO JE V AMERIKI it. ameriški avanturistični spektakel (Ta film so snemali celih 10 let. Zaradi njegove izredne dolžine je predstava že ob 17. uri) 6. 7. NAPAD NA PLATFORMO angleški triler 8.. 9. VSE V ČASU SLUŽBE ameriška komedija 10. 11. OSTERMANOV VIKEND ameriški polit, triler — filmsko gledališče (Film je bil nagrajen na festivalu kriminalnega filma v Brusselesu 1984) 12. 14. TERMINATOR ameriški znanstveno fantastični (Film je 1. 1985 prejel glavno nagrado na festivalu znanstveno-fantastičnega filma in 3. nagrado Akademije za znanstveno-fantastične filme 15. 16. IZGUBLJENI ARTUR ameriška komedija (Film je prejel številne nagrade; je nekakšna bajka, poln tudi komičnih scen) 17. COMANDOS ameriški akcijski 18. 19. PIZZA CONNECTION ameriško italijanski krim. (Film je prejel nagrado za režijo na Berlinskem festivalu 1985) 20. 21. AVANTURE GWENDOLINE francoski pustolovski 22. 23. ZALJUBLJENCI POLETJA ameriška romantična drama 24. DOBRODOŠEL MISTER CHANCE ameriška komedija (Film je politična satira. Prejel je naslednje nagrade: OSKARJA, ZLATI GLOBUS za moško vlogo, nagrado Združenja ameriških piscev ter nagrado filmskih kritikov v Los Angelesu. Zaradi izredne dolžine filma je predstava že ob 17. uri.) 25. 26. SMRTONOSNI LASER ameriški kriminalni 27. 28. IMPERIJ VRAČA UDARCE ameriški znanstveno fantastični — filmsko gledališče (Film je na Festu 81 prejel Nagrado Oskarja in Nagrado Britanske filmske akademije. Zaradi izredne dolžine filma je predstava že ob 17. uri). 29. 30. POROČNA ZVEZA ameriška ljubezenska komedija Gledalcem še posebej priporočamo ogled filmskega gledališča Otrokom priporočamo ogled risanke ČIČA-MICA, ki jo bomo predvajali v času od 22. do 29. decembra. Kulturni center - KINO Kočevje r Stari log je razloženo naselje v dolini in deloma v bregu ob regionalni cesti Kočevje—Dvor —Novo mesto. Od Kočevja je kraj oddaljen 13 km in leži na 402 m nadmorske višine. Na vzhodni strani meji na mogočno Roško pogorje, ki se ga pogosto omenja v opisovanju pomembnejših dogodkov iz NOB. Tako je tudi Stari log postal znan kot kraj, v katerem so imele partizanske institucije svoje sedeže ali v njegovi neposredni bližini. Pred vojno je bil v tej nekoliko večji vasi sedež podeželske občine, h kateri so bile priključene še druge manjše vasi in zaselki. Leta 1887 je štela občina Stari log 1053 prebivalcev in 221 hiš ter 220 šoloobveznih otrok. Istega leta je samo Stari log imel 552 prebivalcev in nad 100 hiš. Tik pred drugo vojno je imel Stari log 118 hiš, dve trgovini, šest gostiln, žganjekuho in vsestransko razvito obrtno dejavnost. V turških časih (1526 — 1770) so “Se naseljenci branili ali zavarovali pred turškimi vpadi s tem, da so se zatekli v cerkev, okoli katere so zgradili tudi obrambni tabor. Prebivalci so bili večinoma Nemci oziroma Kočevarji, ki so pred več kot 600 leti naselili Kočevsko. V pozni jeseni 1941 in še v januarju 1942 pa so se vsi izselili na področja v Sloveniji, ki jih je okupirala nemška vojska. Tako so postale kočevske vasi, ki so jih preje naseljevali Kočevski Nemci ali Kočevarji, popolnoma prazne. Ta okoliščina je ugodno delovala za osvobodilno gibanje, saj so prazne hiše in polni hlevi (govejo živino niso odpeljali s seboj ob izselitvi) nudili močna oporišča in zaledno bazo partizanskim enotam in drugim institucijam narodne vstaje. Kakor v drugih predelih raz-sežne in prazne Kočevske, so se tudi v bližnji in dalj nji okolici Starega loga že ob koncu zime in zgodnji pomladi 1942 pojavile prve partizanske enote. Sredi februarja 1942 sta se dve četi dolenjskih partizanov nastanili v kočevski vasici Gornja Topla reber, kjer so si uredili dobre razmere za bivanje in vojaško urjenje. Na bližnjem Rdečem kamnu so organizirali šolski tabor, kar je bilo zlasti važno zaradi nenehnega priliva novincev v partizanske enote. Do konca februarja se je v teh četah zbralo in organiziralo že okrog 110 partizanov. Iz tega sestava in novih prostovoljcev je bil 3. marca ustanovljen 5. slovenski partizanski bataljon, ki se ga je oprijelo ime »Dolenjski«. Njegovo operativno področje so bile italijanske postojanke ob Krki, kot »zaledje« pa Kočevska v območju Starega loga. V obdobju april, maj, junij 1942 beležimo nezadružno partizansko ofenzivo ter množično vstajo, kiuje imela svoj odraz v številčnem naraščanju partizanskih enot. Tako je samo v prvih dneh maja 1942 prišlo na področje Dolenjske in Kočevske prek 1000 novincev, ki so bili kasneje razporejeni v Zapadno-dolenjski in Kočevski odred. Kakor že omenjamo, so Kočevske domačije in vasi, ki so jih v zimi 1941-42 lastniki zapustili, bile osnova za prvo obsežnejšo partizansko gospodarsko podjetje na Slovenskem. Dobre sadovnjake in njive, ohranjene stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, zapuščene obrtne delavnice, še uporabno kmetijsko orodje, vse to je takrat bilo treba smotrno izkoristiti. V zahodnih obroških kočevskih vaseh (Stari log, Cesta, Pugled, Stari in Novi Breg, Trnovec, Grintovec, Lašče in drugih) so organizirali pridelovanje in skladiščenje hrane. V Starem loau sta imela terenski in rajonski odbor OF na skrbi obdelovanje polj in spravilo sena. V Pugledu, ter v Starem ,in Novem Bregu so bile nastanjene čete Delavskega bataljona, ki so obdelovale njive, spravljale pridelke, pasle živino, pripravljale les in kurjavo ter sploh bile spričo dobre organizacije, docela izkoriščene. Sušile so sadje, pekle kruh in prepečenec, pripravljale izdelke iz suhega mesa, skrbele za sveže meso in drugo. Pri tem je partizanom pomagala množica civilnega prebivalstva iz Željn, Mlake, Stare cerkve in drugih vasi okrog Kočevja, ki je pred nasiljem okupatorja in njegovih pomagačev morala zapustiti svoje domove, največkrat zato, ker so bili svojci partizanov ali znanih terenskih političnih delavcev. Vse od maja do sredine julija 1942 so se ti begunci naseljevali ob partizanih v Grintovcu, Pugledu, Mali gori in Starem logu, po potrebi pa tudi v njihovih taborih v vaseh ali gozdovih. Ubežniki iz Mozlja, Kočarjev, Suhega potoka in od drugod so se skrivali že vse od pomladi 1942. Ko so se zadrževali v vaseh ali gozdovih blizu Ferdrenga, so bili varovanci borcev Kočevskega bataljona in pozneje odreda (viri: Velimir Kraševec: Dolenjski puntarji). Tolikšen razmah oboroženih enot ljudske vstaje pa tudi delovanje politične organizacije, t.j. Osvobodilne fronte in že prvih znakov nove ljudske oblasti — narodnoosvobodilnih odborov, je močno ogrožal in omajal okupatorjev sistem obvladovanja situacije.Zato so italijanske okupacijske oblasti pripravile obsežno ofenzivo na osvobojeno in na pol osvobojeno ozemlje, ki je zajemalo Notranjsko, Belo Krajino, Zapadno Dolenjsko in Kočevsko področje. Ofenziva je trajala kar od začetka poletja pa tja do pozne jeseni 1942. leta. Delovalo je kar 60 — 80.000 sovražnih vojakov. Vojaške partizanske formacije so se s spretnimi manevri uspešno izmikale odkritim spopadom zaradi izredne sovražne premoči v številčnosti vojakov in sredstvi oborožitve, tako da žrtev v odredo-vih ali brigadnih enotah ni bilo veliko. Zato pa so se okupatorji znašali nad civilnim prebivalstvom. Tako so zajeli veliko število prebivalstva in ubežnikov, med njimi starčke, žene in otroke. Iz te skupine zajetih so odbrali 74 ljudi in jih 16. avgusta 1942 ustrelili na pokopališču v Starem logu. Seznam ljudi, ki so bili ustreljeni, priča, da okupatorji niso prizanesli niti starčkom niti ne mladincem. Jame so si morali izkopati sami. Nekatere so prisilili, da so tekli, z motivacijo, da so jih na bregu ali boju ustrelili, ženske in otroke pa so odvedli v internacijo. V oddolžitev nedolžnim žrtvam, talcem, aktivistom in partizanom je na pokopališču v Starem logu postavljen spomenik, sestavljen iz več elementov. Odkrit je bil na Dan borca 4. julija 1960. Investitor je bil Občinski odbor ZZB NOV Kočevje. Odkril ga je prvoborec in znani aktivist ter nekdanji učitelj v Starem logu tov. Stefan Trobiš-Aleš. Posamezni elementi spomenika, kakor tudi osrednji del spomenika, so skrbno vzdrževani, prav tako pa tudi okolje. To delo je opravljala do nedavnega sedaj že pokojna aktivistka Slava Pršle. Sicer pa je v popolni oskrbi krajevnega združenja borcev Stara cerkev. Besedilo napisa na spomeniku izraža vso zahvalo tem ljudem, ki so dopolnili neskončen seznam 1.700.000 žrtev jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilni borbi v revoluciji: POKLONI, TOVARIŠ, SE VRSTAM GROBOV! V NJIH SPE NAŠI BRATJE KOT ŽRTVE NASILJA. V OBJEMU Z JUNAKI SRED RODNIH GOZDOV UMRLI ZA NAS SO KOT ENA DRUŽINA IN NAS POPELJALI DO SKUPNEGA CILJA! HVALEŽNO SPOMINJA SE JIH DOMOVINA! Nace Karničnik Spomenik na pokopališču v Starem logu_______________ Odkritje spominskega obeležja padlim borcem Jurišnega bataljona 18. divizije K številnim spomenikom in obeležjem NOB na Kočevskem se je pridružil še spomenik, ki so ga v spomin na svoje padle tovariše odkrili preživeli borci Jurišnega bataljona 18. divizije NOV in POS 4. oktobra 1986 v Polomu. Tik pred končno zmago in osvoboditvijo — 6. januarja 1945 — so enote Jurišnega bataljona 18. divizije z okoli 400 mož v silnem navalu napadle močno sovražno topniško enoto nemške vojske, ki se je utrdila na položajih tik ob opusteli Kočevski vasi Polom. Naskok jurišnikov je bil tako silovit, da se je okupator s težkimi izgubami (okoli 50 mrtvih in ranjenih) moral umakniti v središče vasi - v cerkev, topove pa prepustil napadalcem. Iz teh novih položajev in močnega kritja so Nemci z vsem orožjem in koncentričnim ognjem obstreljevali borce Jurišnega bataljona, ki so ostali na čistini ob topovih brez pravega kritja. Ta okoliščina je tudi na naši strani terjala številne žrtve: padlo je osem partizanov, med njimi komandant bataljona Franc Uršič iz Ljubljane, star 18 let, politkomisar I. čete Marjan Lapajne iz Cerknega, star 18 let, ter namestnik komandirja II. čete Lojze Mesojedec iz Šalke vasi pri Kočevju, star 17 let; ranjenih pa je bilo še 12 drugih borcev, od katerih sta dva kasneje v bolnici umrla. Vse priprave za odkritje obeležja, kakor tudi vse stroške financiranja, so izpeljali člani skupnosti borcev Jurišnega bataljona ob sodelovanju Kočevskih borcev in občanov iz krajevnih skupnosti Struge in Stara cerkev ter učencev in učiteljev obeh šol v omenjenih krajevnih skupnostih. Slovesnost ob odkritju je potekala ob skrbno pripravljenem programu učencev obeh šol ter zaščitne enote milice iz Ljubljane in trenažnega centi'a milice Jasnice. Prisotnih je bilo mnogo prebivalcev iz okoliških krajev ter gostov in vsi preživeli borci Jurišnega bataljona. Slavnostni govornik je bil tovariš Andrej Šturm, nekdanji politični komisar Jurišnega bataljona, ki je tudi odkril spomenik. Opisal je like borcev, ki so še povsem mladi darovali svoja življenja za veliko stvar in so s svojo smrtjo postali nesmrtni in nepozabni... Nace Karničnik Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič - predsednica, Vlado Gašparac -odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 6133f Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij r vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in ti TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometne! davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje Četrtek, 13. 11. 1986 GLASILO OK SZDL KOČEVJE delegatska priloga 7 Iz vsebine sklica 5. seje zborov občinske skupščine Kočevje, ki so predvidene za 26. in 27. 11. 1986 ESA-39 1. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1987. (ESA — 34) 2. Predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV. (ESA - 31) 3. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1986. (ESA — 32) 4. Teze za osnutek odloka o varstvu okolja v občini Kočevje. (ESA — 36) 5. Predlog odloka o dopolnitvah odloka o ureditvi nemotenega in varnega prometa na območju občine Kočevje. (ESA — 37) 6. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje. (ESA) — 40) 7. Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje.(ESA — 38) 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Kočevje. (ESA - 20) 9. Predlog sklepa o prenahanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Tekstilana Kočevje. (ESA - 41) 10. Osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Kočevje. (ESA — 35) 11. Odogovori na delegatska vprašanja. (ESA — 33) Delegati zborov občinske skupščine bodo pred 29. novembrom, praznikom jugoslovanske državotvornosti sprejemali Resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine. Podobno kot nekaj preteklih let tudi letos sprejemamo resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje, ne da bi poznali pogoje gospodarjenja v prihodnjem letu. Temeljne smeri ekonomske politike v prihodnjem obdobju smo si sicer že zastavili z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije, resolucijo 13. kongresa ZKJ in drugimi dokumenti, s katerimi smo se dogovorili za večje delovanje trga, realno vrednotenje vseh proizvodnih faktorjev, stimulativno izvozno politiko, razbremenjevanje gospodarstva ter motivacijsko vlogo osebnih dohodkov. Tekoča ekonomska politika pa ni bila naravnana k tem ciljem. Ugotavljamo, da v letu 1986 kot prvem letu-uresničevanja srednjeročnega družbenega plana, kljub posameznim spodbudnim rezultatom, ki jih dosegamo v občini Kočevje, v globalu ne dosegamo razvoja, ki bi nakazoval premike v smer kakovostne gospodarske rasti. Zaostajanje v temeljnih kategorijah gospodarjenja občine za doseženimi rezultati v republiki Sloveniji, je v tem letu še vedno prisotno, čeprav smo v občinski resoluciji za leto 1986 predvideli hitrejšo rast od republiške. Neugodne gospodarske razmere so očitno imele močnejši vpliv na kočevsko gospodarstvo, katerega struktura za sedanje stalno spreminjajoče se gospodarske razmere ni ugodna. Za sedanje stanje v gospodarstvu so značilne naslednje razmere: — stopnja inflacije presega 90 % s tendenco nadaljnjega naraščanja; — kljub pozitivni rasti industrijske proizvodnje obstaja trend njenega zmanjševanja; — skupni izvoz posebno na konvertibilni trg v občini močno upada; — upada akumulacijska in reprodukcijska sposobnost gospodarstva; — prisotno je povečevanje obremenjevanja gospodarstva; — krepi se administrativno urejanje gospodarskih razmer z neprestanim spreminjanjem zakonodaje; — močno je prisotno administrativno prerazporejanje dohodka od uspešnih OZD k neuspešnim; — proizvodni faktorji so nerealno ovrednoteni. Predvidene spremembe, ki bi tok teh dogajanj preobrnile v drugo smer, se na zvezni ravni pripravljajo, vendar še niso obelodanjene. Če upoštevamo, da bo posledice oziroma rezultate posameznih gospodarskih ukrepov čutiti šele čez 6 do 9 mesecev, ni težko ugotoviti, da smo že sedaj prepozni. Vendar ne glede na te ukrepe, brez bistvenih sprememb v načinu poslovanja in povečanja produktivnosti v samih organizacijah združenega dela ni možno pričakovati, da se bodo gospodarska gibanja preusmerila. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje v letu 1987 je predvsem usmerjevalno naravnana in ne normativno, kot je bila mogoče v preteklosti, kar pa toka dogajanj ni moglo preusmeriti. Podane so le nekatere številčne vrednosti ciljev v prihodnjem letu, ki so glede na letošnja gibanja v gospodarstvu občine, dokončane investicije in ocene OZD gospodarstva občine za prihodnje leto, realno uresničljive. K temu pa bodo seveda morale svoje prispevati tudi spremembe v ekonomski politiki. Delovni ljudje in občani bomo z sprejemom resolucije sprejeli obveznosti, za katere bodo še naprej pomembni naslednji cilji: — povečanje obsega in predvsem kakovosti industrijske proizvodnje in storitev s posebnim poudarkom na tržno in dohodkovno zanimivimi proizvodi; — povečanje izvoza blaga in storitev zlasti na konvertibilno področje, zmanjševanje uvozne odvisnosti in še nadaljnje izboljševanje neto deviznega efekta; — pospešeno dokončanje začetih investicij v objekte in opremo, vlaganja v nove investicije pa usmerjati predvsem v nakup tehnološko sodobne opreme; — smotrna izraba obstoječih zmogljivosti, zmanjšanje porabe surovin, repromateriala in energije na »noto proizvoda ali storitve ter optimalno gospodarjenje z obratnimi sredstvi; — izboljševanje strokovnosti vloženega dela s poudarkom na razvojnem in inovativnem delu; — doseganje realne rasti dohodka in s tem osnove za povečanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva; — prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku gospodarstva s poudarkom na usmerjanje sredstev v porabo, ki bo vodila k dolgoročnejši stabilizaciji gospodarstva; — pospešeno reševanje ekoloških problemov v občini in širši družbenopolitični skupnosti; — saniranje izgub in motenj v poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela; — nadaljni razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za resolucijo opredeljeni cilji za prihodnje leto so na ravni ciljev, ki smo jih sprejeli z družbenim planom občine za obdobje 1986-1990. Glede na zaostajanje za resolucijs-kimi cilji v letu 1986, pa bo tako dosežena skupna rast v obeh letih nekaj pod povprečno za srednjeročno obdobje v občini. Premik k pozitivnim gibanjem v gospodarstvu občine, republike in še posebej v skupnem jugoslovanskem, je v prihodnje več kot nujen in odločilen. V letu 1988 zapade v odplačilo glavnina jugoslovanskih reprogramiranih dolgov tujini. Kako jih bomo uspeli vrniti nam mora postati jasno čim prej. Zvezna vlada bo morala opredeliti temeljne pogoje gospodarjenja za prihodnje leto, ki bodo naravnani tako, da bodo gospodarstvu dejansko omogočili rast in lažje prenašanje bremen iz preteklosti. Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1987 (ESA — 34) Osnutek ESA 34 Predlagatelj: Izvršni svet Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1987 1. Temeljni cilji družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1987 Osnova za oblikovanje temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje v prihodnjem letu so tekoča gospodarska gibanja, predvideni ukrepi ZIS za stabilizacijo gospodarskih razmer, družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986-1990, dolgoročni plan do leta 2000 in načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije občine Kočevje. Pri oblikovanju ciljev smo izhajali iz ocen gospodarskih gibanj do konca leta in ocen možnosti družbenoekonomskega razvoja OZD v občini v prihodnjem letu. Leto 1987 bo drugo leto izvajanja srednjeročnega plana, katerega smo si dokaj smelo zastavili. V okviru tega plana in tudi dolgoročnih ciljev razvoja občine Kočevje, bodo še naprej pomembni predvsem naslednji cilji: — povečanje obsega in predvsem kakovosti industrijske proizvodnje in storitev s posebnim poudarkom na tržno ih dohodkovno zanimivi proizvodi; — povečanje izvoza blaga in storitev zlasti na konvertibilno področje, zmanjševanje uvozne odvisnosti in še nadaljnje izboljševanje neto deviznega efekta; — pospešeno dokončanje začetih investicij v objekte in opremo, vlaganja v nove investicije pa usmerjati predvsem v nakup tehnološko sodobne opreme; — smotrna izraba obstoječih zmogljivosti, zmanjšanje porabe surovin, repromateriala in energije na enoto proizvoda ali storitve ter optimalno gospodarjenje z obratnimi sredstvi; — izboljševanje strokovnosti vloženega dela s povdarkom na razvojnem in inovativnem delu; — doseganje realne rasti dohodka in s tem osnove za povečanje akululativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva; — prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku gospodarstva s povdarkom na usmerjanje sredstev v porabo, ki bo vodila k dolgoročnejši stabilizaciji gospodarstva; — pospešeno reševanje ekoloških problemov v občini in širši družbenopolitični skupnosti; — saniranje izgub in motenj v poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela; — nadaljni razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Materialni okviri in cilji družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje v letu 1987 2.1. Skupen prikaz materialnih okvirov in ciljev razvoja Glede na uresničevanje družbenega plana občine in ocene do konca tega leta, ocenjene možnosti razvoja v prihodnjem letu in upoštevaje že sprejete in predvidene ukrepe ekonomske politike ocenjujemo, da bomo v letu 1987 dosegli naslednje realne stopnje rasti: — družbeni proizvod ............................ 4,0 % — fizični obseg industrijske proizvodnje ....... 3,0 % — izvoz — uvoz .......................... nivo I. 1985 — dohodek ...................................... 3,7 % — zaposlovanje ................................. 1,0 % — produktivnost ................................ 2,0 % 2.2. Naloge in cilji na področju industrijske prozvodnje Upoštevaje aktiviranje novih kapacitet, delno razširitev in boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, nemoteno oskrbo z repromateriali in izboljšanje fizične produktivnosti dela, bo v letu 1987 dosežena rast industrijske prozi-vodnje 3,0 %. Rast prozvodnje je pogojena tudi s hitrejšim prilagajanjem proizvodnih programov zahtevam tržišča in povečanim izvozom. Pri tem se bodo morale OZD kočevskega gospodarstva tesneje povezovati s proizvajalci repro-materiala na domačem trgu v izogib zastojem v proizvodnji in zmanjševanjem uvozne odvisnosti. OZD bodo morale stremeti k tehnološko zahtevnejšim proizvodnim programom z več vloženega znanja. Za dosego tega cilja bo potrebno več pozornosti posvetiti zaposlovanju kvalificirane delovne sile in posodabljanju opreme. Vzporedno s tem bodo OZD morale čim intenzivneje uvajati dosežke raziskovalnega dela in spodbujati inovativno dejavnost v lastnem okolju. Povečanje ekonomičnosti poslovanja za 1,0 % bodo OZD, kjer je to tehnološko še možno, dosegle z zmanjševanjem porabe surovin, repromateriala in energije na enoto izdelka ter nadomeščanjem dražjih surovin s cenejšimi pri nespremenjeni kvaliteti proizvodov. Stalno bo potrebno izboljševati tudi gospodarjenje z vsemi oblikami obratnih sredstev. Povečanje produktivnosti dela za 2,0 %, ki jo želimo doseči v prihodnjem letu, je odvisna tudi od nenehnega izboljševanja organizacije dela ter odpravljanje ozkih grl v proizvodnji. Težiti je potrebno k racionalnejši izrabi delovnega časa in njegovi optimalni razporeditvi. Za doseganje povečane produktivnosti dela pa bo potrebno tudi intenzivneje in kakovostnejše izrabiti obstoječe zmogljivosti. 2.3. Ekonomski odnosi s tujino V prihodnjem letu bo poglavitna skrb veljala nadalj-nemu povečevanju izvoza predvsem na konvertibilna področja. Izvoz bo tudi v letu 1987 ena od ključnih nalog, katerega bo morala vzpodbujati tudi tekoča ekonomska politika. Zagotavljanje deviznih sredstev oz. pravic do uvoza surovin in repromateriala, uvoza tehnološko sodobnejše opreme, odplačilo tujih kreditov in izvoz tržnih viškov, bodo glavna gibanja izvoza. Temu bodo morali slediti tudi ukrepi, ki bodo vodili k stabilizaciji pogojev izvoznega poslovanja in omogočili dohodkovno donosnejši konvertibilni izvoz. Z ozirom na močan padec izvoza v letu 1986 bo cilj v naslednjem letu doseči nivo izvoza iz leta 1985. OZD izvoznice bodo morale svoje izvozne programe dopolnjevati z izdelki višje stopnje predelave in boljše kakovosti. Pri tem bo nujno upoštevati dogovorjene dobavne roke in zahtevano kvaliteto. OZD bodo v večji meri izkoriščale možnosti, ki jih daje specializacija proizvodnje, kooperacija, skupne naložbe, poslovnotehnično sodelovanje, leasing in druge razvitejše oblike mednarodnega gospodarskega sodelovanja. S tem si bodo OZD izvoenice posredno pridobivale tudi znanje, tehnologijo in izkušnje pri delovanju tržnih zakonitosti, ki so na zahodnih trgih uveljavljene. 2.4. Družbeni prozivod in njegova delitev Z doseganjem opredeljenih ciljev industrijske prozvodnje in ekonomskih odnosov s tujino ter glede na sestavo in opremljenost gospodarstva v občini, bomo dosegli 4 % rast družbenega proizvoda v občini Kočevje. Ta rast je enaka poprečni rasti iz družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990 in višja od republiške > predvidene v naslednjem letu. Glede na zaostajanje družbenoekonomskega razvoja občine za gospodarstvom SRS v preteklosti je tolikšna rast nujna. Delitvena politika v letu 1987 bo morala biti bolj usmerjena v doseganje ciljev opredeljenih v srednjeročnem planu in dolgoročnem planu gospodarske stabilizacije. V letu 1986 delitvenih ciljev nismo dosegali. Tako bo v letu 1987 potrebno vzpostaviti delitvena razmerja, ki bodo omogočala OZD gospodarstva krepitev materialne osnove dela in izboljšanje položaja. V letu 1987 se bo težilo k realnemu vrednotenju proizvodnih faktorjev. Tako bo tudi amortizacija rasla realno hitreje kot ostala porabljena sredstva. S tem bi postopno prešli na realnejše vrednotenje naravne in ekonomske obrabe osnovnih sredstev. Hkrati pa si bodo OZD s tem zagotovile več sredstev za razširjeno reprodukcijo. Glede na močnejšo rast amortizacije bo dohodek narasel za 3,7 %. Vse oblike tekoče porabe ustvarjenega dohodka bomo usklajevali tako, da bomo v globalu povečali delež sredstev za akumulacijo oziroma dosegli delež kot je bil v letu 1985. Pri razporejanju in uporabi dohodka za razširitev materialne osnove dela bodo OZD zagotavljale nemoten proces poslovanja, redno poravnavo svojih obveznosti in postopno povečanje kritja obratnih sredstev z lastnimi trajnimi viri. Delitev sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo bo v odvisnosti od rasti dohodka. Realni osebni dohodki na delavca bodo glede na 1,0 % rast zaposlenosti porasli za cca 2,7 %. OZD bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo razporejale skladno z določili svojih samoupravnih splošnih aktov, ki bodo morali biti usklajeni z panožnimi sporazumi, ti pa z družbeno dogo- vorjenimi usmeritvami za razporejanje dohodka. OZD bodo politiko delitve sredstev za osebne dohodke dograjevale s takimi kriteriji nagrajevanja po rezultatih dela, kateri bodo dejansko odražali kvalitetne premike v poslovanju. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb bodo v naslednjem letu rasla skladno z rastjo dohodka. Oblikovala se bodo v skladu z dogovori o skupni in splošni porabi v občini in SR Sloveniji. Njihova poraba bo usmerjena v programe, ki bodo zagotavljali dolgoročnejšo stabilizacijo gospodarskih razmer. Zagotavljali bomo tudi usklajen nivo osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu občine. Delitev dohodka, ki bo usmerjena k povečevanju sredstev za akumulacijo oz. deleža akumulacije v dohodku, bo omogočala realno rast lastnih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva. Osnovna usmeritev gospodarstva bo morala biti v prihodnjem letu vlaganje razpoložljivih sredstev v posodabljanje in nadomeščanje izrabljene in tehnološko zaostale opreme. Večje naložbe se bo uresničevalo predvsem z združevanjem sredstev. Nosilci investicijskih vlaganj bodo upoštevali z dogovorom o temeljih družbenih planov in družbenim planom občine Kočevje in SR Slovenije opredeljena merila za naložbe. 2.5. Zaposlovanje in kadarovska politika V letu 1987 predvidevamo rast zaposlovanja 1,0 %. Pri tem bo rast zaposlenosti v združenem delu 1,0 %. Hitreje kot doslej bo rasla zaposlenost v osebnem delu (obrt). Povečevanje zaposlenosti bo usmerjeno v glavnem v gospodarstvo in drobno gospodarstvo. Na področju družbenih in drugih dejavnosti izven gospodarstva se število zaposlenih ne bo povečalo. V prihodnjem letu se še predvidevajo težave pri zaposlovanju ustreznih profilov delavcev. Potrebe gospodarstva po novih delavcev so večje od ugotovljenih možnosti povečevanja zaposlovanja. Zaledje občine ni zmožno dajati dovolj ustrezne delovne sile. Posebno je čutiti pomanjkanje kvalificiranih delavcev in visokošolsko izobraženih kadrov, ki so za realizacijo ciljev letnega in srednjeročnega plana v smislu prestrukturiranja gospodarstva in pospešenega tehnološkega razvoja nujno potrebni. Tako bo na področju kadrovanja ter zaposlovanja nujno pospešiti določene aktivnosti in upoštevati z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje opredeljene naloge in cilje. Tako se bo izboljševalo kvalifikacijsko strukturo že zaposlenih z izobraževanjem ob delu in iz dela ter z zaposlovanjem ustrezno strokovno usposobljenih kadrov. V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje si bomo prizadevali za dosledno izvajanje dogovorjene štipendijske politike, ki bo spodbujala mladino za izobraževanje na zahtevnejših stopnjah izobraževalnih programov in predvsem za deficitarne poklice. Za izobraževanje ob delu in funkcionalno izobraževanje bomo morali že zaposlene delavce močneje motivirati. Posebno pozornost bomo namenili dokvalifikacijam in prekvalifikacijam, posebno v primerih, ko bo potrebno preusmerjati delavce zaradi ekonomskih težav in tehnoloških izboljšav. Ena od pomembnih nalog kadrovske politike v občini v prihodnjem letu in naprej je evidentiranje sposobnih kadrov kot potencial za prevzemanje poslovnih, strokovnih in družbenih funkcij. Te kadre bo potrebno načrtno in sistematično usmerjati in dopolnilno izobraževati ter spremljati njihov razvoj. 2.6. Urejanje prostora in varstva okolja Da bomo postopoma dosegli cilje, ki smo si jih zadali na področju urejanja prostora s srednjeročnim družbenim planom, bomo v letu 1987 skrbeli za pripravo takih prostorskih izvedbenih dokumentov, ki bodo omogočali smotrnejšo rabo obstoječega stavbnega sklada in stavbnih zemljišč ter ustrezno namensko rabo prostora usklajeno z določili dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter zagotovili ustreznejše vrednotenje naravne in kulturne dediščine. Poudarek bo dan razvoju lokalnih centrov, da se tako razbremeni mesto Kočevje. Nadaljevali bomo naloge v zvezi s sanacijo obstoječih onesnaževalcev okolja, prenavljanjem obstoječe komunalne infrastrukture in tako postopoma izboljševali bivalne in delovne pogoje. V letu 1987 bomo pridobili za del območja občine prostorske ureditvene pogoje, za ostali del sprejeli odloke o uskladitvi obstoječih urbanističnih redov z družbenim planom; zazidalne in ureditvene načrte — vse v skladu s programom pridobivanja prostorskih izvedbenih aktov, ki ga bo sprejel IS. Na podlagi veljavnih ZN in na novo pridobljenih prostorskih izvedbenih načrtih bomo pridobivali in ure j ah stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo ion vse spremljajoče objekte družbenega pomena, cestne in komunalne infrastrukture; vse v skladu z usmeritvami srednjeročnega družbenega plana. 3. Ključne usmeritve nekaterih dejavnosti v letu 1987 3.1. Kovinskopredelovalna industrija Kovinskopredelovalna industrija kljub svoji tehnološki intenzivnosti zaposluje znaten del delavcev gospodarstva občine in je pomembna glede ustvarjanja dohodka. Motnje v poslovanju DO Itas se postopoma odpravljajo. Tudi v letošnjem letu bo ključna naloga te DO nadaljnja finančna sanacija, uveljavljanje sprememb v proizvodnem programu, tehnološka modernizacija proizvodnje in doseganje stabilnosti v poslovanju. Za uspešnejše in hitrejše doseganje navedenih usmeritev se bo DO vljučila v skupne programe razvoja z drugimi sorodnimi OZD. Poglavitne naloge DO Itas v naslednjem letu bodo tudi pridobivanje novih strokovnih delavcev za določena področja dela, uveljavitev ustreznejšega sistema njihovega nagrajevanja vsled povečevanja motiviranosti za delo in vzpostavljene boljših medsebojnih odnosov v kolektivu, ki bodo vodili k učinkovitejšemu delu. DO Itas načrtuje v prihodnjem letu vlaganja v sodobno tehnološko opremo in dokončanje nove linije za proizvodnjo ležajev. V kovinsko predelovalni industriji pridobiva na pomenu DO Inkop. Osvojeni proizvodni program je akumulativen in tržno zanimiv. Kratkoročno ne načrtujejo sprememb proizvodnega programa pač pa bo v njem naraščal delež laboratorijske opreme in industrijskih lestev. Proizvodni program DO Inkop je zanimiv tudi za izvoz. Tudi v prihodnjem letu bodo nadaljevali s povečevanjem izvoza. Obstajajo možnosti povečanja izvoza na konvertibilno področje. Za doseganje teh ciljev in prilaganju zahtev zahodnih trgov po kvalitetnejših izdelkih bo DO Inkop v naslednjem letu investirala v opremo in tehnologijo lakiranja s pečno sušečimi premazi. Z dokončanjem te investicije si bo omogočila bistveno povečanje proizvodnje lakiranih izdelkov (sedaj ozko grlo), produktivnejše delo, večjo varnost obratovanja in zmanjšanje emisije škodljivih snovi v okolje. 3.2. Kemična industrija Naloge kemične industrije v občini oz. DO Melamina v naslednjem letu se bodo izvajale v okviru srednjeročnega plana razvoja in dolgoročnega plana gospodarske stabilizacije. Nadaljevalo se bo s temeljnimi nalogami na področju zamenjave dela proizvodnega programa s tržno zanimivejšimi in akumulativne j Šimi, intenzivnejšim delom na razvoju novih izdelkov, nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi in pospeševanju izvoza na konvertibilna področja. DO Melamin načrtuje v prihodnjem letu nadpoprečno povečanje fizičnega obsega prozvodnje in izvoza. To ji omogoča tudi dokončanje investicije v povečanje in modernizacijo kapacitet za proizvodnjo smol v tem letu. Nadaljevali bomo tudi z delom na spremembah proizvodnega programa laminatov s težnjo po povečanju deleža tehničnih laminatov. V prihodnjem letu namerava DO Melamin investirati v proizvodnjo sintetičnih klejev za papirno industrijo, katera so v svetu že uveljavljena vendar še vedno v intenzivnem razvoju. Ta proizvod se pri nas izključno uvaža. Razen tega bodo vlagali še v sodobno raziskovalno opremo, katera bo pospeševala realizacijo raziskovalnih nalog. Glede na težave lesnopredelovalne industrije, ki je glavni kupec izdelkov DO Melamin, bo potrebno v naslednjem letu povečati poslovne aktivnosti in vse razvojne odločitve dobro pretehtati. Pri tem se morajo odraziti tudi rezultati povezanosti DO v SOZD Kemija zlasti na področju funkcij in delitve dela. 3.3 Lesnopredelovalna industrija Lesnopredelovalna industrija je ena izmed prioritetnih panog razvoja v občini Kočevje. To ji omogoča naravna surovinska baza. Le-to pa mora lesna industrija predelati v tržno zanimive izdelke, ki bodo akumulativni in oplemeniteni z delom na podlagi zahtevnejše tehnologije obdelave. Tako bo tudi v letu 1987 ključna usmeritev te dejavnosti nadaljnje usmerjanje v izvoz na konvertibilna tržišča s težnjo po tehnološko zahtevnejšem proizvodnem programu, ki bo omogočal doseganje višjih izvoznih cen. V naslednjem letu bodo začela dajati poslovne rezultate vlaganja v letošnjem letu. Tako bo v DO LIK začela obratovati enota za krojenje in lameliranje lesa iglavcev in bukovine, ki predstavlja nadomestilo za ukinjeno proizvodnjo ivernih plošč. Po tem proizvodnem programu je na trgu veliko povpraševanje. Oprema za to proizvodnjo je na tehnološko zelo visokem nivoju. Ključna delovna mesta za to proizvodnjo bodo kadrovana iz obstoječih delavcev, ostale pa se bo na novo zaposlilo. Druga investicija v DO LIK od katere se pričakuje v prihodnjem letu razširitev ponudbe s kvalitetnejšimi izdelki predvsem na ameriškem trgu, je proizvodnja visokokvali-tetnega ambientnega pohištva. Z njo bi tudi nadomestili izpad na področju prodaje šolskega pohištva. V letu 1987 bo DO LIK dokončala investicijo v novo lakirnico, katera bo tudi najsodobneje opremljena. Poleg tega bo DO investirala še v izdelavo kotlovnice v Podpreski in v sredstva za ohranjanje obstoječih prozivod-nih naprav in infrastrukturo. Ekološko omenjene investicije ne bodo dodatno obremenjevale okolja, saj so vse opremljene z zahtevanimi napravami za prečiščevanje. Omejitveni faktor za optimalno izkoriščanje kapacitet v DO LIK pa bo delovna sila, saj je priliv novih delavcev omejen. Zaradi zahtevnosti nove tehnologije bodo izboljševali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih z dodatnim internim izobraževanj em> DO Oprema TOZD Lesna predelava je z dograditvijo objekta na Rudniku zaokrožil celoto tovarne laboratorijske opreme. S tem so vzpostavljeni pogoji za boljšo organizacijo dela, povečevanje proizvodnje in izboljševanje kvalitete izdelkov, katerih rezultati se bodo postopoma odražali v prihodnjem letu. V TOZD Sintep bodo v letu 1987 dokončane investicije v novo linijo za proizvodnjo lahkih platen ter lakirnico za lakiranje težkih platen, katere predstavljajo osnovo za izvoz na konvertibilno področje. V okviru teh investicij bo rešen tudi problem čiščenja škodljivih snovi. Usklajen nastop lesne industrije Kočevsko-ribniškega bazena in boljše izkoriščanje lesne mase se bo tudi v prihodnjem letu odvijal v okviru Plansko poslovne skupnosti gozdarstva in lesarstva Kočevje. 3.4. Tekstilna industrija Družbenoekonomske težave se posebno intenzivno odražajo na področju tekstilne industrije. Tradicionalna usmeritev v izvoz te panoge, delovna intenzivnost, zastarela tehnološka oprema in slaba kadrovska struktura, so zaviralno delovale na njen razvoj. Tako so sedaj DO Tek-stilana in DO Trikon v položaju, ki zahteva resen pristop k sanaciji stanja. V prihodnjem letu bo v obeh navedenih DO potrebno preprečevati padanje fizičnega obsega proizvodnje, ki je stalno prisotno v letošnjem letu. Z okrepitvijo razvojnih služb se bo moralo pospešiti prestrukturiranje proizvodnje k dodatnim akumulativnejšim proizvodnim programom. Ravno tako bo postopoma potrebno kočevski tekstilni industriji povrniti kvaliteto in imidž, kar je v preteklosti že imela. Tekstilna industrija bo v letu 1987 razpolagala z zelo omejenimi sredstvi za investicije. Te bo usmerjala le v nakup opreme za odpravljanje ozkih grl v prozvodnji in za dopolnitev proizvodnih programov. Za pridobitev sodobnejše opreme se bodo posluževale tudi drugih oblik mednarodnega sodelovanja kot je npr. leasing (poseben način najemanja opreme). DO Trikon in DO Tekstilana bosta tudi v prihodnjem letu težile k zadrževanju v preteklosti doseženega visokega deleža izvoza na zahodna tržišča, v kolikor jim bo to omogočala tekoča zunanjetrgovinska politika s svojimi spodbujevalnimi ukrepi. V prihodnjem letu bo povdarjeno skupno sodelovanje in nastopanje te dejavnosti s potrebami in možnostmi ostalega gospodarstva. 3.5. Kmetijstvo Izhajajoč iz ključnih opredelitev v naši republiki — to je samooskrba s hrano, ostaja kmetijstvo še vedno prioritetna panoga. Prav tako kmetijstvo ostaja pomemben člen oživljanja podeželja in policentričnega razvoja občine. V letu 1987 se bo pristopilo k izvajanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva. Še vedno bo osnovni cilj povečanje kmetijske proizvodnje in aktiviranje vseh kmetijskih zemljišč s povečanjem obsega zasebnega sektorja. V TOK kot nosilcu razvoja na tem področju se bo v okviru razvojnega programa uredilo odnose, ki bodo temeljili na skupnem planiranju, zagotavljanju repromateriala, dolgoročno proizvodno usmerjenost, dohodkovne odnose ter prenašanje znanja. Sočasno se bo na ravni občine omogočilo zasebnemu sektorju tudi dopolnilno dejavnost na področju kmečkega turizma in drobnega gospodarstva. 3.6. Gozdarstvo Temeljna naloga te prioritetne dejavnosti kočevskega gospodarstva bo tudi v letu 1987 zagotavljanje surovin za lesno predelovalno industrijo občine, glede na plansko in tekoče ugotovljen možen posek lesa. DO Gozdno gospodarstvo in DO Snežnik bosta v okviru Plansko poslovne skupnosti gozdarstva in lesarstva zagotavljale skladnost med razvojem lesnopredelovalne industrije in optimalnim izkoriščanjem gozdov. V prihodnjem letu bo najpomembnejša investicija v izgradnjo mehaniziranega skladišča Meles II. v Kočevju. Ostala investicijska dejavnost gozdarstva v naslednjem letu bo usmerjena v izgradnjo gozdnih cest s ciljem odpiranja zaprtih področij zaradi posodobitve spravila in skrajšanja spravilnih razdalj. S tem se bo tudi zmanjšalo število delavcev v gozdni proizvodnji. DO Gozdno gospodarstvo bo dogradilo delavnice za servis težkih vozil ter obrat za predelavo drobne oblovine v Ribnici. Z dograditvijo servisa se bo odpravilo ozko grlo za popravilo gozdarske in kmetijske mehanizacije. Obrat za predelavo drobne oblo- vine pa bo omogočil smotrno porabo drobnega lesa, neprimernega za lesnopredelovalno industrijo. V okviru možnosti bo DO Gozdno gospodarstvo sovlagalo tudi v skupne investicije DO LIK. 3.7. Gradbeništvo Tudi v letu 1987 bo gradbeništvo soočeno z zoženimi možnostmi del v občini glede na predviden obseg investicijskih vlaganj v gradbene objekte. Določen obseg del se predvideva le v primorju, kateri pa ne bo zadoščal za pokritje vseh zmogljivosti gradbeništva. Izhod se bo iskal v povečanem obsegu storitev in močnejšo preusmeritev v dopolnilne dejavnosti. DO Zidar načrtuje v prihodnjem letu v okviru svojega prestrukturiranja dejavnosti izgradnjo skladiščnih in pomožnih prostorov za tesarski obrat in proizvodnjo polizdelkov, izgradnjo prostorov za proizvodnjo lahkih transportnih sredstev in notranjega transporta (tehnološko zahtevnejši proizvodi) ter organizacijo proizvodnje in prodaje določenih gradbenih materialov z ustrezno instruktažo ter vgradnjo. DO Gramiz bo obdržala v letu 1987 doseženi nivo gradbene dejavnosti. Težnja bo k izboljšanju kvalitete gradbenih storitev, zmanjševanju proizvodnih stroškov, kjer vidijo še rezerve, izboljševanju organizacije dela in izrabe delovnega časa. Širitev zmogljivosti predvidevajo na področju mizarske dejavnosti, kjer se kažejo določene prednosti v butični proizvodnji. Za izvedbo tega cilja bodo v naslednjem letu dokončali ureditev proizvodnih prostorov mizarske delavnice. DO Kovinar predvideva v naslednjem letu vlaganje v tehnološko opremo (orodja). Proizvodni program bo ostal v glavnem nespremenjen. V letu 1987 bi se moral realizirati tudi sporazum o po-slovnotehničnem sodelovanju gradbenih OZD v občini Kočevje, katerega cilj je enoten nastop in usklajevanje proizvodnih programov in kapacitet gradbene dejavnosti. 3.8. Cestni promet DO Avto Kočevje kot pomemben prevoznik blaga, ustvarja večji del celotnega prihodka s prodajo na zunanjem pretežno konvertibilnem trgu. Tako bo tudi v letu 1987, kar bo zahtevalo od te DO večja vlaganja sredstev v obnovo in posodobitev voznega parka ter tudi razširitev kapacitet. S to investicijo se bo povečalo poprečno število vozil v eksploataciji. Investicija pomeni tudi korak naprej v usmeritvi k dvigu kvalitete prevoznih uslug. V cestnem potniškem promeru, ki ga v občini vrši DO Integral TOZD Stojna, se v naslednjem letu predvidevajo vlaganja v modernizacijo voznega parka. Novi avtobusi bodo nadomestili stare, iztrošene in služili tudi za posebne prevoze po naročilu. 3.9. Gostinstvo in turizem V okviru dolgoročnega programa razvoja turizma v občini Kočevje, se bodo v letu 1987 začele izvajati aktivnosti opredeljene v Samoupravnem sporazumu o združitvi v Turistično poslovno skupnost občine Kočevje. Udeleženci tega sporazuma združeni v turistično poslovno skupnost, bodo nosilci razvoja celovite turistične in gostinske ponudbe na Kočevskem. V turistični poslovni skupnosti se bo usklajevalo programiranje razvoja turističnih, gostinskih in ostalih kapacitet ter izrabe prostora, združevalo sredstva za določeno izgradnjo turističnih objektov in skupno nastopalo v propagandni dejavnosti. DO Hotel Pugled kot nosilec razvoja gostinske dejavnosti bo v naslednjem letu še izboljševal ponudbo storitev z vlaganji v adaptacije svojih gostionskih objektov ter zamenjavo opreme. DO Oprema bo v okviru izboljšanja svoje gostinske ponudbe v naslednjem letu uredila pristop k jezeru. Pristopilo se bo tudi k izvedbi realizacije avtokampa pri Fari preko DO Kompas. 3.10. Trgovina Tudi v letu 1987 bo temeljna naloga trgovine zadovoljiva preskrba prebivalstva občine Kočevje z osnovnimi življens-kimi potrebščinami in povečanje ponudbe blaga. Temeljni organizaciji Nama in Trgopromet se bosta v okviru Turistične poslovne skupnosti intenzivneje vključili v turistično ponudbo. TOZD Trgopromet bo v naslednjem letu vložil sredstva v izgradnjo prodajalne v Stari cerkvi in v nakup opreme za dokončanje samopostrežne trgovine na Prešernovi cesti. 3.11 Informatika Zavest o prednostih in potrebah uvajanja računalniške obdelave podatkov v delovno okolje počasi prodira. Potreba po pravočasnih in kvalitetnih informacijah za poslovne odločitve je čedalje izrazitejša. Zato bo vloga informatike v naslednjem obdobju hitro pridobivala na pomenu. OZD in skupnosti, v katere je ta zavest že prodrla, bodo v prihodnje pospešile uvajanje računalniške obdelave podatkov z ustrezno spremembo v kadrovski strukturi zaposlenih. Nosilec razvoja avtomatske obdelave podatkov v občini bo DO MORC. Ta DO bo v prihodnjem letu intenzivneje delala na področju organizacije, izobraževanja in strokovnih odločitev o uvedbi avtomatske obdelave podatkov. Glavni nalogi bosta razvoj in uvajanje programske opreme za spremljanje poslovnih funkcij ter povečevanje in usklajevanje računalniških kapacitt. Za uspešno izvedbo teh nalog bo morala DO MORC pridobiti še kvaliteten kader s področja poznavanja organizacije poslovanja v OZD. Ena od nalog v prihodnjem letu bo tudi raziskovanje možnosti povezave osebnih računalnikov z velikimi računalniki. DO MORC bo v prihodnjem letu investirala del sredstev v izboljšanje povezave med obstoječo računalniško opremo, s čimer bo pridobila na računalniških kapacitetah in poenostavila problem povezovanja terminalov. Del sredstev pa bo namenila razvoju računalniških kapacitet na lokacijo uporabnikov. 3.12. Drobno gospodarstvo Prestrukturiranje gospodarstva zahteva tudi intenzivnejši razvoj drobnega gospodarstva. Temu bo morala slediti v prihodnjem letu tudi ekonomska politika v občini s svojimi vzpodbujevalnimi ukrepi predvsem z davčno in posojilno politiko. Drobno gospodarstvo bo v letu 1987 še pridobivalo na pomenu kot dejavnost za dopolnjevanje potreb večjih OZD, razvoj podeželja ter močnejše angažiranje privatnih sredstev. Zaposlovanje v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva bo hitrejše kot v gospodarstvu občine. Ob usklajevanju potreb in možnosti bomo pospeševali razvoj predvsem tistih dejavnosti, ki so v občini opredeljene kot deficitarne. Za te namene bomo prednostno obravnavali in zagotavljali tudi poslovne prostore predvsem v centru mesta in novejših soseskah. 3.13. Komunalna, stanovanjska in cestna dejavnost Te dejavnosti se bodo izvajale v letu 1987 po zastavljenih programih opredeljenih v Dolgoročnem planu gospodarske stabilizacije občine Kočevje in Družbenem planu občine za srednjeročno obdobje. Realizacije programov se bodo prilagajale prednostnim nalogam in razpoložljivim finančnim sredstvom. Pri individualni gradnji bomo dajali prednost zadružnemu načinu gradnje, preurejanju podstrešij in adaptacijam bivalno neprimernih prostorov. Tovrstna gradnja se bo odvijala na področju zazidalnih načrtov: Mestni log, Ložine, Livold in Hrib. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja pa se bo izvajala v nadaljevanju izgradnje naselja 4. maj. Cestna dejavnost bo skrbela za redno in kvalitetno vzdrževanje obstoječega fonda cest. Nadaljevala se bo izgradnja določenih odsekov cest opredeljenih v srednjeročnih planskih aktih. Posodobile se bodo regionalne ceste: del ceste Mirtoviči—Osilnica, del ceste Mozelj—Brezovica in izdelal obrambni sloj na cesti Travnik-Lazeč. Od ostalih cest se bo posodobilo del ceste v Mestni log, dokončalo Ljubljansko cesto, dokončalo cesto Plumbirt—Gorenje in cesto do rudniškega jezera. Komunalna dejavnost v okviru DO Komunala bo poleg svojih že tradicionalnih dejavnosti skrbela za normalno preskrbo s toplotno energijo in za samoupravno organiziranje uporabnikov te energije. V naslednjem letu se bo nadaljevalo s priključevanjem uporabikov toplotne energije na obstoječi sistem ogrevanja. V okviru te dejavnosti se planira tudi izgradnja kanalizacije Stara cerkev — Slovenska vas — Kočevje in kanalizacijskega omrežja na zgornji Trati. Pri vodooskrbi je stanje še vedno kritično. Razpoložljiva sredstva se bodo v naslednjem letu usmerjala pretežno v vzdrževanje že obstoječih objektov in v okviru možnosti v izgradnjo: vodovoda Mozelj — Rajndol, pričetek rekonstrukcije in dograditve vodovoda Dol — Sodevci, nadaljevanje izgradnje vodovoda Slovenska vas - Kočevje, vodovod Kaptol — Suhor, začetek izgradnje vodovoda Loški potok - Draga in nadaljevanje izgradnje vodovoda Mestni log — Dolga vas. 4. Družbene dejavnosti 4.1. Ključne naloge in cilji na področju družbenih dejavnosti Za družbene dejavnosti bodo sredstva še naprej relativno omejena in oblikovana v skladu z doseženim dohodkom gospodarstva. V drugem letu srednjeročnega obdobja bomo na tem področju uresničevali naslednje usmeritve: — nadaljnje uveljavljanje nalog iz načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in Družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986-1990; — uveljavljanje kakovosti dobrin in storitev družbenih dejavnosti; — ustrezno vrednotenje dela delavcev v družbenih dejavnostih in s tem zagotovilo, da bo njihov družbenoeko- nomski položaj enak položaju delavcev v gospodarstvu; — naložbe bodo potekale skladno s sprejetimi programi iz sredstev Samoupravnega sporazuma za razvoj družbenih dejavnosti občine Kočevje, sredstev iz naziva solidarnosti v širši družbeni skupnosti in predvidenega samoprispevka. 4.2. Zdravstvo Osnovne naloge na podroju zdravstva bodo tudi v letu 1987 zniževanje bolniškega staleža, zmanjševanje hospitalizacije s pospešenim uvajanjem nege bolnikov na domu. Več skrbi bo namenjeno preventivni dejavnosti in zdravstveno vzgojnemu delu zlasti v proizvodnih organizacijah združenega dela. V sistemu financiranja zdravstvenih DO bo poudarjena kakovost, varčnost in racionalnost, kot sestavni del količine opravljenih storitev. S pristopom k združevanju sredstev za solidarnostno sofinanciranje v objekte in opreme na nivoju MOZS Ljubljana bo zagotovljena možnost nadaljevanja izgradnje Zdravstvenega doma Kočevje ob koncu srednjeročnega obdobja. 4.3. Izobraževanje Na področju osnovnega šolstva bomo še naprej izvajali naloge iz zagotovljenega programa in sprejetega ter uveljavljenega dopolnilnega programa. V celoti bo izvajan program življenja in dela osnovne šole. Uveljavili bomo enoten pristop k reševanju šolske prehrane s katerim bo zagotovljena boljša izkoriščenost obstoječih zmogljivosti za prehrano osnovnošolskih otrok. V okviru razpoložljivih sredstev za razvoj družbenih dejavnosti bo dana prioriteta osnovnemu šolstvu. Na osnovi programa in potreb osnovnega šolstva se bo pristopalo k kompleksnemu razreševanju prostorskih problemov v katerega se bo vključilo sredstva novega samoprispevka. V letu 1987 pa bo dokončana osnovna šola v KS Struge. Na področju usmerjenega izobraževanja bo še nadalje potekalo usklajevanje vzgojnoizobraževalnih programov s potrebami gospodarstva v občini. 4.4. Otroško varstvo Na področju otroškega varstva bomo v letu 1987 v dnevno varstvo otrok v vrtcih in varstvenih družinah vključili 760 otrok. Vzgojno varstvena organizacija Kočevje bo v naslednjem letu odprla poseben razvojni oddelek v katerega bo vključenih 6—8 otrok, motenih v duševnem ali telesnem razvoju. Vzgojne programe za mlajše predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije, bomo izvajali v povečanem obsegu ur in sicer se bo ta povečal s 160 ur v letu 1986 na 200 ur. V te vzgojne programe bomo dodatno vključili tudi 4-letne otroke, s tem da bo obseg teh programov prilagojen kadrovskim zmožnostim Vzgojno-varstvene organizacije Kočevje. Prispevki staršev k oskrbnim stroškom bodo še naprej določeni v skladu z določili Samoupravnega sporazuma v uresničevanju socialnovarstvenih pravic, vendar se bodo med letom povečevali skladno z rastjo ekonomskih cen v vzgojnovarstveni organizaciji. Področje otroškega varstva ne izkazuje potreb po širitvi prostorskih zmogljivosti razen v KS Kočevska Reka, kjer bo v letu!987 pričetek izgradnje novega vrtca za 100 otrok. 4.5. Socialno skrbstvo Na področju socialnega skrbstva bomo zagotavljali socialno ogroženim družinam in občanom življenjski standard ter v skladu s samoupravnim sporazumom o socialnovarstvenih pira vicah zagotavljali vse oblike sociaslne pomoči ter njihovo namensko rabo. Pomembno vlogo pri nadaljnjemu razvoju tega področja bo imel na novo ustanovljeni Center za socialno delo. Dom ostarelih občanov bo v prihodnjem letu posloval s polno zasedenostjo oskrbovancev. 4.5. Kultura Organizacije s področja kulture bodo izvajale programe v enakem obsegu kot v letu 1986. V skladu s potrebami bomo širili ljubiteljsko kulturno dejavnost ter krajevnim skupnostim omogočali izvedbo usklajenih kulturnih programov. Na področju zaščite naravne in kulturne dediščine se bo na osnovi izdelane študije bistveno okrepilo njeno varstvo. 4.6. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo v enakem obsegu zagotavljali izvajanje množične rekreativne dejavnosti ter uveljavljali prednostne tekmovalne programe. Na področju investicij bodo dokončana tri tenis igrišča. 4.7. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo potekal kot sestavni del celotnega razvoja občine v prizadevanju za večjo obrambno in samozaščitno sposobnost. Posebna skrb bo v letu 1987 veljala krepitvi materialno-tehničnemu opremljanju ter usposabljanju teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, sistema zvez. Nadaljevalo se bo na usposabljanju delovnih ljudi in občanov, ter usmerjanju mladine v obrambne poklice. Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV (ESA — 31) ESA 31 Predlog! Predlagatelj: IS SO Kočevje Odlok o priznavalninah udeležencev NOV Na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82) in v skladu z Družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev NOV je skupščina občine Kočevje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne .... sprejela ODLOK o priznavalninah udeležencev NOV 1. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOB ob pogojih in na podlagi določil tega odloka. 2. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. prispevek k oskrbnim stroškom za oskrbovance domov starejših občanov 5. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov (žepnina) 6. prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo 7. sosedska pomoč 8. zimska pomoč 3. člen Do priznavalnine so upravičeni: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta—borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, 2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra. 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci). 4. člen Upravičenci do priznavalnin so tudi: 1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, 2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev. Družinski člani pridobivajo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so pridobitno nezmožno po predpisih o vojaških invalidih, — da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja, — da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači. 5. člen Priznavalnino imajo možnost pridobiti: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 3. aktivni udeleženci narodnosovobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, 4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 6. člen Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi: 1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov; okol-nost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti, 3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo. Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV. 7. člen Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: naj nižja pokojnina). Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih pre-I jemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu. 8. člen Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena. Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna (komisija) iz 19. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV. 10. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva. Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta. 11. člen Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravi- čenče iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri o pravi j an ju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih se stalna priznavalnina poveča za 50 % zneska najnižje pokojnine, ki ga določi Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. 12. člen O višini stalne priznavalnine odloča (komisija) iz 19. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. Pri odločanju o višini stalne priznavalnine udeležencev NOV iz 8. člena tega odloka upošteva pristojna komisija poleg premoženjskih in drugih razmer iz prejšnjega odstavka še zlasti čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV. 13. člen Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Spremembe iz preteklega leta v prejemnikih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upra- vičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 14. člen Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili, ki jih določi Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. 15. člen Občasna ah enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se .v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o podelitvi občine ah" enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine s$ poleg socialno--zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne in enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka. 16. člen Udeležencem NOV , borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njihovim družinskim članom, ki so oskrbovanci domov starejših občanov in z lastnimi prejemki, s prejemki oseb, ki imajo do njih preživninsko obveznost oziroma s sredstvi pristojne samoupravne interesne skupnosti niso sposobni kriti oskrbnih stroškov v celoti, se lahko izjemoma dodeli prispevek k oskrbnim stroškom v višini razlike med delom oskrbnih stroškov, ki jih krijejo sami in celotnim zneskom oskrbnih stroškov, vendar največ do višine, ki jo predlaga Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. Ta oblika pomoči se lahko dodeli tudi tistim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ne izpolnjujejo premoženjskih pogojev za dodelitev stalne priznavalnine. 17. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njihovim družinskim članom, ki za plačilo stroškov domske oskrbe porabijo vse svoje prejemke oziroma jim za osebne potrebe ne ostane dovolj sredstev, se lahko dodeli denarni dodatek (žepnina). Denarni dodatek se dodeli v znesku, ki ga predlaga Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV oziroma v višini razlike med ostankom lastnih prejemkov in omenjenim zneskom. 18. člen (V tem členu naj se opredelijo druge oblike družbene pomoči). 19. člen O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV z večino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 20. člen V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabijo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za borce in vojaške invalide. 21. člen Udeležba v NOV se v primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je bil zaprt, interniran ali pregnan. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalninah.. Po izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po 3. odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča (komisija) iz 19. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 22. člen Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 23. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotovijo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 24. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni Ust SRS, št. 5/85). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 191-1/86-5/2 Datum: oktober 1986 PREDSEDNIK skupščine občine Kočevje Stane ing. LETONJA Obrazložitev Z občinskimi priznavalninami, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi odloki v skladu z Družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev NOV se v SRS ureja problematika socialne varnosti borcev NOV z nižjimi oziroma brez lastnih prejemkov. Sistem dopolnilnega varstva borcev NOV z občinskimi priznavalninami je dobil enotne temelje s sklenitvijo DD o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencev NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. S tem dogovorom so udeleženci opredelili krog upravičencev do priznavalnin, določih vrste, pogoje in merila za dodeljevanje priznavalnin ter način financiranja enotno za vso republiko. Po tem, ko je do prvih dopolnitev DD prišlo že v letu 1978, do drugih pa v letu 1985, so se kmalu pričeli pojavljati predlogi za nadaljnje spremembe in dopolnitve DD. Pokazalo se je, da so določene skupine udeležencev NOV neustrezno zaščitene. Predlagani osnutek Odloka o priznavalninah udeležencev NOV vsebuje določila Družbenega dogovora o priznavalninah. Bistvena novost je reševanje socialne problematike borcev NOV po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, reševanje socialne varnosti udeležencev NOV, ki posebne dobe doslej niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov niso uspeli uveljaviti in pa udeležencev NOV, ki so aktivno in organizirano delovali v času NOB, vendar so-bili mlajši od 15 let in posebne dobe po predpisih SPIZ niso mogli uveljavljati. Za družinske člane se predlaga nov osebni kriterij za pravico do priznavalnin (pridobitna nezmožnost po predpisih o vojaških invalidih). Pomembno novost predstavlja tudi predlagano povečanje stalne priznavalnine za udeležence NOV in njihove družinske člane, ki so odvisni od tuje nege in pomoči za 50 %. Predlog odloka je na svoji seji dne 14. 10. 1986 obravnaval IS SO Kočevje in predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo odlok v predlaganem besedilu. Gradivo pripravila Ana Peček, ref. za borce in voj. inv. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1986 (ESA — 32) Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1986 Predlagatelj: IS SO Kočevje ESA 32 Predlog! Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list I SRS, št. 6/6 79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1986 1. člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 16/86) se 1. odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1986 znašajo 492.485.101 in se razdelijo: — za porazdelitev po posebnem delu proračuna 488.052.000 — za tekočo proračunsko rezervo 4.433.101 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 400-9/86-5/1 Datum: oktober 1986 PREDSEDNIK skupščine občine Kočevje Stane ing. LETONJA Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov občine Kočevje za leto 1986 Vrsta prihodkov Znesek 0 Prenešena sredstva 8.390.101 1 Davek iz osebnih dohodkov 276.176.000 2 Prometni davek 150.173.000 3 Davek na dohodek od premoženja 14.000.000 4 Takse 28.813.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 7.090.000 6 Prihodki upravnih organov 7.843.000 Skupaj prihodki: 492.485.101 Splošni razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 372.011.000 02 Dejavnost LO 15.919.000 03 Dejavnost DPO in društev 26.886.000 04 Negospodarske investicije 1.369.000 05 Dejavnost KS 6.994.000 06 Socialno in zdravstveno varstvo (občinske priznavalnine) 29.220.000 07 Komunalna dejavnost (vzdrževanje spomenikov NOB) 450.000 08 Sofinanciranje ter preprečevanje živalskih kužnih bolezni 17.521.000 09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 8.809.101 10 Izločena sredstva 13.306.000 Skupaj odhodki: 492.485.101 Obrazložitev Proračun občine Kočevje za leto 1986 je bil sprejet na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 28. 3. 1986. Kot osnova za izračun dogovorjene porabe je bil uporabljen Družben dogovor o izvajanju politike na področje splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986. Dogovor opredeljuje rast izvirnih prihodkov za splošno porabo v občinah v višini 95 % nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1986. Osnova za povečanje dogovorjene porabe občin v letu 1986 je dogovorjena splošna poraba občin v letu 1985 brez učinkov povečanja ali zmanjšanja splošne porabe za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov v letu 1984. Tako dobljena osnova se zmanjša za sredstva, porabljena za financiranje priznavalnin borcem NOV po podatkih zaključnega računa proračuna občine za leto 1985. Ker ob sprejemanju proračuna še ni bila ugotovljena rast dohodka na ravni SR Slovenije za prvo tromesečje se je tako izračunana osnova povečala globalno za 50 %. K povečani osnovi so se prištela odobrena sredstva za priznavalnine po merilih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. V juliju mesecu je bil sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986. V skladu s tem zakonom smejo družbenopolitične skupnosti razpolagati s prihodki doseženimi v letu 1985 povečanimi za 95 % stopnjo rasti doseženega dohodka gospodarstva republike. Upoštevajoč ocenjeno rast dohodka do konca leta, ki jo je pripravil Zavod SRS za družbeno planiranje se po opredelitvah dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin in interventnega zakona, splošna poraba usklajuje na globalno 104,5 % rast v SR Sloveniji. Republiški sekretariat za finance je pripravil izračun dogovorjene porabe po občinah pri čemer je upošteval korigirano osnovo dogovorjene porabe za leto 1985. Pri sredstvih za priznavalnine borcem NOV so ostala oblikovana merila nespremenjena, ker mora Republiški komite za borce in vojaške invalide še ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe v občinah za usklajevanje priznavalnin. Dejansko višino oblikovanih in finančno ovrednotenih meril bo Sekretariat za finance poslal naknadno. Na osnovi podatkov o dejanski realizaciji prilivov prihodkov občinskih proračunov za devet mesecev letošnjega leta bosta Republiški sekretariat za finance in Republiška uprava za družbene prihodke ponovno ocenila prilive prihodkov do konca leta. Po ugotovljenih primanjkljajih prihodkov do dogovorjene porabe bo Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije predložena sprememba odloka o odstopljenih deležih posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. V kolikor posamezna občina s svojimi prihodki ne dosega višine dogovorjene porabe ji republika odstopi v ustrezni višini del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. Izračun dogovorjene porabe za občino Kočevje: v 000 din 1. Korigirana dogovorjena poraba leta 1985 223.207 2. Učinki izterjave od davkov občanov v letu 1984 2.232 3. Korigirana dogovorjena poraba brez učinkov izterjave (1-2) 220.975 4. Porabljena sredstva za priznavalnine borcev NOV (po ZR za leto 1985) 13.276 5. Očiščena osnova dogovorjene porabe leta 1985 (3-4) 207.699 6. Osnova povečana za 104,5 % 424.744 7. Odobrena merila za priznavalnine borcev NOV v letu 1986 27.170 8. Učinki izterjave od davkov občanov v letu 1985 5.487 9. Dogovorjena poraba leta 1986 457.401 10. Indeks 86:05 (kolona 9:1) 205 11. Indeks 86:85 (kolona 6:5) 205 Izračun korigirane dogovorjene porabe leta 1985 v 000 din 1. Dogovorjena poraba leta 1985 209.542 2. Prihodki uprave za družbene prihodke, ki jih pridobiva od SIS družbenih dejavnosti (v letu 1985) 5.635 3. Skupaj 1 + 2 215.177 4. Korekcija osnove po zakonih o temeljnih pravosodnih organih 3.988 5. Neporačunan del posebnega republiškega davka od prometa prozizvodov iz leta 1985 4.042 6. Dogovorjena poraba leta 1985, ki je osnova za izračun v letu 1986 (3+4+5) 223.207 Razlogi na korekcijo osnove iz leta 1985 so sledeči: — po podatkih službe družbenega knjigovodstva so na dan 31. 12. 1985 občine razpolagale s 500 mio din nepora-čunanega deleža odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki se je odstopal občinam v letu 1985 po odloku skupščine SRS (občina Kočevje s 8.328.000.- din). Navedena sredstva v višini 160 mio din so se razporedila občinam po razdelilniku Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo za temeljne pravosodne organe in preostanek 340 mio din po razdelilniku, ki ga je pripravil Republiški sekretariat za finance. Pri oblikovanju razdelilnika se je upošteval kriterij višine obračunanega osebnega dohodka delavca v upravnih organih občine v letu 1985. Podatke je zagotovila SDK iz zaključnih računov delovnih skupnosti upravnih organov. Izračun za občino Kočevje je: v 000 din 1. Višina neporačunanega dela posebnega republiškega davka iz leta 1985 8.328 2. Razporeditev sredstev občini a) po razdelilniku Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo za temeljne pravosodne organe 334 b) razporeditev po višini obračunanega OD na delavca v občinskih upravnih organih 4.042 3. Skupaj a + b 4.376 4. Sredstva, ki jih je potrebno vrniti v republiški proračun (1-3) 3.952 Izračun pod točko b: Po višini obračunanih osebnih dohodkov so občine razdeljene v pet razredov. Največ, to je 2,5 % se poveča dogovorjena poraba občinam, ki so imele v upravnih organih najnižje obračunane osebne dohodke (do 55.000 din) in najmanj to je 0,75 % občinam, ki so imele najvišje obračunane osebne dohodke (nad 70.000 din). Občini Kočevje se po tem kriteriju dogovorjena poraba poveča za 1,95 % (osebni dohodek v upravnih organih je bil v letu 1985, 57.207 din). — skupščina SRS je v letošnjem letu sprejela zakone o spremembah in dopolnitvah zakonov o rednih sodiščih, javnih tožilstvih in sodiščih združenega dela, po katerih se zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin. Zaradi spremembe ključa je Republiški sekretariat za pravosodje in upravo pripravil v okviru globalno realiziranih sredstev leta 1985 prerazporeditev. — dogovor o splošni porabi občin v letu 1986 ne limitira prihodkov upravnih organov. Skladno z drugim odstavkom 10. člena dogovora naj bi se prilivi prihodkov upravnih organov, ki jh uprave za družbene prihodke dosežejo z odmero in pobiranjem prispevkov za SIS družbenih dejavnosti, usmerjali za modernizacijo in učinkovitost teh uprav. Navedeni prilivi prihodkov so se v lanskem letu usmerjali v proračun in dodelili upravnim organom. V letu 1986 bodo s temi prihodki razpolagale uprave za družbene prihodke namensko, zato je bilo potrebno njihov izpad pokriti in priznati v osnovo dogovorjene porabe. Na osnovi podatkov, ki jih je zbrala Republiška uprava za družbene prihodke od občinskih uprav o dejanski realizaciji v letu 1985 se je višina sredstev upoštevala v osnovo dogovorjene porabe (pri občini Kočevje je to 5.635.000,- din) Iz bilančnega prikaza rebalansa proračuna je razvidno, da znašajo prihodki proračuna občine Kočevje 492.485.101 din. Ker znaša dogovorjena poraba za občino Kočevje 457.401.000 din predstavljajo razliko v znesku 35.084.101 din: — lastni prihodki upravnih organov, ki niso limitirani v višini 10.318.000 din — takse na promet parklarjev in kopitarjev, ki jim je proračun samo prehodni račun (v isti višini kot predstavljajo prihodek proračuna bo tudi izdatek) v višini 16.438.000 din. — prenešena sredstva v višini 8.328.101.- din. Lastne prihodke upravnih organov predstavljajo prihodki, ki jih s svojo dejavnostjo ustvari Geodetska uprava in del prihodkov, ki jih s svojo dejavnostjo ustvari uprava za družbene prihodke. Prihodki Geodetske uprave se po občinskem odloku namenjajo v višini 60 % za nakup opreme geodetske uprave in 40 % za izvedbo nove izmere. Prihodki uprave za družbene prihodke se delno izločajo mimo proračuna na poseben račun in uporabljajo namensko, del pa se z odlokom o proračunu namenjajo upravnim organom za OD in materialne stroške. Iz splošnega razporeda prihodkov je razvidno, da se financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna vsi državni organi ter družbenopolitične organizacije (SZDL, ZSMS, ZRVS ter ZZB). Pri vseh tistih, ki jim je proračun edini vir financiranja se sredstva povečujejo z indeksom 200. Večji je indeks pri upravnih ter pravosodnih organih zaradi spremenjenega načina financiranja in korekcij osnov iz leta 1985. Sredstva za dejavnost ljudske obrambe (sredstva proračuna so le del teh sredstev, ostala se zbirajo po posebnem sporazumu) se delijo po srednjeročnih načrtih med TO in LO. Sredstva za izplačilo anuitet predstavljajo odplačilo investicij iz preteklih let (postaja milice). Sredstva za izvajanje delegatskega sistema v KS se delijo med posamezne KS po dogovorjenem ključu in so namenska. Sredstva za priznavalnine borcem NOB se delijo v skladu z določili občinskega odloka in so izračunana na podlagi meril Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. Ta sredstva ne bremenijo obsega dogovorjene porabe. Tekoča proračunska rezerva se oblikuje v skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb (24. člen) za potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1 % v proračunu predvidenih dohodkov. Obveznosti iz prejšnjih let predstavljajo sredstva, ki so po razdelilniku Republiškega sekretariata za pravosodje — upravo namenjena kot obveznost za leto 1985 do pravosodnih in upravnih organov. Delijo pa se: upravnim organom 4.042.000 din, Temeljnemu sodišču 273.000 din, Temeljnemu javnemu tožilstvu 42.000 din ter sodišču združenega dela 19.000 din. Med izločenimi sredstvi so: sredstva, ki smo jih vrnili v republiški proračun v znesku 3.952.000 din in predstavljajo proračunske viške za leto 1985, sredstva blagovnih rezerv — po posebnem občinskem odloku se iz proračuna letno izloča 1 % proračunskih prihodkov na račun občinskih blagovnih rezerv ter sredstva rezerv občinskega proračuna, ki se izločajo in uporabljajo po določilih zakona o financiranju splošnih družbenih potreb (tudi 1 %). V strukturi dogovorjene porabe za leto 1986 predstavljajo sredstva za financiranje državnih organov in DPO 87,4 %, občinske priznavalnine 6 %, dejavnost LO 3,5 %, dejavnost KS 1,5 %, izločena sredstva rezerv, blagovnih rezerv ter ostalo po 1,6 %. Izvršni svet SO Kočevje je na svoji seji dne 14. 10. 1986 obravnaval predlog o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1986 in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti SO Kočevje, da odlok sprejmeta. Oddelek za občo upravo NAČELNIK Majda LINDIČ Teze za osnutek odloka o varstvu okolja v občini Kočevje (ESA — 36) ESA - 36 Predlagatelj: Upravni organ za inšpekcijske službe občin Kočevje—Ribnica 1. Splošne določbe L teza Odlok o varstvu okolja v občini Kočevje ureja: L zunanji videz in urejenost naselij; 2. urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin; 3. varstvo voda; 4. varstvo zraka; 5. varstvo pred hrupom; 6. rejo živali; 7. nadzorstvo, kazenske določbe; 8. končne določbe; 2. teza Površine in objekti, ki jih ureja ta odlok so: L javne poti, ulice s pločniki, trgi; 2. zelenice, parki in skupine dreves v naseljih; 3. športna in otroška igrišča ter kopališča na prostem; 4. zelenice pri spomenikih in drevoredi; 5. površine ob stanovanjskih in poslovnih objektih v naseljih; 6. parkirni prostori in površine namenjene za tržna mesta; 7. stanovanjski objekti in površine, ki so namenjene rabi teh objektov; 8. gospodarski in pomožni objekti in površine, ki so namenjene rabi teh objektov; 9. proizvodni in poslovni objekti in površine, ki so namenjene rabi teh objektov; 10. objekti družbenih dejavnosti in površine, namenjene rabi teh objektov; II. zunanji videz in urejenost naselij 3. teza Lastniki, uporabniki in upravljalci površin in objektov iz 2. teze tega odloka so dolžni skrbeti za primeren zunanji videz in urejenost naselij in sicer: L urejati in redno vzdrževati dvorišča, vrtove, žive meje, ograje, drevje, zelenice, okrasne nasade in dovozne poti; 2. redno vzdrževati in obnavljati fasade, strehe, žlebove ter okna in zunanja vrata; 3. na objektih s strehami v naklonu, ki segajo na cesto, javno pot, pločnik, pešpot in parkirišče, je potrebno namestiti snegobrane. Namestitev leteh je obvezna tudi v drugih primerih, ko sneg s strehe ogroža življenje, zdravje ali premoženje ljud; 4. v zimskem času redno odstranjevati sneg s pločnikov, dovoznih in dohodnih poti ter površin, ki so namenjene rabi objektov, ob poledici pa te površine posipavati; 5. vzdrževati in obnavljati otroška in športna igrišča, da je uporaba naprav varna in skrbeti za estetski videz igrišč; 6. izložbe lokalov morajo biti čiste in primerno urejene, v nočnem času pa primemo razsvetljene; 7. skrbeti, da so parkirni prostori čisti, označeni s predpisano signalizacijo, in da imajo urejen nemoten odvod meteorne vode; 4. teza na javnih površinah, mora popraviti škodo na svoje stroške. 10. teza Kdor iz malomarnosti ali namerno onesnaži javno površino ali napravo na njej mora to očistiti na svoje stroške. Kdor na javno površino odloži razni material ali smeti, mora to očistiti. Odpadne vode iz objektov, ki so opredeljeni v 7. 8. 9. 10. točki 2. teze tega odloka morajo biti speljane v javno kanalizacijo. Ce v naselju ni javnega kanalizacijskega omrežja ali je priključitev tehnično težko izvedljiva in povezana s sorazmerno visokimi stroški, morajo biti odpadne vode iz stanovanjskih" objektov, namenjeni dejavnosti drobnega gospodarstva, za katere ne veljajo predpisi o čiščenju odpadnih voda, speljani v nepropustne, vodotesne greznice ustreznih dimenzij brez otoka na občasno praznenje. Izjemoma so lahko odpadne vode speljane v vodotesne nepropustne greznice z odtokom v primerih, ko je teren primeren za izvedbo drenaže oziroma ponikovalnice na zemljišču investitorja. Kmetijski proizvajalci morajo imeti sodobno urejeno gnojišče. To je vodnonepropustno deponijo trdega gnoja z vodnonepropustno jamo ustreznih dimenzij za gnojnico ali gnojevko brez odtoka. 5. teza Vsako gradbišče v območju naselij mora biti urejeno v skladu z zahtevami zakona o graditvi objektov in predpisi izdanimi na njegovi podlagi. V primeru, da je objekt dalj časa nedograjen oziroma nedokončan, mora investitor gradnje urediti okolico objekta tako, da ne kvari videz naselja in ne moti okolice objekta. 6. teza Pri gradnji investicijskih objektov je izvajalec dolžan odstraniti odvečno zemljo od izkopov in jo prepeljati na mesto, ki ga določi Kmetijska zemljiška skupnost, če ni to drugače določeno v lokacijski dokumentaciji. 7, teza Delovni ljudje in občani so dolžni skrbeti za snago, urejenost in videz naselij, pri čemer ni dovoljeno: L v javno kanalizacijo spuščati ali odmetavati snovi in predmete, ki bi lahko poškodovali objekte in naprave ter ovirali delo pri vzdrževanju javne kanalizacije; 2. odmetavanje odpadkov na javnih površinah; 3. odlaganje raznega materiala na javnih površinah. Izjemo dovoli upravljalec javne površine za določen čas; 4. onesnažiti, poškodovati ali na kak drug način negativno vplivati na videz javne površine; 5. puščati odprte ali slabo zaprte greznice, jaške; 6. spuščati fekalije in odpadne vode v odprte kanale oziroma kanalizacijo za meteorne vode; III. Urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin 8. teza Vsi občani so dolžni varovati zelenje na javnih in zasebnih površinah, pri čemer ni dovoljeno; — odlaganje odpadkov na zelenih površinah, — lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, okrasno grmičevje in okrasno cvetje, — odlagati na zelenih površinah razni material. 9. teza Kdor iz malomarnosti ali namerno poškoduje drevje, grmičevje, okrasno cvetje, klopi, ograje ali druge naprave 11. teza Kdor na zahtevo upravljalca javne površine oziroma upravnega organa ne izvrši del iz 10. in 11. teze tega odloka, le-to opravi komunalno podjetje Komunala na stroške povzročitelja. 12. teza Lastniki in upravljalci objektov so dolžni urejati zelene površine in sicer: 1. redno vzdrževati drevje, okrasno grmičevje, okrasno cvetje, trate in vrtove; 2. redno vzdrževati — obrezovati žive meje, ki ob javnih površinah ne smejo ovirati prometa, pešhoje in preglednosti cestišča; 3. redno čistiti vse zelene površine in odstranjevati odpadke. V primerih, ko lastnik ali upravljalec zelene površine leto ustrezno ne vzdržuje, lahko organ iz 34. teze tega odloka odredi, da opravi redna vzdrževalna dela tretja oseba, na stroške lastnika ali upravljalca. IV. Varstvo voda 13. teza Občani, delovne in družbene organizacije so dolžni skrbeti, da se zagotovi boljša kakovost vode, varujejo vodne količine, ohranjajo in urejajo vodni režimi ter preprečuje škodljivo delovanje voda. 14. teza Na pribrežnih zemljiščih vodotokov ni dovoljeno: 1. zasajati drevje, postavljati ograje in druge objekte, če ti ovirajo normalen pretok vode ali prost prehod ob vodotokih; 2. obdelovati pribrežna zemljišča, če to povzroča erozijo; 3. odlaganje odpadnega materiala; 4. spuščanje fekalij, odpadnih voda in drugih snovi v vodotok; 5. skladiščenje ali pretakanje naravnih snovi; 6. pranje motornih vozil, kmetijskih strojev s priključki in drugih predmetov; 7. odvajanje vode s tako temperaturo, ki bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu in živalstvu. 15. teza Za vsako gradnjo na pribrežnih zemljiščih ali spremembo vodnega režima glede količine in onesnaženosti, je dolžan investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa. 16. teza Pri izdelavi projektov za objekte, v katerih se predvideva vir onesnaženja vode je obvezna izdelava elaborata o stopnji onesnaženosti vode in načinu zmanjševanja onesnaženosti na dovoljeno mejo. V. Varstvo zraka 17. teza Občani, delovni ljudje, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev naravnega stanja zraka. 18. teza Območje občine Kočevje je z odlokom IS Skupščine SR .Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/75) razvrščeno v III. območje — zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo. Meje onesnaženosti zraka znotraj tega območja je potrebno določiti v roku enega leta od uveljavitve tega odloka ter sprejeti sanacijski program. 19. teza Gradnja in rekonstrukcija industrijskih in drugih gospodarskih objektov — potencialnih onesnaževalcev zraka je dovoljena samo v skladu s sprejetim sanacijskim programom oziroma, če imajo objekti lastne čistilne naprave. 20. teza Organizacije združenega dela in druge pravne in fizične osebe morajo uporabljati in vzdrževati objekte, prometna sredstva in druge naprave tako, da se ne prekoračijo meje emisijskih koncentracij škodljivih snovi. 22. teza Pristojni občiski organ je dolžan voditi kataster virov onesnaženja zraka. Onesnaževalci pa so dolžni javiti vsako spremembo onesnaženja zraka pristojnemu občinskemu organu. VI. Varstvo pred hrupom 23. teza Določila tega odloka se nanašajo na posebno zavarovana območja, zelene površine in okolje stanovanjskih hiš in bivalnih prostorov. 24. teza Posebna zavarovana območja v občini Kočevje so: — center mesta pri spomeniku, — območje zdravstvenega doma, — območje vseh vzgojnoizobraževalnih in socialnovarstvenih ustanov, — območje Titovega parka, — območje pokopališč, — območje športnorekreacijskih površin. 25. teza Ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa, lahko pristojna inšpekcija odredi na posebno zavarovanih območjih iz 24. teze tega odloka še naslednje ukrepe: — stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepove določena hrupna ali moteča dela in dejavnosti, — prepove uporabo določenih gradbenih strojev ali predpiše posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa, — omeji ali prepove promet z motornimi vozili v določenih primerih posebno zavarovanih območij, — določi pogoje za ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov, — prepove ali omeji hrupne dejavnosti, — določi druge ukrepe-za varstvo pred hrupom. 26. teza Če v zavarovanih naravnih in bivalnih okoljih iz tega odloka hrup presega maksimalno raven, določeno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), odredi pristojna inšpekcija, da se izdela sanacijski program za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa. Sanacijski program izdela organizacija združenega dela ali druga pravna oseba oziroma društvo, ki povzroča hrup. Sredstva za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa so dolžni zagotoviti tisti, ki hrup povzročajo. 27. teza V primeru, ko nastopi več povzročiteljev prepovedanega hrupa v okolju, jim lahko pristojni organ naloži, da se medsebojno sporazumejo, kako bodo zmanjšali učinek hrupa in v kakšnem roku bodo izvršili ustrezne ukrepe. 28. teza Organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani lahko dajo pobudo, da se s samoupravnim sporazumom skupno načrtujejo ukrepi in akcije za odpravo ali zmanjšanje hrupa, združujejo potrebna sredstva in skupno uresničujejo sprejete načrte. 29. teza Naprave za povzročanje zvoka, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi v okolju. Izjemoma je dovoljena uopraba zvočnih sredstev za opozorilne in varnostne namene, kar urejajo posebni predpisi. 30. teza Uporaba zvočnih naprav na javnih prireditvah je dovoljena le na podlagi posebnega dovoljenja občinskega upravnega organa za notranje zadeve. VII. Reja živali 31. teza Reja živali po tem odloku obsega rejo konj, goveda, prašičev, drobnice, perutnine in zajcev. 32. teza 1. varianta Reja živali ni dovoljena v strnjenih naseljih KS Kočevje — mesto, KS Rudnik — Šalka vas in v naseljih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti (meje območja bodo določene v osnutku). 2. varianta Reja živali ni dovoljena v naslednjih naseljih (posamezna naselja določijo KS). 33. teza Izjemoma je dovoljena reja živali tudi v naseljih iz 32. teze tega odloka le kmetom in kmetijskim organizacijam, s tem, da imajo objekte — hleve sanitarno higiensko urejene. VIII. Nadzorstvo, kazenske določbe 34. teza Izvajanje določil tega odloka nadzoruje oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica, PM Kočevje, ONZobčine Kočevje in »Komunala«. 35. teza Kazenske določbe bodo opredeljene v osnutku odloka. IX. Končne določbe 36. teza Lastniki, uporabniki in upravljalci objektov iz 7., 8., 9., 10. točke 2. teze tega odloka so dolžni uskladiti ureditev odpadnih voda skladno s 4. tezo tega odloka v roku 2 let od uveljavitve. Rejci živali so dolžni izpolniti določila VII. poglavja v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. 37. teza Komisija za varstvo okolja pri IS SO Kočevje spremlja uresničevanje odloka ter predlaga spremembe in dopolnitve. 38. teza Z dnem uveljavitve tega odloka, prenaha veljati odlok o varstvu pred hrupom v nekaterih naravnih in bivalnih okoljih (Uradni list SRS, št. 1/86). 39. teza Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, oktober 1986 Predsednik skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja, l.r. Obrazložitev: Odlok o varstvu okolja v občini Kočevje ima zakonsko osnovo v zakonu o komunalni dejavnosti, zakonu o varstvu zraka, zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, v zakonu o ravnanju z odpadki in v zakonu o vodah. Pobudo za pripravo tega odloka so podali delegati zbora občinske skupščine. Področje varstva okolja deloma še obravnava nekaj občinskih predpisov (odlok o javnem redu in miru, odlok o komunalni dejavnosti, odlok o vzdrževanju ulic in trgov, odlok o varstvenih pasovih in odlok o varstvu pred hrupom in naravnem in bivalnem okolju). Namen predlaganega odloka je, da celovito obravnava okolje v enem predpisu. Varstvo okolja je družbena dejavnost, ki si prizadeva vzdrževati normalno ravnanje v okolju. Sodoben način življenja in dela vse bolj spreminja okolje, zaradi česar je to okolje v svojem naravnem razvoju ogroženo. Postavljene so ostre zahteve, da vsaka nova tehnologija že predvideva določene varstvene ukrepe za morebitne negativne vplive na okolje. Veliko pa je tudi določenih manjših negativnih vplivov, na katere imajo vpliv vsi občani. Da bi ohranili oziroma izboljšali naše naravno in bivalno okolje so v predlaganem odloku predpisani določeni ukrepi. Pri pripravi odloka je ostalo še nekaj nedorečenih vprašanj glede reje živali in glede organizacije neposrednega nadzora. V VII. poglavju - Reja živali sta predlagani dve varianti: 1. prepoveduje se reja živali v strnjenih naseljih KS Kočevje, KS Rudnik - Šalka vas in v naseljih, urejenih na podlagi zazidalnih načrtov. 2. KS same določijo naselja, kjer reja živali ni dovoljena. VIII. poglavje — Nadzorstvo in kazenske določbe še ni popolno. Kazenske določbe bodo določene v osnutku odloka. Glede organizacije neposrednega nadzora, pa še ni dokončno rešeno vprašanje »komunalnega nadzornika« pri Komunali. Le-ta bi kot operativni organ lahko spremljal dogajanja v okolju in po potrebi posredoval ugotovitve PM in oddelku za inšpekcijske službe, oziroma sam ukrepal. Naveden odlok naj bi se sprejemal po trofaznem postopku z namenom, da se v obravnavo vključi čim širši krog občanov, ki naj s svojimi pripombami in dopolnitvami sodeluje pri nadaljnjem urejanju tega področja. Oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica JERBIČ Tatjana, l.r. Predlog odloka o dopolnitvah odloka o ureditvi nemotenega in varnega prometa na območju občine Kočevje (ESA - 37) ESA - 37 Predlog Predlagatelj: Izvršni svet Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6-313/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ............... sprejela dopolnitve Odloka o ureditvi nemotenega in varnega prometa na območju občine Kočevje Dopolnitve se nanašajo na naslednje člene: 3. člen Prvi odstavek se začne: Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora občin Kočevje (v nadaljnem besedilu: upravni organ pristojen za promet), ki je pristojen za promet ... (vse ostalo tako kot prej). 32. člen Prvi odstavek 32. člena se dopolni, tako da se glasi: V mestu Kočevje je prepovedan promet z vozili po Šeš-kovi ulici do križišča z Ljubljansko cesto do Kidričeve ulice in od križišča s Cankarjevo do Tomšičeve ceste. Od NAME do izhoda pri NON-STOPU — dovoli se promet za stanovalce ter poroke v dvorani Krajevne skupnosti. 34. člen 34. člen se dopolni, tako da se glasi: Enosmerno se odvija promet po naslednjih ulicah v Kočevju: Cesta na Trato od križišča s Tomšičevo do vezne ceste na Trati (Trata XIV); Prešernovi ulici do priključka vezne ceste, ki pripelje na Prešernovo pri bivšem Domu Dušana Remiha; Cesti na stadion od križišča z Ljubljansko cesto po Bračičevi ulici do križišča z rožno ulico; od prodajalne »Zelenjava« do kemične čistilnice »Galeb«. V poglavju VIII. - OMEJITEV PROMETA se doda nov 36. člen, ki se glasi: Hitrost vožnje z vozili se omeji na Ljubljanski cesti na 40 km na uro, od Kavarne do DZS in v obratni smeri od PM do semaforiziranega križišča ter 50 km na uro od križišča Tomšičeva - Kolodvorska, čez železniško progo do bodočega križišča Trata XIV. V poglavju IX. PARKIRANJE se sedanji 36. in 37. člen združita v člen 37., ki se glasi: Prepovedano je parkiranje vozil na prometnicah in veznih cestah v mestu Kočevje, razen v Kidričevi ulici od križišča z Ljubljansko do razcepa, kjer je dovoljeno enostransko parkiranje. Prepove se tudi parkiranje na ulicah Turjaškega naselja, ulici Heroja Marinclja ter Črnomaljski cesti. Predložene spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja, l.r. Obrazložitev: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Kočevje sta sprejela ODLOK o ureditvi nemotenega in varnega prometa na območju občine Kočevje na sejah dne 30. 3. 1983. Objavljen pa je bil v Uradnem listu SRS, št. 13/83. Od takrat pa do danes se je v nekaj primerih prometni režim spremenil, tako da določila v odloku ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Predlagamo, da delegati predložene spremembe sprejmejo. Oddelek za notranje zadeve načelnik Miha Majerle, l.r. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje (ESA) — 40) OSNUTEK ESA 40 Predlagatelj: Izvršni svet Na podlagi 3. in 4. člena Zakona o komunalnih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 8/82) in na podlagi 1%. člena statuta občine Kočevje (Ur. list SRS št. 6/79, 2/82 in 34/84) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se določajo splošni pogoji za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih voda in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov ter pravice in dolžnosti upravljalcev in uporabnikov komunalnih storitev v občini Kočevje. 2. člen Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami, obsega gospodarno izkoriščanje komunalnih objektov in naprav, njihovo vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo. 3. člen S komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnem besedilu: javna kanalizacija) gospodarijo pooblaščena komunalna organizacija in krajevne skupnosti (v nadaljnem besedilu: upravljalec kanalizacije). Za cestno kanalizacijo je odgovorna organizacija za vzdrževanje cest. 4. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje. 5. člen Javna kanalizacija se glede na odgovornost vzdrževanja deli na omrežje in naprave upravljalca ter na omrežje in naprave uporabnika. Omrežje in naprave upravljalca so njegovo osnovno sredstvo. 6. člen Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno dovajati drenažnih vod, potalnice in vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali v vodotok. II. Naprave uporabnikov in upravljalcev 7. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik so hišna kanalizacija in hišni kanalski priključek. Hišna kanalizacija obsega: kanale, jaške in navpične vode za odvod odpadnih voda v hiši ter lokalne čistilne naprave industrijskih objektov in objektov obrtne dejavnosti, vse do zbirnega kanalskega jaška. Hišni kanalski priključek je kanal od zbirnega jaška do iztoka v javno kanalizacijo. 8. člen Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljalec so: 1. Primarne naprave in objekti: — kanalski vodi za odvajanje odpadne vode in padavinske vode, — črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode za več sosesk ali manjših naselij, — naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij, — objekti in naprave za razdelitev odpadne in padavinske vode za več sosesk ali manjših naselij. 2. Sekundarne naprave in objekti: — kanalski vodi mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov, — črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na omrežju sekundarnega sistema, — objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in padavinske vode, ki služijo soseski, delu soseske ali manjšemu naselju. m. Priključek na javno kanalizacijo 9. člen V naseljih, kjer obstaja javna kanalizacija je obvezna priključitev nanjo vseh objektov, ki proizvajajo odpadne vode, če je ta tehnično izvedljiva. Kjer ni mogoče objektov priključiti na javno kanalizacijo ali pa ta ni zgrajena, predpiše pogoje za odvodnja-vanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda sanitarna inšpekcija. Po zgraditvi nove javne kanalizacije so se nanjo dolžni priključiti vsi objekti iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Uporabnik mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov, ki vplivajo na povečanje odpadnih voda. Prav tako mora pridobiti soglasje tudi uporabnik, ki priključuje obstoječ objekt na javno kanalizacijo. Splošne pogoje za priključitev na kanalizacijsko omrežje predpiše s pravilnikom SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. 11. člen Upravljalec je dolžan izdati soglasje za priključek, če uporabnik ob vlogi predloži ustrezno dokumentacijo in, če to dopušča višinska razlika, propustnost omrežja in drugi tehnični pogoji. 12. člen V soglasju za priključek objekta na kanalizacijsko omrežje mora upravljalec določiti: — minimalni odmik novogradnje, od kanalizacijskega omrežja, — traso, globino in profile priključne cevi, — lokacijo, obliko in velikost zbirnega kanalskega jaška pred priključkom oziroma na priključku hišne ali skupinske kanalizacije na javno kanalizacijo, — pogoje za križanje podzemnih vodov s kanalizacijskim omrežjem, — pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacijskega priključka, — posebne pogoje. 13. člen Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju dane pogoje in poravnal obveznosti upravljalen stavbnih zemljišč. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sme izvesti upravljalec, oziroma od upravljalca pooblaščena organizacija pod nadzorom, ki ga zagotovi upravljalec. 14. člen Vsa vzdrževalna dela na javni kanalizaciji izvaja upravljalec ali od upravljalca pooblaščena organizacija oziroma oseba, upravljalec pa v tem primeru zagotovi strokovni nadzor nad izvajanjem del. S hišno kanalizacijo in hišnim kanalskim priključkom gospodari uporabnik. Ta je dolžan skrbeti, da je hišni priključek vedno v brezhibnem stanju. Okvare mora takoj prijaviti upravljalcu kanalizacije. IV. Plačilo kanalščine 15. člen Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati ceno odvajanja odpadnih voda (v nadaljnem besedilu: kanalščina). Merilo za plačevanje kanalščine je količina porabljene vode. Pri tem se upošteva tudi voda iz lastnih virov uporabnikov. 16. člen Cena kanalščine se oblikuje v SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, pri čemer uporabniki in izvajalci upoštevajo z zakonom določena merila za oblikovanje, ukrepe ekonomske politike in politike cen. V. Obveznosti upravljalca in uporabnikov 17. člen Upravljalec javne kanalizacije ima predvsem naslednje obveznosti: — skrbi za redno odvajanje odplak in padavinskih voda, — skrbi za čiščenje odplak, — nadzira delovanje komunalnih objektov in naprav z rednim, občasnim ali izrednimi pregledi — najmanj 2-krat letno, — redno vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja po programu SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, — popravlja okvare in poškodbe javne kanalizacije, — obnavlja dotrajano omrežje, objekte in naprave, — nadomešča dele omrežja zaradi potreb po večji propustnosti, — zamenjuje zastarelo omrežje in naprave s sodobnejšemi in funkcionalne j širni na podlagi ustrezne dokumentacije, — odpravlja poškodbe na javni kanalizaciji zaradi elementarnih nesreč in drugih nezgod ali nepravilne rabe, — skrbi za odstranjevanje odpadnih voda in usedlin iz greznic in čistilnih naprav, — dolžan je voditi kataster javne kanalizacije in ga posredovati geodetski upravi za izdelavo zbirnega katastra, — dolžan je voditi evidenco katastrov interne kanalizacije uporabnikov. 18. člen Uporabnik ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo naslednje obveznosti: — redno mora vzdrževati naprave, za katere je odgovoren, — opozarjati upravljalca na poškodbe, ki jih opazi na javni kanalizaciji, — mora izdelati kataster interne kanalizacije in ga posredovati upravljalcu javne kanalizacije v roku 6 mesecev, od izvedbe priključka na javno kanalizacijsko omrežje, oziroma od začetka veljave tega odloka. 19. člen Če investitor gradi objekt na stavbnem zemljišču, ki ni opemljen z javno kanalizacijo in izgradnja te ni predvdena z letnim planom upravljalca ali, če gradi objekt izven ureditvenega območja naselja, nosi dejanske stroške za izpolnitev pogojev iz drugega odstavka 9.—tega člena tega odloka. 20. člen Uporabnik objekta je dolžan pred uporabo novogra-jenega objekta izpolniti zahteve iz prvega in drugega odstavka 9. člena tega odloka. VI. Varnostni ukrepi 21. člen Pogoji za varstvo kanalizacijskih objektov in naprav so določeni s PRAVILNIK-om o kakovosti odpadnih voda, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo in čistilne naprave v občini Kočevje (Uradni list SRS št. 16/84) in PRAVILNIK-om o odvajanju odpadnih voda, ki ga sprejme SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. VIL Kazenske določbe 22. člen Z denarno kaznijo od 20.000,- do 200.000.-din se kaznuje za prekršek upravljalec kanalizacije in sicer: — če ne opravlja opravlja obveznosti iz 17. člena tega odloka (L, 4. in 5. alinea), — če ne dovoli priključitve iz 13. člena tega odloka — če ne izvaja in nadzira del iz 14. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 5.000,- do 20.000,- din se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije. 23. člen Z denarno kaznijo od 20.000,- do 200.000.- din se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek, če: — izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca ali v nasprotju z izdanim soglasjem (10. in 14. člen) — novozgrajenega objekta ne priključi na javno kanalizacijo (20. člen) ali ne uredi odvajanja voda po predpisanih pogojih sanitarne inšpekcije (2. odstavek 9. člena), — obstoječega objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku 12 mesecev, ko je ta zgrajen (25. člen), — dometava ali odvaja snovi, ki bi lahko škodovale javni kanalizaciji ali delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacije (21. člen), — ne prazni greznic, v skladu s sanitarnim soglasjem (19. člen 1. alinea). VHI. Predhodne in končne določbe 24. člen SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je dolžan v roku 6. mesecev po uveljavitvi tega ODLOKA sprejeti PRAVILNIK o pogojih in načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Kočevje. 25. člen Obstoječe zgradbe so uporabniki dolžni priključiti na javno kanalizacijo v 12. mesecih po zgraditvi kanalizacije, če je to tehnično izvedljivo. 26. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 27. Člen ODLOK o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Kočevje (URADNI VESTNIK DOLENJSKE št. 352-3/66-3/1) preneha veljati z dnem sprejetja tega ODLOKA 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: oktober 1986 Predsednik skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča v občini Kočevje (ESA — 38) Predlagatelj: Komite za družbeni razvoj — Odsek za urbanizem in urejanje prostora ESA - 38 OSNUTEK Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje I. Splošna določba 1. člen V občini Kočevje se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. II. Območje zajemanja nadomestila 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče znotraj meje urbanistične zasnove mesta Kdčevja. Območje, za katero se predpisuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je določeno na pregledni karti v merilu 1:5000 in je sestavni del tega odloka. III. Obveznosti plačevanja nadomestila 3. člen Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik stanovanja oz. poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov. Nadomestilo določi zavezancu iz prvega odstavka Uprava za družbene prihodke SO Kočevje z odločbo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na računu pri skladu stavbnih zemljišč. 4. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oz. za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 5. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od m" tlorisne površine stanovanj, počitniških hišic in poslovnih površin. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebni avto. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno vezani s poslovnim prostorom. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem. IV. Oprostitve plačevanja nadomestila 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa prvi odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih. 7. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je na lastno zahtevo za 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oz. družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila, začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. 8. člen Plačevanja nadomestila se na lastno zahtevo oprostijo tudi: — občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč; — najemniki oz. lastniki stanovanj, če občinski upravni organ ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje; — občani, ki uveljavljajo plačevanje v skladu z načeli subvencioniranja. Podatke daje pristojnemu upravnemu organu Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje. Oprostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vloge občanov. V. Merila za določitev nadomestila 9. člen Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila: a) namembnost zemljišča b) lega zemljišča c) pridobitna ugodnost zemljišča d) stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti in napravami e) starost zgradbe. 10. člen Glede na namembnost se opredelijo štiti tipi območij: — za stanovanja — za poslovne namene — za proizvodne namene (industrija in proizvodna obrt) — za družbene dejavnosti. Znotraj posameznih območij se določita dve stopnji. 11. člen Glede na lego, namembnost in pridobitno ugodnost se posamezna območja razdelijo: — stanovanjska območja, območja za poslovne namene ter območja za proizvodne namene na dve stopnji: a) prva stopnja: ožje območje mesta Kočevje b) druga stopnja: ostale površine znotraj urbanistične zasnove mesta Kočevje — za družbeno dejavnost velja enotna stopnja za vsa območja. 12. člen Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka, se določijo z oceno naslednjih vrst komunalnih naprav: 1. urejeno cestišče (asfalt) 2. neurejeno cestišče (makadam) 3. vodovod 4. kanalizacija 5. električno omrežje 6. javna razsvetljava. V. Določitev višine nadomestila 13. člen Skupna višina nadomestila se oblikuje na podlagi srednjeročnega plana urejanja stavbnega zemljišča, ki ga sprejme občinska skupščina in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča na območju občine, ki ga sprejme sklad stavbnih zemljišč. 14. člen Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi: L z metodo točkovanja na podlagi navedenih meril 2. z določitvijo vrednosti točke na podlagi: — ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan oz. letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, namenjenih za skupno rabo; — skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo. Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno s programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena. Vrednost točke se valorizira vsako leto glede na porast gradbenih stroškov. 15. člen Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišč v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke. 16. člen Število točk za m2 stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 9., 10. in 11. člena tega odloka določi po naslednji tabeli: Tabela 1 Lega zemljišča Število točk namen za za posl. za proiz. za družb. stan. nam. nam. nam. 1. stopnja 30 300 200 100 2. stopnja 20 200 150 100 17. člen Število točk za m2 stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 12. člena tega odloka določi po naslednji tabeli: Tabela 2 Vrsta komunalnega objekta Točke ali naprave 1. urejeno cestišče (asfalt) 25 2. neurejeno cestišče (makadam) 15 3. vodovod 25 4. kanalizacija 25 5. električno omrežje 15 6. javna razsvetljava 10 Če je seštevek točk po tabeli 2 manj kot 30, se te točke ne upoštevajo. 18. člen Poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so: nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem, se ovrednotijo s 50 % točk določenih po tabeli 1 in 2. Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50 % točk po tabeli 1 in 2. S 50 % točk se ovrednoti tudi tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe. 22. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se uporablja za pridobivanje stavbnega zemljišča v družbeno lastnino in za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 26/77). 24. člen Odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu. 19. člen Občani in organizacije, ki so zavezanci za plačilo nadomestila, so dolžni v roku 30 dni od nastanka ali spremembe dejstev, na osnovi katerih se določa obveznost plačevanja nadomestila (sprememba naslova in povečanje površine), sporočiti Upravi za družbene prihodke. Podatke o dejstvih iz prvega pdstavka tega člena, podatke, pomembne za oprostitev plačevanja nadomestila ter podatke o vrstah komunalnih objektov in naprav iz 12. člena tega odloka, so na zahtevo davčnega organa dolžni dajati tudi drugi občinski upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, če razpolagajo z njimi. VI. Kazenske določbe 20. člen Z denarno kaznijo do (10.000 din) se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila, oz. prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila. Z denarno kaznijo (3.000 din) se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. Prehodne in končne določbe 21. člen Vrednost točke določi s sklepom Skupščina občine Kočevje na podlagi predloga sklada stavbnih zemljišč. Številka: Datum: Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja Obrazložitev: V skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih so občinske skupščine dolžne sprejeti nove oz. uskladiti z zakonom o stavbnih zemljišč. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je oblika rente, ki se plačuje za tekočo uporabo stavbnega zemljišča zaradi postopnega zboljSevanja komunalnega standarda na teh zemljiščih. Sredstva se zbirajo na račun sklada stavbnih zemljišč in so namenjena za pridobivanje, predvsem pa za opremljanje stavbnih zemljišč. Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bodo poleg sredstev neposrednih investitorjev, najpomembnejši del sredstev, s katerimi bo upravljal in razpolagal sklad stavbnih zemljišč. Predlagani osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč vsebuje določila družbenega dogovora o usklajevanju meril za določanje območij in meril za določanje višine nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86). Novost predstavlja podrobnejša proučitev meril, ki vplivajo na višino nadomestila. tajnik sklada stavbnih zemljišč Alenka Masterl, vodja odseka za urbanizem in urejanje prostora Gradivo pripravili: Dušica Delač, Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Kočevje (ESA - 20) Predlagatelj: Izvršni svet ESA - 20 PREDLOG Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 — prečiščeno besedilo), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 195. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Kočevje 1. člen Odlok o poslovnem času v občini Kočevje (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 37/83), se spremeni oz. dopolni in sicer: besedilo 6. člena se spremeni, tako da se glasi: »Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj, med 5. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač.« 2. člen 2. člen odloka naj se spremeni, tako da se Celotni člen glasi: »V drugem odstavku 11. člena se prvi stavek spremeni, tako da se glasi: Prodajalne z deljenim delovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 7. in 9. uro, popoldne pa med 14. in 17. uro, v turistični sezoni, ki traja od 15. junija do 15. septembra, pa med 17. in 19. uro. 3. člen Sedemnajsti člen se dopolni z novima šesto in sedmo ali-neo, ki se glasita: — nočni bari in drugi nočni lokali med 20. in 4. uro zjutraj; - disko klubi, začetek med 18. in 20. uro, konec najpozneje ob 2. uri. 4. člen V 28. členu se prva alinea dopolni z besedilom: »razen pošte v Kočevju, ki konča poslovni čas ob 18. uri; enote ptt v ostalih krajevnih skupnostih pa glede na potrebe posamezne krajevne skupnosti podaljšajo poslovni čas en dan v tednu od 15. do 18. ure«. 5. člen Kazenske določbe odloka se spremenijo in sicer: 1. v 29. členu se znesek »500 din « nadomesti z zneskom »5.000 din«; 2. v prvem odstavku 30. člena se znesek »do 20.000 din« nadomesti z zneskom »do 300.000 din«; v drugem odstavku istega člena pa se znesek »do 3.000 din« nadomesti z zneskom »do 50.000 din«; 3. v 31. členu se znesek »do 20.000 din« nadomesti z zneskom »do 50.000 din«; 4. v prvem odstavku 32. člena se znesek »do 30.000 din« nadomesti z zneskom »do 300.000 din«, v drugem odstavku istega člena pa se znesek »do 3.000 din« nadomesti z zneskom »do 50.000 din«; 5. v 33. členu se znesek »do 30.000 din« nadomesti v znesku »do 300.000 din«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 14-2/83-1/2 Datum: 28. 10. 1986 Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja Obrazložitev: Osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o poslovnem času v občini Kočevje so delegati obravnavali na zadnjem zasedanju občinske skupščine.. Že ob razpravi osnutka odloka so sprejeli pripombo, ki jo je podal IS SO Kočevje in se nanaša na poznejši začetek poslovanja prodajaln z deljenim delovnim časom v turistični sezoni. Zaradi različnih gledišč glede časa obratovanja »Nočnih lokalov« in »Disco klubov« pa so zbori naložili Komiteju za družbeni razvoj SO Kočevje, da izvede javno razpravo na kateri uskladi skupne interese. Javna razprava je bila 24. oktobra 1986 na kateri so bila usklajena stališča, ki so zajeta v 3. členu predloga odloka. Komite za družbeni razvoj Predlog sklepa o prenahanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Tekstilana Kočevje (ESA - 41) PREDLOG Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Tekstilana Kočevje Predlagatelj: izvršni svet ESA 41 Na podlagi 622. in 632. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76) in na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO TEKSTILANA Kočevje 1. Ukrep začasnega družbenega varstva v DO TEKSTILANA preneha. 2. Razreši se začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi: predsednik Petek Alojz, dipl. iur. član Orel Rudi član Zbačnik Rudi član Šikič Dane 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila začasnega kolegijskega poslovodnega organa iz sodnega registra. 4. Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva začne veljati 27. 11. 1985 in se objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 017-1/85-2/1 Datum: oktober 1986 Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja 1. r. . Poročilo o izvajanju sanacijskega programa v DO »Tekstilana« Kočevje Začasni kolegijski organ družbenega varstva v DO Tekstilana je dal zadnje poročilo organom družbenopolitične skupnosti 4. 6. 1986. Od tega časa so se razmere bistveno spremenile. Če so bile zaloge gotovih izdelkov v pretečenem obdobju velik problem, ki je bremenil delovno organizacijo, je v sedanjem času problem premajhne proizvodnje, tako da ni moč zadovoljiti zahteve kupcev. V preteklem obdobju se je načrtno zmanjševalo število delavcev, omejevala se je proizvodnja le za znane kupce, sedanja situacija pa je taka, da z obstoječim številom delavcev lahko teče proizvodnja le v dveh izmenah, z ozirom na fiksne pogodbe za izvoz pa ni mogoče zadovoljiti potreb na domačem tržišču. Obstoja velika nevarnost, da bomo zaradi premajhne proizvodnje za domači trg izgubili kupce, kar je z ozirom na konkurenco na domačem trgu realno pričakovati. Iz navedenih razlogov je bila posebna skrb posvečena proizvodnji, tako količini, predvsem pa kvaliteti proizvodnje. 1. Kadrovska problematika Odkar so se začele težave v DO Tekstilana je delovno organizacijo zapustilo 156 delavcev. Samo v letu 1986 je iz Tekstilane odšlo 93 delavcev, od tega 49 moških in 44 žensk. Med temi delavci je bilo 20 delavcev s poklicno šolo, 10 delavcev s srednjo šolo in 2 delavca z visokošolsko izobrazbo. Trenutno stanje kadrov je naslednje: Trenutno stanje kadrov je naslednje: stopnja skupaj moški ženske VII. — visoka 2 1 1 VI. — višja 5 1 4 V. — srednja 37 15 22 IV. III. — poMicna 60 22 38 II. — osnov, šola 147 19 128 I. — 4 — 7 razr. OŠ 163 34 129 I. — 0 — 3 razr. OŠ 12 4 8 426 96 330 Kadrovska problematika postaja glavni problem proizvodnje. Med delavci, ki so zapustili delovno organizacijo je veliko takih, ki so opravljali ključna dela v proizvodnji, predvsem so to delavci, ki so vodili proizvodni proces in vzdrževalci strojne opreme in inžtalacij. Posebej problematično je vprašanje vzdrževanja. V vsakem obratu je praktično ostal le en vzdrževalec, kar je zahtevalo novo organizacijo in izpopolnitev vzdrževalne službe. Ker zaradi nizkih osebnih dohodkov ni bilo mogoče dobiti vzdrževalcev izven delovne organizacije, smo na ta dela in naloge razporedili delavce, ki so delali na drugih delih in nalogah. Da bi se ti delvci usposobili za to delo, pa je potreben čas, Delovna organizacija je letos razpisala 24 štipendij za različne profile. Na podlagi razpisa smo sklenili pogodbe o štipendiranju le z dvema študentoma 4. letnika študija za poklic dipl. ing. tekstilne tehnologije. Delovna organizacija štipendira na V. stopnji tri dijake in so za poklice: tek-stilno-kemijski tehnik, strojni tehnik in kuharski tehnik. Ob delu študirajo na VI. stopnji trije delavci in sicer dva za poklic ing. tekstilne tehnologije kemijske ter mehanske usmeritve, en delavec pa za poklic varnostnega inženirja. V delovni organizaciji je zaposlenih 28 invalidov (6,57 % zaposlenih) in to 8 invalidov II. kategorije in 20 invalidov III. kategorije invalidnosti. Z ozirom na zmanjšano število delavcev smo prešli na proizvodnjo v dveh izmenah, dogaja pa se, da tudi dve izmeni nista polno zasedeni. Odsotnost z dela je velika, tako zaradi bolniškega staleža kot zaradi dopustov. Odsotnost po mesecih je bila naslednja: v delo pa jih morajo uvajati usposobljeni inštruktorji Zaradi pomanjkanja teh bo usposabljanje dolgotrajnejše ob tem pa trpi proizvodnja. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. zaposlenih 500 494 469 459 441 433 425 426 dopust 15 29 14 58 34 60 116 58 32 boleznine 67 70 58 52 50 37 28 44 49 porodniška 19 18 20 17 20 23 16 19 17 skupaj izost. 101 119 96 127 105 121 161 121 99 % odsot. 20,2 24,1 19,9 27,1 22,8 27,4 37,1 28,4 23,2 Če ob vseh teh dejstvih upoštevamo pomanjkanje kadrov na vzdrževanju, pa tudi že pomanjkanje tehničnega strokovnega kadra ter izkušenih delavcev v sami proizvodnji, je razumljivo, da pogosteje prihaja do zastojev v proizvodnji ali zaradi slabše organiziranosti dela, predvsem pa zaradi prepočasnega odpravljanja okvar na strojih, je razumljivo, da je proizvodnja manjša od potrebne in zaže-ljene. Izkoriščenost strojev pade tako, da so strojne kapacitete izredno slabo izkoriščene. Ukinitev tretje izmene in pogosti zastoji ter povezanost proizvodnje povzročajo, da so kapacitete v barvami izkoriščene le 50 %, v predilnici 65 %, v tkalnici 55 % in v končni obdelavi 65 %. Na proizvodnjo vpliva tudi storilnost, ki je v dokajšnji meri odvisna od strojnih kapacitet. Strojna oprema v predilnici, tkalnici in kosmatilnici je v pretežnem delu stala okrog 15 let, v glavnem slabše vzdrževana, tako da je potrebna rekonstrukcij in generalnih popravil. Slabo vzdrževanje je posledica pomanjkanja rezervnih delov iz uvoza. Slabše vzdrževanje ima za posledico na eni strani številne zastoje, na drugi strani pa to vpliva že na kvaliteto izdelkov. Če ob stanju strojne opreme upoštevamo še subjektivne pomanjkljivosti pri delavcih, nerazpoloženje zaradi nizkih osebnih dohodkov, občutek socialne nesigumosti, dolgo trajajoče sanacije s skromnimi rezultati, je jasno, kje so vzroki za padanje obsega proizvodnje in njene kvalitete. Vsa navedena problematika je silila začasni organ družbenega varstva, da razmišlja in išče rešitve za boljše delo. Možnosti za nabavo rezervnih delov so omejene, kadrovska problematika pa zaostrena, motiviranost delavcev za boljše delo majhna. Zato smo poskušali z organizacijskimi prijemi izboljšati stanje, kolikor je v danih razmerah sploh bilo mogoče. Ocenili smo, da je v danih pogojih nujno organizirati dobro pripravo dela, ki naj bi poskrbela za najustreznejše načrtovanje proizvodnje v najširšem smislu. Priprava dela je razdeljena v konstrukcijsko pripravo, tehnološko pripravo in operativno pripravo dela. Vsi deli priprave načrtujejo proizvodnjo od desinature preko kalkulacij in normiranja do operativnega načrtovanja z ustreznimi predpisi in spremljanjem dnevne, tedeske, mesečne in letne proizvodnje po posameznih delih delovnega procesa in celovito za delovno organizacijo. Proizvodnja sama pa je organizirana v petih obratih, vključujoč tudi zunanji obrat. Vzporedno s tako organizacijo proizvodnje je bila organizirana tudi služba kontrole kvalitete, ki zajema vhodno kontrolo (kontrola materialov in preje), medfazno kontrolo (kontrolo surovih tkanin) do končne izhodne kontrole (kontrola obdelave tkanine) vključujoč Masiranje izdelkov. Dela in naloge v pripravi dela, vodenju obratov in vzdrževanju so bila s prerazporeditvami obstoječih kadrov skoraj v celoti zasedena, čeprav ne v vseh primerih s kadri, M bi bili na teh delih potrebni. To posebej velja za vzdrževalce, ki se bodo morali za svoja dela in naloge še usposobiti. Ker nam kljub ukinitvi 3. izmene prihaja do tega, da nam primanjkuje delavcev v proizvodnji (predilci, tkalci, kosmatilci, konfekcionarji) smo v zadnjem času razpisali prosta dela in naloge in tudi sprejeli nekaj novih delavcev. Na delih in nalogah, kjer je potrebno uvajanje v delo, bo to uvajanje opravljeno po določenem programu, tako, da bi novosprejeti delavci čimprej lahko v proizvodnji dosegli zaželjene rezultate. Pomemben element, če ne najpomembnejši za motivacijo ljudi za boljše delo, je nagrajevanje. DelavsM svet DO je že razpisal referendum za sprejem Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Gre za usMajevanje samoupravnih aktov s področja delitve s panožnim sporazumom. Pomembni elementi v sistemu nagrajevanja pa so količina in kvaliteta izdelkov ter poraba materialov. Večja količina, boljša kvaliteta in manj porabljenih materialov. Večja količina, boljša kvaliteta in manj porabljenih materialov pomembno vplivajo na višino izplačanih osebnih dohodkov. Po sprejetem rokovniku naj bi bili vsi potrebni akti sprejeti do konca oktobra 1986 in uveljavljeni s 1. novembrom 1986. 2. Proizvodnja Gibanje proizvodnje v tekočem letu nam prikazuje naslednja tabela: Proizvodnja januar - september 1986 I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. barvarna 122.646 126.754 104.812 115.275 93.152 87.704 75.973 83.651 89.036 predilnica K 89.870 96.390 88.530 85.360 70.755 65.765 57.000 63.825 73.105 predilnica OE 25.464 20.140 20.710 17.570 15.475 16.650 19.000 20.712 14.806 tkalnica 145.358 122.296 108.470 116.056 96.955 98.452 81.141 88.512 99.978 apretura 210.222 203.965 153.973 177.415 138.312 165.910 107.610 133.619 107.089 tafting 8.121 4.087 3.084 13.427 10.882 12.262 9.682 10.231 6.014 vred. proizv. 235.475 231.303 194.793 243.887 182.573 160.066 114.135 126.772 129.248 faktur, real. 213.521 249.104 315.461 225.276 156.725 193.293 156.669 187.114 181.899 plač. real. 250.300 249.269 287.059 209.849 206.045 119.585 295.646 157.268 207.615 dosp. fakt. 209.408 190.120 164.197 147.725 100.982 103.810 106.763 111.223 178.737 Iz tabele je razvidno, da je proizvodnja v globalu padala od januarja do julija, šele v avgustu in septembru je čutiti rahel trend dviganja proizvodnje. To je posledica vseh ostalih gibanj (zaposlenost) in zastavljene politike, da se proizvaja le za znanega kupca. Tako je v poletnih mesecih tekla proizvodnja v glavnem za izvoz, le 30 % za domači trg. Z začetkom jesenske sezone, to je že od avgusta meseca naprej, ko se prične prodajna sezona za odeje, pa se je zgodilo to, da ni mogoče zadostiti potrebam kupcev zaradi premajhne proizvodnje in ker praktično ni bilo zaloge gotovih izdelkov. Tekstilana bi trenutno lahko, ne brez naporov, prodaja vsaj še enkrat več, kot je v stanju izdelati. Poskusi za povečanje proizvodnje niso dali ustreznih rezultatov, ker se je močno poslabšala kvaliteta, kar predstavlja dvojno nevarnost. Na eni strani se izgublja pri ceni, na drugi strani pa obstoja realna možnost izgube tržišča. Iz navedenih razlogov smo vztrajali pri kvalitetni proizvodnji, pa čeprav za ceno manjše proizvodnje. V vsem tem času so bili vlagani maksimalni napori, da se razmere sanirajo, da bi delo vsaj v dveh izmenah teklo normalno, vendar se večjim in manjšim zastojem nismo uspeli izogniti oz. jih preprečiti. Zastoji so pogojeni, kot je bilo že povedano, s pomanjkanjem delavcev na ključnih mestih tako v proizvodnji kot v vzdrževanju, s slabo vzdrževano opremo, s pomanjkanjem rezervnih delov, pa tudi z nedodelano organizacijo dela, ki se šele uvaja. V zadnjem času, ko smo povečali proizvodnjo za domači trg, se že srečujemo s problemi nabave tako surovin kot reprodukcijskih materialov. Problem surovin je za krajše obdobje rešen z uvozom iz Sovjetske zveze, barve smo nabavili s kompenzacijskim poslom iz Poljske, ostaja pa vrsta drugih materialov, ki jih je le deloma mogoče dobiti na domačem tržišču, vprašljiva pa je njihova kvaliteta in cene, ki so praviloma nesorazmerno visoke. V proizvodnji se pojavlja tudi nekaj tehnoloških problemov, ki jim težko odkrijemo vzroke. Pogojeni so s pogostim menjavanjem surovin različnih proizvajalcev, z menjavanjem kemikalij, potrebnih za obdelavo tkanine ali surovine. Svoj delež k tem problemom prispeva tudi slabo vzdrževana oprema. Za ilustracijo naj navedemo, da npr. žagaste obloge na mikalnikih niso bile obnovljene 15 let, čeprav bi jih morali obnoviti najkasneje v 5 do 10 letih. Dogaja se, da v predilnici težko doseženo ustrezno trdnost preje iz primerne surovine, slabša preja povzroča več pretrgov in s tem zastojev v tkalnici, to ima za posledico slabšo kvaliteto surove tkanine, potrebno je izšivanje, to je popravilo, da bi iz tega lahko dobili ustrezne odeje. Take in podobne probleme bi morala predčasno razrešiti priprava dela, ki pa še ni utečena, pa tudi sicer nimamo dovolj strokovnega kadra s potrebnimi izkušnjami na posameznih področjih dela. Sanacijski program, pa tudi splošne usmeritve govorijo o prestruktutranju proizvodnje. Tekstilana z opremo, s katero razpolaga in s sredstvi ki jih nima, ne more razmišljali s prekstruktuiranjem. Oprema v Tekstilani ni najmodernejša, ne najproduktivnejša, je pa oprema, s katero se da proizvajati še vedno dovolj kvalitetne izdelke. Zato je z izkoriščanjem te opreme in znanja, kolikor ga imajo naši delavci, potrebno doseči optimalno proizvodnjo in na osnovi te proizvodnje oz. z dohodkom od te proizvodnje ustvariti osnovo za postopno prestruktuiranje. Razumljivo pa je, da je ob taki orientaciji, razpoložljivo strojno opremo izkoristiti za vse vrste izdelkov, ki jih je mogoče proizvajati s to opremo, vključujoč tudi usluge za druge tekstilne tovarne. Zato je še nekaj časa potrebno računati s tem, da bodo odeje osnovni artikel proizvodnje Teksti-lane, vse ostalo od pregrinjal, preko taftinga do volne za ročno pletenje pa le dopolnilni asortiman, odvisen predvsem od povpraševanja na trgu oz. od možnosti dovolj ugodne prodaje. 3. Finančno poslovanje Finančno poslovanje Tekstilane kljub dovolj ugodnim sanacijskim kreditom ni konsolidamo. Velik izvoz, precejšnje količine blaga v skupni prodaji zahtevajo dokajšnja obratna sredstva, tako, da je delovna organizacija še vedno močno odvisna od kratkoročnih kreditov za obratni kapital. Visok porast obresti in drugih porabljenih sredstev zmanjšuje finančni rezultat. Finančno poslovanje je razvidno iz naslednjih tabel: I. Finančni rezultat I. - VIII. 1986 vOOO din Zap št. 1. Elementi Plan L-VIII./86 Realizacija L—VIII./86 Indeks 4:3 1 2 3 4 5 1. celotni prihodek 1,934.000 1,972.141 102,0 2. porabljena sredstva 1,450.000 1,579.443 108,9 od tega: — amortizacija 49.600 — obresti 342.642 3. dohodek 484.000 392.698 81,1 — zakonske in pogodb, obvez. 157.000 93.434 59,5 4. čisti dohodek 327.000 299.262 91,5 - osebni dohodki 327.000 277.876 85,0 5. ostanek čistega dohodka za sklade 21.386 - II. Zaloge V 000 din Zap. št. Vrsta zalog Stanje na dan 31.12.85 30.6.86 31. 8. 86 Indeks 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1 material in drob. inv. 133.947 126.248 193.316 144,3 153.1 2 nedovršena proizv. 100.730 127.848 84.711 84,1 66,3 3 gotovi izdelki 412.053 408.328 398.030 96,6 97,5 Skupaj 1 — 3 646.730 662.424 676.057 104,5 102,1 III. Stanje kreditov a) kratkoročni v 000 din Zap. št. Namen kreditov Stanje na dan 31.12.85 30.6.86 31. 8.86 Indeks 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. Izvoz — pri LB 147.041 45.739 83.547 56,8 182,7 2. za obrat, sredstva-LB 401.719 373.871 300.000 76,7 80,2 3. za OD - pri skl. skup. rez. 65.500 38.500 38.500 58,8 100,0 4. za izvoz, stimulac. 13.000 5.948 13.000 100,0 218,6 5. blagovni kredit—deviz. 84.908 12.113 - - — 6. za obrat. sred. pri OZD 201.000 31.000 10.000 5,0 32,2 Skupaj 1 — 6 913.168 507.171 445.047 48,7 87,7 b) dolgoročni v 000 din Zap. Stanje na dan Indeks št. 31. 12. 85 30. 6. 86 31. 8. 86 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. blagov. kred. dev. CREDIOP 94.260 132.360 135.007 143.2 102,0 2. trajna obrat. sred. — LB 26.259 26.259 37.069 141,2 141,2 3. sanacijski kredit — LB - 137.464 137.464 - 100,0 4. sanacijski krediti - OZD - 222.741 222.741 - 100,0 Skupaj 1—4 120.519 518.832 532.281 441,6 102,6 Skupaj kratkoročni in dolgoročni 1,033.687 1,026.003 977.328 94,5 95,2 delež: kratkoročnih 88,3 % 49,4 % 45,5 % 51,5 92,1 dolgoročnih 11,7% 50,6 % 54,5 % 465,8 107,7 100,0 % 100,0 % 100,0 % - - IV. Obresti v 000 din Zap. Stanje na dan Indeks št. Vrsta obresti 31. 12. 85 30. 6. 86 31. 8. 86 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. od kreditov 318.053 197.772 267.599 84,1 135,3 2. od zakasnelih plačil 92.073 58.687 75.043 81,5 127,9 dobaviteljem Skupaj 1+6 410.126 256.459 342.642 83,5 133,5 V. Osebni dohodki v 000 din Zap. št. Realizacija leto 1985 I. - VI. 86 I. VIII. 86 Indeks 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. izplačani OD — poprečje 31.334 53.542 57.782 184,1 107,7 2. število zaposl. na podlagi vkalkuliranih ur 500 451 436 114,7 96,7 Izplačani poprečni osebni dohodek je znašal za mesec — avgust 75.582 din — september81.712 din VI. Kazalci uspešnosti Zap. št. Elementi Realizacija leto 1985 I. - VI. 86 I. VIII. 86 Indeks 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. dohodek na delavca din - 651.009 900.683 — 138,3 2. dohodek v primerjavi s poprečno upor. sredstvi - 1,8 2,4 - 133,3 3. v % (rentabilnost) čisti dohodek na delavca din - 502.778 686.381 - 136,5 4. akumulacija v primerjavi z dohodkom v % — 7,1 5,4 - 76,1 5. akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom v % - 9,2 7,1 - 77,2 6. akumulacija v primerj. s popreč. uporab, poslov, sred. v % - 1,3 1,3 - 100,0 7. celotni prihodek v primerj. s porab, sredstvi v % 95,1 123,7 124,9 131,3 100,8 8. OD in sredstva za skup. porabo na delavca din 31.334 76.069 79.666 254,2 104,7 Finančni rezultat je odraz vseh težav, s katerimi se organizacija srečuje, predvsem pa manjše proizvodnje od mogoče. Zaradi zmanjšanja proizvodnje se je porušilo razmerje med izvozom in prodajo na domačem trgu. V izvozu se ne ustvarja dohodek, pa tudi stimulacije so nizke, ker gre za dodelavne posle in ne za čisti izvoz. V izvozu ni problema plasmaja, so pa vprašljive cene. Koncem leta nam je sicer uspelo nekoliko znižati že dogovorjene izvozne obveznosti vendar premalo, da bi lahko s prodajo na domačem trgu ustvarili pomembnejši dohodek. 4. Plan za leto 1987 in nadaljne usmeritve V prihodnjem letu načrtujemo proizvodnjo v dveh izmenah. kar še vedno pomeni le 66 % izkoriščanje kapacitet. Drugačne proizvodnje spričo pomanjkanja delavcev ni mogoče načrtovati. Osnova proizvodnje bodo še vedno odeje s tem. da bomo asortiman popestrili z volnenimi odejami. Ob odejah bomo izdelovali še pregrinjala, prte, volno za ročno pletenje, tafting. Proizvodni program se torej ne bo bistveno menjal. Posebno pozornost bomo posvečali oblikovanju naših izdelkov. Še vedno je nekaj nabavljene opreme izven funkcije. V prihodnjem letu bomo rešili tudi to vprašanje ali tako, da to opremo damo v funkcijo ali jo odprodamo. Posebno pozornost bomo posvetili obnovi in vzdrževanju strojne opreme. Narejene bodo ustrezne analize in sprejete na tej osnovi usmeritve nadaljnega razvoja. V tekočem letu smo se z ozirom na razmere ukvarjali skoraj izključno s sanacijo proizvodnje, manj s problemi komerciale in financ, ker so se v proizvodnji vsakodnevno pojavljali novi problemi, ki jih je bilo izredno težko premagovati. S sistematičnim delom, predvsem na področju organizacije dela, računamo razrešiti vsa najbistvenejša vprašanja na proizvodnem področju in se posvetiti tudi drugim nič manj pomembnim vprašanjem. Problemi nagrajevanja in ustvarjanja motivacije za boljše delo so osredna vprašanja, ki jih je nujno čim prej razrešiti. Žal se nam še vedno dogaja, da delavci zapuščajo delovno organizacijo, ker niso prepričani, da je dokončna sanacija možna. _________ Posebno pozornost moramo posvečati problemom odsotnosti z dela. Z ustanovitvijo obratne ambulante računamo z boljšim, predvsem preventivnim delovanjem zdravstvene službe in z odsotnostjo, ki bo v mejah normale. Tudi sistem nagrajevanja bo tak, da bo v čim večji meri stimuliral večjo in dobro proizvodnjo. Najtežji problemi nas čakajo pri saniranju kadrovske problematike. Tu ne gre le za strokovni kader, ki ga tudi primanjkuje in njegovo izpopolnjevanje ampak predvsem za delavce v neposredni proizvodnji. Ustvariti motivacijo za delo pri teh delavcih je ključno vprašanje boljšega ali slabšega dela Tekstilane. Odnosi v kolektivu so bili v pretečenem obdobju do kraja porušeni, te odnose je potrebno urediti, vzpostaviti odnose medsebojnega zaupanja, kar je z ozirom na mlad strokovni kader možno. V komercialnem smislu mora Tekstilana v naslednjem obdobju vzpostaviti še boljše odnose s svojimi dobavitelji in kupci. Medsebojno povezovanje in sodelovanje je nujno za uspešnejše delo. To področje je bilo z ozirom na šibko kadrovsko zasedbo precej zapostavljeno in se je zreduciralo več ali manj na kupoprodajne odnose brez dolgoročnejših usmeritev. Posebno vprašanje je delo obrata v Osilnici. Trenutno ta obrat dela izključno kooperacijske posle za Beti iz Metlike. V prihodnjem letu bo vzporedno s sanacijo razmer v Tek-stilani razrešen tudi primer tega obrata. Na programskih usmeritvah se že deluje, vendar je potrebno napraviti še ureditve razmer znotraj delovne organizacije. Če bomo uspešni pri saniranju notranjih odnosov, če bomo v stanju motivirati kolektiv za boljše delo, sanacija ne bo vprašljiva. Res je, da ostaja vrsta nerešenih materialnih in razvojnih vprašanj, ki pa so rešljiva ob dobrem kolektivnem delu in v vzdušju medsebojnega zaupanja in dobrega strokovnega dela. Kočevje, 21. oktober 1986 Predsednik začas. kolegijskega organa družb, varstva: Alojz Petek vse potrebne izračune, da bi proizvodnja dejansko bila r labilna in zagotovljena za daljše obdobje. Dokončna sanacija Tekstilane je v prvi vrsti odvisna Osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Kočevje (ESA - 35) Osnutek ESA - 35 Predlagatelj: Upravni organ za notranje zadeve Na podlagi 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št, 6/79, 2/82 in 34/84) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ............... sprejela Odlok o javnem redu in miru v občini Kočevje I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za zavarovanje javnega reda in miru, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin in ukrepi za zavarovanje živali v občini Kočevje. - 2. člen Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana. Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledice njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike. II. Varstvo reda, miru in družbene discipline 3. člen Vodja javnega shoda, oziroma vodja javne prireditve na javnem shodu in javni prireditvi (v nadaljnem besedilu prireditev), in poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec v gostinskem lokalu so dolžni: 1. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane; 2. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač; 3. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih; 4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa; 5. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih; 6. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete; 4. člen Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer-na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti izobešena v lokalu na vidnem mestu. 5. člen Za zagotovitev javnega reda in miru in družbene discipline je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev; 2. kaditi v gledališčih in športnih dvoranah, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je z napisom to prepovedano in v prostorih, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija; 3. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusni in železniški postaji, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih; 4. puščati motoma vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 3 minute; 5. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov; 6. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva; 7. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač; 8. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ah če je kraj kako dmgače zavarovan; 9. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občana z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu; 10. namerno motiti kopalnice ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, v bazenu itd.; 11. povzročati hmp z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih naprav, ki jih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj prilagoditi na sobno jakost; 12. povzročati čezmeren hmp ali ropot v bližini šol, ambulant in dmgih javnih ustanov; 13. s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali na kak dmg način motiti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. 6. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa oziroma v nočnem času morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dovoli občinski upravni organ za notranje zadeve. Možna varianta! Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dovoli občinski upravni organ za notranje zadeve na osnovi predhodnega mnenja krajevne skupnosti, ki si ga pridobi organizator prireditve. III. Izobešanje zastav in uporaba zastav 7. člen Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Kočevje so dolžni skrbeti, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošni poziv izobesijo zastave družbenopolitičnih skupnosti na poslovnih in stanovanjskih zgradbah. Splošni poziv v smislu prvega odstavka tega člena pravočasno objavi na krajevno običajen način občinska oziroma krajevna konferenca SZDL. 8. člen Zastave dmžbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij in dmštev je dovo- ljeno nositi ob jubilejnih praznikih ter skuponosti organizacij, društev in ob drugih priložnostih pomembnih za njih. Zastave in prapori v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nositi v sprevodih in drugih prireditvah zabavnega značaja. 9. člen Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj, oziroma najkasneje v roku 24. ur, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene. Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske in obvestila, ki se postavljajo ob posebnih prilikah, je potrebno odstraniti najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni. IV. Varstvo ljudi in premoženja 10. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: 1. na prireditvah in v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje; 2: namerno dražiti, plašiti, ali ščuvati živali; 3. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi; 4. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisane table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu; 5. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja', 6. z metanjem kamenja in drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje; 7. se sankati, smučati, kotalkati ali igrati na cestah; 8. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu; 9. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer se lahko povzroči škodo ali ovira promet; 10. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov, na pašnikih ali drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan; 11. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je možna nevarnost požara; 12. uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika; 13. puščati otroke do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih; 14. organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa; 15. preprodajati in vsiljevati predmete ali storitve, brez dovoljenja krošnjariti po stanovanjih ali na javnih krajih; 16. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih; 17. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva; 18. streljati s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja; 19. v primeru izrednih razmer ali elementarnih nesreč in zaradi neovirane izpraznitve trgovskih, gostinskih in drugih javnih lokalov je med poslovnim časom prepovedano zaklepati ali kako onemogočati normalno odpiranje vhodnih vrat; V. Varstvo zdravja in čistoče 11. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. Voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge javne lokale; 2. Hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven vidnih poti; VI. Varstvo zunanjega videza 12. člen Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena. Občinski komite za družbeni razvoj in urejanje prostora lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika ali upravljalca zemljišča in sanitarne inšpekcije. 13. člen Prepovedano je pustiti motorno vozilo s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na predlog pristojnega organa ne odstrani, pristojni organ odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika. Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni organ odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Kočevje. Občinski komite za družbeni razvoj in urejanje prostore v določi OZD, ki bo zadolžena za odstranjevanje motornih vozil iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni: 1. skrbeti, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda in in podobne naprave; 2. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanalizacijske jaške in hidrante, čimprej, najkasneje pa do 6.ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg ali sneg, ki pada"s strehe; 3. ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem. VII. Plakatiranje 15. člen Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav je dovoljeno samo na zato posebej določenih mestih, ki jih v soglasju s krajevnimi skupnostmi določi občinski komite za družbeni razvoj in urejanje prostora. Organizacije združenega dela, družbene organizacije in društva imajo lahko svoje table izven svojih prostorov, ki morajo biti urejene in postavljene v soglasju z organom iz prejšnjega odstavka. 16. člen Za nameščanje plakatov na za to določena mesta skrbi organizator javnega shoda oziroma prireditve, oziroma organ ali organizacija iz drugega odstavka prejšnjega člena. 17. člen Lastniki oziroma uporabniki morajo oglasne table in panoje redno vzdrževati. Izjemoma je plakate in obvestila, ki so splošnega pomena, možno nameščati tudi v izložbena okna. 18. člen Slavoloki, transparenti, plakati, panoji in drugi priložnostni okraski in obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, prireditvah ali drugih posebnih prilikah, se smejo postavljati oziroma izobešati ravno na za to določena mesta in morajo biti odstranjeni najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili izobešeni oziroma postavljeni. 19. člen Organizatorji prireditev in ostali, ki so namestili plakate, so dolžni vse razstrgane in onesnažene plakate odstraniti ah prelepiti. Plakati, ki oglašajo prireditve, se lahko po končani prireditvi prekrijejo z novimi. VIII. Kazenske določbe 19. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se odstranijo s prireditvenega prostora in gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. točka 3. člena), 2. vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. točka 3. člena), 3. vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih (3. točka 3. člena) 4. vodja prireditve, če ne zaključi prireditev ob uri, ki je navedena v posebni določbi ali potrdilu o priglasitvi (4. točka 3. člena), 5. poslovodje ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne zapre in izprazni javnega lokala po izteku obratovalnega časa (4. točka 3. člena), 6. kdor toči ah prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (1. točka 5. člena), 7. kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih (3. točka 5. člena), 8. kdor vznemirja, moti ah nadleguje občane z zbiranjem podatkov ah izjav, ki niso v javnem interesu (9. točka 5. člena), 9. kdor ne zaključi prireditev na kateri se uporabljajo naprave za povzročanje zvokov v skladu s 5. členom, 10. kdor ima orožje ah nevarno orodje na prireditvi ah v javnem lokalu (1. točka 10. člena), 11. kdor uniči, poškoduje, popiše ah odstrani napisno tablo, oznako ah napravo, ki služi javnemu namenu (4. točka 10. člena), 12. kdor opusti opravilo ah odstrani objekt ah napravo za varnost ljudi in premoženja (5. točka 10. člena), 13. kdor preprodaja ah vsiljuje predmete ah storitve ah brez dovoljenja krošnjari po stanovanjih ah javnih krajih (15. točka 10. Člena), 14. kdor nadleguje s širjenjem ah vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (16. točka 10. člena), 15. kdor postavi šotor, bivalni avtobus ah avtomobilsko prikolico za bivanje ah kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso za to določena (prvi odstavek 12. člena), 16. kdor pusti motorno vozilo iz prvega odstavka 13. člena na parkirnem prostoru, zeleni površini ah na drugi javni površini, 17. kdor ravna v nasprotju z določili 15., 17., 18. in 19. člena. Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek iz tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo 5.000 d 100.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din. 20. člen Z denarno kaznijo 1.500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (5. točka 3. člena), 2. vodja prireditve, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor in odstrani postavljene objekte ah ostale predmete (6. točka 3. člena), 3. kdor karta ah igra druge igre v javnem lokalu ah na drugem javnem mestu, kjer je to prepovedano (1. odstavek 4. člena), 4. kdor ovira ah moti organizirane sprevode ah vznemirja udeležence sprevodov (5. točka 5. člena), 5. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (7. točka 5. člena), 6. kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ah na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ah če je kraj kako drugače zavarovan (8. točka 5. člena), 7. kdor z vpitjem ah prepevanjem moti ljudi (13. točka 5. člena), 8. kdor namerno moti kopalce ah ogroža njihovo varnost na javnem kopališču in bazenu (10. točka 5. člena), 9. kdor ravna v nasprotju s 7., 8. in 9. členom, 10. 11. člena), 12. kdor z brezobzirno vožnjo oškropi ah kako drugače onesnaži ljudi (3. točka 10. člena), 13. kdor z metanjem kamenja ah drugih predmetov poškoduje ah ogrozi ljudi ah premoženje (6. točka 10. člena), 14. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ah se obeša na vozila v javnem prometu (8. točka 10. člena), 15. kdor neti ah prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ah premoženja ah povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani (10. točka 10. člena) 16. kdor odmetava goreče cigarete, druge ogorke ah pepel na kraju, kjer je nevarnost požara (11. točka 10. člena), 17. kdor uničuje, trga ah pobira sadje, poljske ah vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika (12. točka 10. člena), 18. kdor pusti otroka do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanju, na cesti, ulici ah na drugem javnem mestu (13. točka 10. člena), 19. kdor organizira tekmovanja ah trening v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strehšč brez soglasja pristojnega organa (14. točka 10. člena), 20. kdor pusti žival na javnem prostoru ah prometni površini brez nadzorstva (17. točka 10. člena), 21. kdor strelja s fračo, lokom ah drugo strelno napravo na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ah premoženja (18. točka 10. člen), 22. kdor hodi ah vozi v naseljenih krajih izven vidnih poti, lomi drevje, grmičevje, trga cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju ah ga uničuje, poškoduje javne parke, klopi in druge javne naprave (7. točka 11. člen), 23. kdor ne poskrbi, da so na objektu ob cesti ali poti nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda in podobne naprave (1. točka 14. člen). Pravna oseb^ in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 4., 6., 15. in 19. ter 23. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinajrev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 do 1.500 din. kdor povzroča čezmeren hrup ah ropot v bližini sol, ambulant in drugih javnih ustanov (12. točka 5. člena), kdor namerno draži, plaši ah ščuva Živah (2. točka 10. 21. člen Z denarno kaznijo 10.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti če: 1. dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to z odločbo pristojnega organa prepovedano (4. člen), 2. med poslovnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgovinskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (zadnji odstavek 10. člena). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev. 22. člen Z denarno kaznijo 1.500 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor kadi v kinu, gledališču ali športni dvorani, v lokalu, ki je izključno namenjen prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano ali v prostoru, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija (2. točka 5. člena), 2. kdor pusti motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenem stanovanjskem naselju dalj kot tri minute (4. točka 5. člena), 3. kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo (6. točka 5. člena), 4. kdor se sanka, smuča, kotalka ali igra na cesti (7. točka 10. člena), 5. kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta, robnika hodnika za pešce, izložbi ali na drugi kraj, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (9. točka 10. člena), 6. kdor privede žival v trgovinski, gostinski ali drugi javni lokal (3. točka 11. člena), 7. kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnik, dohoda k stanovanjski ali poslovni zgradbi, kanalizacijskega jaška ali hidranta do 6. ure zjutraj ali podnevi sproti ne odstranjuje novo zapadli sneg in sneg, ki pade s strehe (2. točka 14. člena), 8. kdor ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah ob poledici ne posuje pločnika s soljo, peskom ali žaganjem (3. točka 13. člena). Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po tem členu se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z 1.500 din. IX. Končne določbe 23. člen Za prekršek po 22. členu odloka izterja denarno kazen takoj na mestu delavec PM, pooblaščen inšpektor. Varianta: ter komunalni nadzornik 24. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni organ, pooblaščeni inšpektorji, PM, komunalni nadzornik in oškodovanec. Varianta: 1. Inšpekcijske službe — 3. člen 4. in 6. točka — 5. člen L, 2. in 12. točka — 6. člen v celoti — 10. člen 2., 5., 10., 11., 15. in 19. točka — 11. člen 3. točka — 14., 15., 17., 18. in 19. člen 2. Postaja milice — 3. člen L, 3. in 4. točka — 4. člen v celoti — 5. člen od točke 3 dalje — 6. člen v celoti — 7., 8., 9. člen v celoti — 10. člen od 1. do 8. točke in od 12. do konca — 11. člen L in 2. točka — 12. člen v celoti — 13. člen v celoti — 14., 15., 17., 18. in 19. člen 3. Komunalni nadzornik — 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18. in 19. člen 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 40/83). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: november 1986 Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja, l.r. Obrazložitev Sedaj veljavni občinski odlok o javnem redu in miru, je sprejel zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občine Kočevje na svojih sejah dne 6. decembra 1983. Če pogledamo kratko zgodovino obstoja odloka, vidimo, da še nismo resno pristopili k njegovemu izvajanju. To nam kažejo in opozarjajo razni prekrški iz tega naslova, kar ima vse za posledico nejevoljo ljudi. Naj se samo spomnimo nekaterih primerov, ki bodejo v oči kot so onesnaževanje okolja, prekoračitev obratovalnih časov, divje plakatiranje in nočno kaljenje miru itd. Odgovorne službe so različno ukrepale v takih primerih in se držale predpisov zapisanih v zakonih in ne odloka, ki je prilagojen občinskim razmeram. Največkrat pa je nastalo ugibanje, kdo je za kaj pristojen. V osnutku odloka smo se temu hoteli izogniti s tem, da smo pristojni organ oziroma službo kar imenovali. V nekaj primerih smo se poslužili VARIANT (člen 6., 23. in 24.) z željo, da jih razprava potrdi, ovrže ali dopolni. To isto velja tudi za vse ostale člene, seveda pa bodo pripombe upoštevane, če bodo imele zakonsko osnovo. Novo v osnutku sedanjega odloka je tudi poglavje VII. PLAKATIRANJE, kar se nam zdi še kako potrebno. Za bolj učinkovito delo na področju javnega reda in miru se že nekaj časa pojavlja predlog o zaposlitvi občinskega komunalnega nadzornika, katerega delokrog bi bil naslednji: — kontrola prometa pešcev, kolesarjev in motornih vozil (hodniki za pešce, parkiranje, zelenice) — kontrola odlaganja vseh vrst odpadkov — kontrola in izvajanje plakatiranja — kontrola nad uporabo javnih površin — kontrola nad uporabo tržnice — kontrola nad izvajanjem zimske službe — kontrola izobešanja zastav — kontrola nad izvajanjem čistoče na javnih površinah — delovanje zapornic in čistoče Rinže. Trenutno potekajo razgovori, kako zanj zagotoviti denarna sredstva ter kje naj bo zaposlen. Smatramo, da bi upravičil svoj obstoj. Oddelek za notranje zadeve načelnik Miha Majerle, l.r. Odogovori na delegatska vprašanja (ESA - 33) Delegatska vprašanja kot posebna interesna informativna oblika v okviru socialističnega samoupravljanja Predsedstvo SO Kočevje je na seji, dne 23/9-1986 tudi obravnavalo vsebino delegatskih vprašanj in odgovorov na vprašanja. Ugotovljeno je, da so obvezujoči del informativnega sistema in imajo svojo osnovo v samoupravljanju. Predsedstvu se postavlja vprašanje celovitosti delovanja delegatskega sistema od delegacij Zborov do temeljnih delegacij SIS. Gre za to, da se praviloma vsa vprašanja naslavljajo na Zbore občinske skupščine in tudsi tista, ki zadevajo neposredno SiS ali društva. Poslovnik SO Kočevje govori v drugem odstavku 30. člena, da ima delegat pravico postaviti izvršnemu svetu, ali predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo, ali na zadeve njihove pristojnosti. Predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij, ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini, ali na delo teles, ki jim predsedujejo. Ta vprašanja zbira sekretariat SO in IS. Imenovani pa dajejo nanje odgovore. Drugače naj bi bilo, kadar se vprašanje nanaša na druge organe, ki morajo ravno tako, kot organi SO dajati neposredne odgovore vsem delegatom iz svojega področja dela. Zato naj delegati vprašanje, ki se nanašajo na SiS zdravstva, šolstva, kulture, socialnega skrbstva, varstva, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, komunalne cestne dejavnosti, vodopreskrbe, požarnega varstva, stanovanjske skupnosti, zaposlovanje in druge, naslavljajo na skupščine teh SiS, ki morajo postati mesto dogovarjanja med porabniki in izvajalci. Le tako bo zaživel celoten delegatski sistem. V kolikor na delegatsko vprašanje ne bi bilo odgovora bomo iz strani odgovornih na SO takoj posredovali in tudi zahtevali odgovornost. Predsednik občinske skupščine Kočevje Stane Letonja 1. Zakaj se v KS Struge ne usposobi - montira, javna telefonska govorilnica, kljub temu, da so na razpolago proste telefonske številke že dve leti? (KS Struge) Odgovor: Za eventuelno postavitev javne telefonske govorilnice v Strugah so bile izvršene električne meritve telefonskega voda, na relaciji avtomatske telefonske centrale Videm-—Dobrepolje—Struge. Na osnovi teh meritev je ugotovljeno, da je slabljenje voda za telefonski pogovor v dopustnih meja, prekoračeno pa je dopustno slabljenje za signalni kriterij tarifiranja (visoka frekvenca 16 K - HZ). Zaradi navedenega telefonske govorilnice ni mogoče vključiti na avtomatsko telefonsko centralo Videm—Dobrepolje. Krajevna skupnost Struge je bila že v letu 1985 (dopis št. 01-225/2-85, z dne 27/3-1985) obveščena, da ni možna postavitev javne telefonske govorilnice v Strugah, ker obstaja problem tehnične narave (prevelika oddaljenost). Javno telefonsko govorilnico v Strugah bo možno vključiti, ko bo izvršena montaža avtomatske telefonske centrale v Strugah. TOZD PTT Kočevje 2. Delegacija KS Struge predlaga, da se spremeni delovni čas PTT enote Struge in sicer, da bi bila enota odprta en dan v tednu tudi v popoldanskih urah. Odgovor: Na območju SR Slovenije, kakor tudi Jugoslavije je sprejet Samoupravni sporazum o delovnem času PTT enot, ki je za celo to območje enotno urejen. PTT enota Struge ima delovni čas za uporabnike: — od ponedeljka do petka od 8. — 14. ure — ob sobotah od 8. do 12. ure Ta delovni čas je vsklajen z navedenima samoupravnima sporazumoma o delovnem času PTT enot. Da bi zadostili zahtevam krajanov, predlagamo naslednji delovni čas pri PTT enoti Struge: — v ponedeljek, torek, četrtek, petek od 8. do 14. ure — v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure — v soboto naj bi bila PTT enota zaprta. V primeru, da se krajevna skupnost s predlogom strinja, naj posreduje PTT enoti svoje soglasje. Sprememba delovnega časa se v skladu s sporazumom lahko izvrši dvakrat letno in .sicer 1. januarja oz. 1. junija tekočega leta. TOZD PTT Kočevje 3. Kaj bo z asfaltiranjem ceste na relaciji Rapljevo — Čatež v KS Struge zaradi izpada občinskega samoprispevka. Odgovor: Zadovoljivega odgovora na zastavljeno vprašanje delegacije v KS Struge v zvezi z asfaltiranjem ceste Rapljevo — Čatež v KS Struge ne moremo dati, saj je bil edini finančni vir za asfaltiranje ceste občinski samoprispevek. Možne rešitve problema se še iščejo, podobno kot pri ostalih objektih in napravah, ki so bili predvideni za izgradnjo z občinskim samoprispevkom (šolstvo, zdravstvo, vodo-preskrba, kanalizacijsko omrežje, itd.) Izvršni svet SO Kočevje 4. Kdo je dolžan povrniti stroške delegatom, ki se udeležijo seje Zbora krajevnih skupnosti (KS Kostel)? Odgovor: Stroške prihodov delegatov na seje zborov je dolžna povrniti skupščina občine. Upravičenost stroškov (prevoz in ustrezna dnevnica) se ugotovi na podlagi oddanih pooblastil. Oddelek za Občo upravo 5. Zanima nas kriterij na podlagi katerih so vrednotene usluge odvoza smeti. Zakaj niso merilo število članov v gospodinjstvu namesto kvadrature stanovanja. Kje so bile cene teh storitev verificirane in kdaj? (KS Ivan Omerze) V zvezi s postavljenim delegatskim vprašanjem delegacije KS »Ivan Omerza« na 4. seji zbora KS občinske skupščine dajemo naslednjo obrazložitev: Komunalno podjetje »KOMUNALA« Kočevje je delovna organizacija posebnega družbenega pomena, ki po ODLOKU o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje (Ur. list št. 19/84 — SRS), poleg drugih osnovnih komunalnih dejavnosti vrši tudi odvoz in odstranjevanje odpadkov. Z veljavnimi ODLOK-i (SDL št. 20/73 in Ur. list SRS št. 14/85) je tudi konkretneje regulirano odlaganje smeti in odpadkov na območjih krajevnih skupnosti občine Kočevje. Skladno z Družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje komunalnih storitev v letu 1986 je tudi Komunalno podjetje »KOMUNALA« Kočevje oblikovalo dcene odvoza smeti in odpadkov. Družbeni dogovor določa kaj sme v ceno in kaj ne. Tako oblikovane cene komunalnih storitev se predlagajo na delavskem svetu delovne organizacije, nato pa ceno obravnava še ustrezen pooblaščeni organ skupščine SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Šele na to delavski svet DO »KOMUNALA« Kočevje sprejme ceno in na ustrezen način obvesti javnost. V sestavu delavskega sveta DO so tudi predstavniki delegatov uporabnikov komunalnih storitev in predstavniki družbeno političnih organizacij. S tem je po ZAKON-u o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) zagotovljeno sodelovanje prisprejemanju konkretnih sklepov. Koordinacijski odbor pri skupščini SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je pooblaščen organ za obravnavanje in dajanje mnenj k predloženim cenam komunalnih storitev. Tudi v tem organu je dana možnost sodelovanja uporabnikov. Cena odvoza odpadkov za obdobje januar — junij 1986 je sprejeta s sklepom delavskega sveta DO »KOMUNALA« Kočevje, dne 26/2-1986. Kot je že navedeno je omenjeni sklep sprejet na podlagi DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH IZHODIŠČIH ZA OBLIKOVANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV (Ur. Ust SRS št. 2/85), ter na podlagi pobude skupščine SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje z dne 18/2-1986. Obstoječi način obračunavanja odvoza smeti je vezan na koristno površino stanovanja ali stanovanjske hiše. V okviru tehnične službe Komunalnega podjetja »KOMUNALA« Kočevje je preverjen tudi predlog obračuna odvoza smeti po številu oseb v gospodinjstvu. Ugotovljeno je, da brez spremembe kompletnega ODLOK-a, ki ureja odvoz smeti, ne bo pravih efektov. Zato je odločeno, da se pristopi k izdelavi osnutka novega ODLOK-a v katerem bo opredeljen tudi način obračuna odvoza odpadkov (ali po osebah ali po m2 koristne stanovanjske površine). Osnutek novega ODLOK-a bo pripravljen že v letu 1986. Komunalno podjetje Komunala Kočevje 6. Zakaj še vedno ostaja neurejen pločnik ob Roški cesti, od trgovine do 4. maja, kljub temu, da je bilo že dvakrat dano zagotovilo za rešitev zadeve. (KS Šalka vas) Odgovor: V planu prihodkov in porabe sredstev za ceste in komunalno dejavnost v občini Kočevje za leto 1986 je predvideno za odkup zemljišča, premaknitev ograje in izgradnjo pločnika v križišču pri Zdravstvenem domu 2.000.000 dinarjev. Izdelan cenilni zapisnik in ko bodo urejene premoženj sko-pravne zadeve z lastniki zemljišča bomo takoj pristopili k ureditvi predmestnega pločnika. SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje 7. Delegacija KS Šalka vas zahteva, da se takoj uredi velika jama na cesti Klinja vas — Prumbirt. Jama povzroča v letnem času neprehodno lužo, v zimskem pa ledeno ploščo. (KS Šalka vas) Odgovor: Na poplavljanje dela cestišča v spodnjem Gorenju je naša skupnost že v septembru opravila skupaj s Cestnim podjetjem Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje ogled in zahtevali od njih, da zadevo sanirajo. Izdelan je predračun in obljubljeno je, da bo zadeva urejena v najkrajšem možnem času. SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje 8. Deformacija dela cestišča pod Drobničem (Trava — Čabar) je že v takem stanju, da gotova vozila ne morejo več premagovatiteh ovir (vertikalno pogrezanje in pogrezanje grebena). To je na dolžini 80 m nad Cabranko. (KS Draga) Odgovor: V zvezi z delegatskim vprašanjem KS Draga o deformaciji cestišča na cesti Trava — Čabar smo izvedeli pri Cestnem podjetju Novo mesto, da so že junija meseca poslali zahtevo Škupnosti za ceste Slovenije za sredstva iz elemen-tarja. V kolikor bodo ta sredstva dobili pred zimo bodo že letos sanirali cestišče. SIS za komunalne in cestne dejavnosti občine Kočevje BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE kočevske • novice Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje Sreda, 16. 12. 1986 GLASILO OK SZDL KOČEVJE delegatska priloga 8 Seje zborov občinske skupščine Kočevje: — Družbenopolitični zbor v četrtek, 25. 12. 1986 ob 8. uri v sejni sobi SO Kočevje — Zbor združenega dela v petek, 26. 12. 1986 ob 8. uri v prostorih LB Kočevje — Zbor krajevnih skupnosti v petek, 26. 12. 1986 ob 8. uri v prostorih LB Kočevje c) Turjaška ulica št. 2, 4, 6 d) Kajuhovo naselje št. 32, 34, 36 e) Turjaško naselje št. 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 Občina Kočevje VVZ Čebelica PTT Kočevje Ljubljanska 35 f) Trg zbora odposlancev 1. , 3. člen Na toplovodno omrežje na območju mesta Kočevje so se dolžni priključiti vsi novozgrajeni ali obstoječi stanovanjski, poslovni, industrijski ter drugi objekti skladno z (s): - veljavnimi prostorskimi načrti razvoja mesta Kočevje - programskimi zasnovami za oskrbo s toplotno energijo mesta Kočevje - študijo toplarniške oskrbe Kočevja - izdelava programa centralizacije oskrbe s toplotno energijo in izdelava idejnih zasnov, IBE Ljubljana, marec 1984 - novoizdelanimi in sprejetimi študijami na področju razvojnih možnosti energetskega gospodarstva - novoizdelanimi ekološkimi študijami za zaščito človekovega okolja. 4. člen Priključitev obstoječih objektov na toplovodno omrežje na območju, ki sc definira v 3. členu, se izvede najkasneje v obdobju dveh let od začetka veljave tega ODLOKA po izvedencu soglasja upravljalca toplovodnega omrežja Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje (v nadaljnjem besedilu upravljalec toplovodnega omrežja). 5. člen Skladno z določili PRAVILNIKOV v racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju ter pripravi tople vode (Ur. list SRS 31/84) so uporabniki dolžni v obdobju enega leta vgraditi merila porabljene energije v internih sistemih. Posebne pogoje za vgraditev predpisuje upravljalec toplovodnega omrežja. 6. člen Upravljalec toplovodnega omrežja prenese objekte in naprave v svoja osnovna sredstva po predhodni komisijski ocenitvi stanja objektov ter sklenitvi SaS med investitorjem (sedanjim upravljal-cem; graditeljem) in upravljalcem toplovodnega omrežja, ki obravnava pogoje prenosa osnovnih sredstev. Prenos osnovnih sredstev je izvesti v obdobju dveh let od realizacije posamezne faze toplifikacije mesta Kočevje (L, II., III. faze); razvojni dokumenti iz 3. in 4. odstavka 3. člena. 7. člen Skupščina SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je dolžna sprejeti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje najkasneje po šestih (6) mesecih od uveljavitve tega odloka. 8. člen Samoupravni sporazum o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije na območju mesta Kočevje mora vsebovati tudi POGOJE ZA OSKRBO S TOPLOTNO ENERGIJO iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje, ki jih sprejme delavski svet Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje. Pogoji so urejeni z naslednjimi poglavji: (Glej SaS). 9. člen Glede kršitev določb tega ODLOKA veljajo kazenske določbe iz ZAKONA o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 33/81). 10. člen Po začetku veljave tega ODLOKA preneha veljati: — ODLOK o prepovedi gradnje novih toplarn, kotlovnic in drugih energetskih objektov na kurilno olje - mazut, kurilno olje extra lahko (EL) in kurilno olje lahko specialno (LS) in tekoči naftni plin v občini Kočevje (Ur. list SRS št. 40/83) - SKLEP o določitvi izhodiščne cone ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v Kočevju (Ur. list SRS št. 33/85). 11. člen Ta ODLOK začne veljati osmi (8) dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 352-10/86-2/1 Datum: December 1986 Predsednik Skupščine občine: Stane ing. Letonja Predlog odloka o financiranju splošnih družbenih potreb za čas od 1. januarja do 31. marca 1987 (ESA—49) Predlagatelj: ESA 49 IS SO KOČEVJE Predlog! Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/79) in 197. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1987 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1987 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali v času od 1. januarja do 31. marca 1987 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1986. 2. člen Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1987 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme IS SO Kočevje. 3. člen Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenihodhodkov po občinskem proračunu za leto 1986. 4. člen Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1987. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 400-13/86-5/1 Datum: november 1986 PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje Stane ing. LETONJA Obrazložitev: Glede na to, da še niso v celoti oblikovana merila (Republiški izvršni svet še ni pripravil predloga Družbenega dogovora o izva- janju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1987), v kakšnem obsegu naj bi se gibala proračunska poraba v letu 1987, in sicer tako globalno za posamezno občino kot po posameznih namenih v okviru občine, proračun za leto 1987 ne bo mogel biti sprejet do konca letošnjega leta. Zato pristopamo k začasnemu financiranju splošnih družbenih potreb v občini v času od 1. januarja do 31. marca 1987, s tem da odhodki v tem obdobju ne smejo presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po proračunu občine za leto 1986. Oddelek za občo upravo NAČELNIK Majda LINDIČ Predlog odloka o določitvi matičnih območij v občini Kočevje (ESA—47) PREDLOG ESA—47 Na podlagi 2. člena zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81 in 38/86) in 200. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 28/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora krajevnih skupnosti dne ...... sprejela ODLOK o določitvi matičnih območij občine Kočevje 1. člen S tem odlokom se določajo matična območja na območju občine Kočevje. 2. člen Na območju občine Kočevje se določijo sledeča matična območja: - matično območje Kočevje - matično območje Draga - matično območje Osilnica - matično območje Predgrad - matično območje Vas Fara. 3. člen Matično območje Kočevje obsega naselja: Borovec pri Kočevski Reki, Breg pri Kočevju, Bukova gora, Cvišlerji, Četež pri Strugah, Črni potok pri Kočevju, Dolga vas, Dolnja Briga, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornja Briga, Gornje Ložine, Gotenica, Hrib pri Koprivniku, Kačji potok, Kleč, Klinja vas, Koblarji, Kočarji, Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Kolenča vas, Komolec, Konca vas, Koprivnik, Kuhlarji, Laze pri Oneku, Lipa, Livold, Mačkovec, Mahovnik, Mala gora, Mlaka pri Kočevju, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri potok, Morava, Mozelj, Mrtvice, Muha vas, Nove Ložine, Novi Lazi, Ograja, Onek, Paka, Podlesje, Podstene pri Koprivniku, Podtabor, Polom, Potiskavec, Preža, Pri cerkvi, Primoži, Pugled pri Starem logu, Rajhenav, Rajndol, Rapljevo, Rogati hrib, Sadni hrib, Seč, Slovenska vas, Smuka, Stara cerkev, Stari breg, Stari log, Staro Brezje, Suhi potok, Svetli potok, Šalka vas, Skrilj, Štalcerji, Tiso-vec, Topla reber, Trnovec, Tržič, Vrbovec, Zajčje polje, Zdihovo, Željne. Sedež matičnega urada za to matično območje je v Kočevju. 4. člen Matično območje Draga obsega naselja: Črni potok pri Dragi, Draga, Glažuta, Lazeč, Novi kot, Pod-planina, Podpreska, Pungrt, Srednja vas pri Dragi, Stari kot, Trava. Sedež matičnega urada za to matično območje je v Dragi. 5. člen Matično območje Osilnica obsega naselja: Belica, Bezgarji, Bezgovica, Bosljiva loka, Grintovec pri Osilnici, Križmani, Ložec, Malinišče, Mirtoviči, Osilnica, Padovo pri Osilnici, Papeži, Podvrh, Ribjek, Sela, Spodnji Čačič, Strojiči, Zgornji Čačič, Žurge. Sedež matičnega urada za to matično območje je v Osilnici. 6. člen Matično območje Predgrad obsega naselja: Brezovica pri Predgradu, Čeplje, Dol, Hreljin, Jelenja vas. Knežja lipa. Kralji, Laze pri Predgradu, Nemška loka, Paka pri Predgradu, Predgrad, Spodnja Bilpa, Spodnji log, Vimolj pri Predgradu, Vrt. Sedež matičnega urada za to matično območje je v Predgradu. 7. člen Matično območje Vas Fara obsega naselja: Ajbelj, Banja loka, Briga, Brsnik, Čolnarji, Delač, Dolenja žaga, Dolenji potok, Dren, Drežnik, Fara, Gladloka, Gorenja žaga, Gorenji potok, Gotenc, Grgelj, Grivac, Hrib pri Fari, Jak-šiči, Jesenov vrt, Kaptol, Kostel, Krkovo nad Faro, Kuželj, Kuže-lič, Laze pri Kostelu, Lipovec pri Kostelu, Maverc, Nova sela, Oskrt, Petrina, Padovo pri Fari, Pirče, Planina, Poden, Podstene pri Kostelu, Potok, Puc, Rajšele, Rake, Sapnik, Selo pri Kostelu, Slavski laz, Srednji potok, Srebotnik ob Kolpi, Stelnik, Stružnica, Suhor, Štajer, Tišenpol, Vas, Vimol pri Kostelu, Vrh pri Fari, Zapuže pri Kostelu. Sedež matičnega urada za to območje je v Vasi. 8. člen Matični urad vodi matične knjige za svoje matično območje. 9. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. 1. 1987. PREDSEDNIK Številka: 20-6/86-6/7 SKUPŠČINE OBČINE Datum: december 1986 LETONJA ing. Stane Obrazložitev: Spremembe na področju vodenja matičnih knjig so bile sprejete na zboru občin Skupščine SRS 24. septembra 1986. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 38/86 dne 10. 10. 1986 s pravnomočno veljavo 18. 10. 1986. Zakon o vsebini sprememb in dopolnitev zakona o matičnih knjigah v 2. členu določa, da se »matične knjige vodijo na sedežih matičnih območij«. To določilo razveljavlja dosedanje določilo, da se matične knjige vodijo za vsako naselje posebej. S spremembo tega določila se racionalizira in poenostavlja vodenje matičnih knjig. Matična območja mora določiti občinska skupščina z odlokom. Zaradi racionalnega vodenja in uporabljanja podatkov iz matičnih knjig se razmejitve novega načina vpisovanja vedno začnejo s 1. 1. v letu. Iz navedene obrazložitve predlagamo zborom skupščine, da se odlok sprejme po hitrem postopku in da se v tem primeru uporabijo določila 221. člena poslovnika skupščine občine Kočevje, ki dovoljuje sprejem odloka po enofaznem postopku. Oddelek za notranje zadeve NAČELNIK Miha MAJERLE l.r. Predlog odloka o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost PREDLAGATEU: OVS LJUBLJANICA—SAVA ESA - 55 ODBOR ZA PLAN IN FINANCE PREDLOG Na podlagi 32. člena Zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81) in na podlagi 198. člena Statuta občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/ 79, 28/82 in 34/84) je Zbor združenega dela občinske skupščine Kočevje na seji dne sprejel ODLOK o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Kočevje in SR Slovenije za obdobje 1986 - 1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti, katere izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja plačevanje prispevkov za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 2. člen Zavezanci k plačevanju obveznega prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost so temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, ki se na območju občin območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava niso sporazumeli o višini povračil za programirane storitve, predvidene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za srednjeročno obdobje 1986—1990 in povračila niso plačali. 3. člen Zavezanci plačujejo prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost v skladu s 21. členom samoupravnega sporazuma o t temeljih planov območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1986-1990, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5/86 z dne 14. 2. 1986, in po sklepu tarif povračil za posamezno leto srednjeročnega obdobja 1986-1990, ki se objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen Zavezanci so dolžni priglasiti delovni skupnosti strokovnih služb Zveze vodnih skupnosti Slovenije Ljubljana do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto, tako da na tej podlagi delovna skupnost strokovnih služb Zveze vodnih skupnosti Slovenije z odločbo ugotovi obveznosti zavezancev prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 1. 1986 dalje, s tem da se poračunajo sredstva, plačana po veljavnem Odloku občinske skupščine o začasnem finansiranju območne vodne skupnosti. Številka:324-7/85-2/l Datum: december 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LETONJA ing. Stane Obrazložitev Po novelaciji Zakona o vodah (Ur. 1. SRS, št. 38/81) se sredstva za vodno gospodarstvo od 1. 1. 1984 naprej zagotavljajo skladno z določili 26. do 34. člena cit. Zakona o vodah. Po 32. členu tega Zakona občinske Skupščine iz območja vodne skupnosti s svojimi odloki določijo, da uporabniki plačujejo povračila v obliki obveznega prispevka, če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil za programirane storitve ali dejavnosti, in sicer v taki višini, kot je potrebna za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine SR Slovenije. V konkretnem primeru na območju vodne skupnosti "Ljubljanica-Sava k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov območne vodne skupnosti za srednjeročno obdobje 1986-1990 niso pristopili vsi uporabniki, pa čeprav so bili k temu v skladu s pozitivnimi predpisi povezani. Vsled tega prihaja na prizadetem območju do izpada programiranih sredstev v planskem obdobju 1986-1990, tako da OVS Ljubljanica-Sava v obravnavanem obdobju zaradi tega dejstva ne bi mogla izpeljati sprejete programe posebnega družbenega pomena, ki so usklajeni z družbenim planom občin in SR Slovenije. Predloženi Odlok predstavlja takšno obremenitev za zavezance, kot se zahteva v smislu 2. odstavka 32. člena Zakona o vodah za izpolnitev programa minimalne vodnogospodarske dejavnosti, med katera se zlasti šteje: - minimalna amortizacija zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošnirabi, - redno vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter hudourniških območij regionalnega in medregionalnega režima, - spremljanje stanja vodnega režima, - opravljanje del in nalog v zvezi z obrambo pred poplavami, - urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen. S predloženim Odlokom se tudi izenačujejo uporabniki vodnogospodarskih storitev posebnega družbenega pomena, tako da so zavezani k plačevanju sredstev za vodno gospodarstvo tudi tisti, ki k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za tekoče srednjeročno obdobje niso pristopiili. Odlok velja od 1. 1. 1986 naprej, s tem da se že plačana sredstva poračunajo. Ob podelitvi listine naziva častnega občana občine Kočevje prof. dr. Franju Zdraviču Delovna organizacija Oprema Kočevje je nabavila najsodobnejše čistilne naprave iz uvoza. Z montažo teh naprav so pričeli že v septembru letos. Dela bodo v celoti končana v naslednjem letu. S tem pomembnim posegom v tehnologijo proizvodnje TOZD Sintep, bo ta delovni kolektiv izpolnil zagotovilo glede zmanjšanja onesnaževanja okolja (mesta), ki ga je dal na zborih občanov v letu 1985. Kdaj bodo temu zgledu sledile tudi druge delovne organizacije v naši občini (in tudi drugje)?