MA! DH.©@A PORTOROŽ Svoj uspeh presojaj po tem, v kolikšni meri ti je dano uživati mir, zdravje in ljubezen. H. Jackson Brovvn jr. Rečejo mi: Napiši uvodnik in piši o nečem, kar se tiče vseh; in kratek naj bo! 0 groza! Le kako naj pišem na kratko o stvareh, ki so naš vsakdan? Sklenem pisati o jeseni, ki je javna lastnina. Pa sedem na balkon in mrzlično iščem inspiracijo v zelenem potoku, kamor pada oranžno rumeno listje, v mirnih barvah oktobrskega neba in loteva se me obup, saj se mi bolj vsiljujejo verzi kot proza. In ko tako z očmi blodim po okolici, ki počasi tone v prve večerne ure, zagledam, kar iščem: v pritličju sosednje hiše v enem od oken že gori luč, v razsvetljenem prostoru sedi za mizo otrok in večerja. Spokojnost tega prizora me prevzame, da pozabim na uvodnik o jeseni. Kje so strnjene vse naše misli, vsa pehanja in hotenja, če ne v podobi mirnega doma, kjer zvečer nekdo prižge luč? Kaj nas žene skozi pustolovščine dela in tveganj, ako ne želja, da bi se naš otrok mogel vsak večer zateči domov, da bi mogel tu rasti v miru in da bi ga mogli vsak dan nasititi? Katera skrb je v vsaki revščini in brezposelnosti najgrenkejša, če ne skrb za otroka, in katera misel bolj boleča od misli na krivico, da otrok ne more dobiti obljubljenega darila? Vsem, ki čez noč ostanejo brez dela, se najprej zrušijo sanje o tem, kar so načrtovali za otroke. Prihodnost ni več lepa in urejena, iz prvega občutka nemoči in zgubljenosti zrase skeleč obup; od obupa zaradi pomanjkanja pa je le korak do nepremišljenih in usodnih dejanj. Preproste ljudi je gnala v revolucije in upore misel na lepše življenje njihovih otrok (kaj je gnalo voditelje uporov, je težko reči z eno samo besedo), v imenu brezskrbne bodočnosti mladih rodov so zapuščali domačo zemljo in se izseljevali, v upanju na blagostanje otrok in vnukov so prenašali ponižanja. In tako je ostalo, od nekdaj do današnjih dni: v vseh načrtih za prihodnost, v želji in veselju do dela, v ustvarjalnosti in karieri, v vsakodnevnih odrekanjih, v vseh drobnih in velikih žrtvah in zatajevanjih se zastrta, varno spravljena v najsvetejšem kotičku srca, skriva mirna podoba otroka, ki večerja v varnem domu. Sonja POŽAR INTERNAIZDAJA št. 10 oktober 1997 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Saruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Darijana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje At. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI O KAKOVOSTI NA EVROPSKI KONFERENCI Vsakoletna konferenca evropskega združenja za kakovost, ki sem se je udeležila v juniju, se je odvijala v prijaznem univerzitetnem mestu Trondheimu na Norveškem. Potekala je pod naslovom KAKOVOST • KRITIČNI DEJAVNIK V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI. Začetna plenarna predavanja o razvoju pojmovanja kakovosti, od zagotavljanja izdelkovne kakovosti do današnjih sistemov in poslovne odličnosti, so bila izhodišča za nadaljnje delo v sekcijah. Mnogi strokovnjaki z vsega sveta so predstavili uvajanje sistemov kakovosti v skladu z ISO 9000 in z modeli poslovne odličnosti v storitvene dejavnosti: banke, zavarovalnice, hotele in celo v državno upravo (kot so ministrstva za zdravstvo, obrambo, policijo itd.). Poudarjeno je bilo, da je najpomembnejši element pri vzpostavljanju sistemov kakovosti zadovoljevanje kupčevih zahtev in pričakovanj. S pomočjo merjenja in ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov izdelkov in storitev se proizvajalci lahko pravilno in pravočasno odzivamo na potrebe trga, kar je naš glavni cilj. To je le nekaj bistvenih sporočil s strokovnega srečanja, na katerem se je zbralo preko 700 “kakovostnikov” s celega sveta. Slovenski udeleženci konference (eden je imel odmeven prispevek o uvajanju sistema kakovosti v obrambno ministrstvo) smo ugotovili, da v naši državi ne zaostajamo v razvoju sistemov kakovosti, ki jih uspešno uvajamo v proizvodne in storitvene dejavnosti. Kaj pa vtisi o Norveški - letošnji gostiteljici konference ? Sprejela nas je še bolj mrzla in deževna, kot smo pričakovali. Istočasno pa smo doživeli neizmerno dolge svetle noči. Prave teme ni in ni hotelo biti. Prvič v življenju sem imela občutek, da imam na razpolago neskončno veliko časa. Še na pamet mi ni prišel počitek in spanje, če nisem pogledala na uro. Trondheim - znano romarsko mesto na ustju reke Nidelva in ob prelepem fjordu ter drugo najstarejše mesto na Norveškem - prav letos praznuje 1000 - letnico svojega nastanka. To je bilo čutiti na vsakem koraku. Ima 143 tisoč prebivalcev in je pomemben univerzitetni center za znanost in tehnologijo z 20 tisoč študenti, kar mestu daje poseben mladostni pečat. Na vsakem koraku čutiš urejenost in socialno blaginjo, a brez zunanjega blišča. Povsod lepo urejena in prijazna, a skromna bivališča - manjše lesene hiše. Nikjer nobenih, za nas tako značilnih simbolov bogastva. Celo kraljeva palača je samo lesena in prebarvana v oker. Kmalu ugotoviš nek povsem drug življenjski slog, kot smo ga vajeni pri modernih družbah. Ljudje dajejo videz zadovoljstva, delujejo umirjeno, a za njihovo zadržanostjo se čuti toplino. Mraz in turobnost deževnih dni preganjajo s prižganimi svečami, baklami in odejami, v katere se lahko zaviješ na Kraljeva palača vrtovih “kafičev”, ter s svojo prijaznostjo, vljudnostjo in strpnostjo. Vse se odvija enostavno in preprosto, brez odvečnega pretiravanja. Tudi družabno srečanje “kakovostnikov” je bilo takšno - brez dolgih govoranc in dobrodošlic, a prisrčno in toplo, kljub nekoliko neprimernemu prostoru (gledano z našimi očmi). Na vsakem koraku čutiš nek duh tradicionalnega, nekaj, kar je tam od vedno in je samo njihovo. Tega niso uspeli zatreti niti moderni shoping Značilne lesene hiše oh reki CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI EVROPSKI TEDEN KAKOVOSTI Prva polovica novembra je že nekaj let zapored v znamenju Evropskega tedna kakovosti. Uidi letos se Slovensko združenje za kakovost pridružuje pobudi Evropske organizacije za kakovost (EOQ) in Evropske fondacije za management kakovosti (EFQM) in v tednu od 10. do 16. novembra tudi v Sloveniji organizira več različnih aktivnosti na temo kakovosti. Evropski teden kakovosti ★ v Sloveniji ★ 10.-16. november 1997 ★ ★ ★ ★ ★ ★ Kakovost v Evropi Za uspešno družbo Orfanizira Slovensko tdruienfe za kakovost - SZK • • I.f 11 k »I—~ im • UQM) 7* V sklopu teh aktivnosti se bodo vrstile predstavitve v reviji KAKOVOST in v nekaterih časnikih, okrogle mize, predstavitve vseh aktivnosti, ki bodo potekale v tem tednu v Sloveniji, v Evropski organizaciji za kakovost ter na konferenci za kakovost. Konferenca za kakovost, ki bo 10. in 11. novembra v Portorožu, bo potekala pod naslovom KAKOVOST V EVROPI - ZA USPEŠNO DRUŽBO. Mestna katedrala Ko je posijalo sonce, končno smo doživeli tudi to, se mi je zazdelo, da se je v deželo naselila neka mehkoba, da so ljudje zadihali s polnimi pljuči in mirno uživali življenje, brez naglice in pohlepa. Še mali gozdni škrati, ki so me gledali iz mnogih izložb norveških spominkov, so se mi prijazno smehljali na samo njim lasten način... Maruška LENARČIČ Delček tradicije - rudarsko naselje ■ muzej centri. Norvežani so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI V Drogi bo v sklopu tedna kakovosti 12. novembra organizirano informativno izobraževanje z delavnico na temo Poslovna odličnost, katerega se bo udeležilo širše vodstvo. Damjana POBERAJ NAGRADNO VPRAŠANJE 10/97 Presojevalci katere certifikacijske hiše izvajajo zunanjo presojo v Drogi? - Bureau Veritas Quality International (BVQI) - Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) - delavci Droge Pošiljatelj: Odgovore izrežite ali napišite in pošljite Adrijani BUTUČI oz. oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Našega glasu je: Naslednja zunanja presoja s strani BVQI bo decembra 1997. Komisija v sestavi Adrijana Butuči, Tatjana Mičovič in Irena Mezgec bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3000 SIT. Prispelo je 7 odgovorov in žreb je določil, da nagrado prejeme ANICA SAMSA iz PC ZLATO POLJE. Nagrajenki iskreno čestitamo. Za dvig nagrade se nagrajenka dogovori z gospo Marijo Mekiš iz vzorčnega skladišča (PC Argo, tel. centrala 61-221). BORZNI KO NA BORZI NIC NOVEGA Verjeli ali ne, ne vem, kaj naj Vam napišem. V preteklem mesecu se namreč ni zgodilo popolnoma nič takšnega, kar bi bilo omembe vredno. Tujih “težko pričakovanih in dolgo napovedovanih” investitorjev s polnimi mošnjami cekinov še vedno ni in ni. Cene delnic kar naprej stopicajo na mestu, tako da izgleda, kot da iščejo smer, v katero naj gredo. Žal pa je problem v tem, da se ne ve, katera smer je prava... Vseeno pa se mi zdi potrebno omeniti sledeče dejstvo. Opažam, da postajajo domači investitorji vedno bolj “izobraženi”, vedno bolj jih zanima poslovanje podjetij ter njihovi načrti za bodočnost, naložbeni horizont se daljša, pri iskanju ugodnih naložbenih priložnosti si pomagajo z vedno bolj zahtevnimi metodami, itd.. To je dobro! Izgleda, da smo se v relativno kratkem času naučili veliko borzništva. Seveda pa je to šele začetek. Tečaj Drogine delnice se giblje med 34.000 in 35.000 tolarji, spremembe so majhne ter različnosmerne.Našo delnico bi lahko uvrstili med bolj stabilne delnice. Počasi se bliža dan, ko se bodo Drogine delnice razreda B pridružile že kotirajočim v kotaciji A Ljubljanske borze. To se bo zgodilo v začetku februarja. Moj današnji komentar je le še eno nadaljevanje iz serije “Na Ljubljanski borzi nič novega...”. Aleš ŠKRABA NOVICE IZ PC ZAČIMBA Posodobitve v PC Začimba se nadaljujejo Tudi v letu 1997 se nadaljuje projekt posodobitve in avtomatizacije v proizvodnji kave štiri stare stroje. Kapaciteta novih linij sedaj znaša 210 vrečk na minuto, kar zadostuje potrebam prodaje. Vsaka nova linija za pakiranje mlete kave je sestavljena iz polžnega do-zatorja, vertikalnega pakirnega stroja, tehtnice, ki daje povratno informacijo dozatorju in s tem uravnava količino kave v vrečkah, ter sistema za vpihovanje inertnega plina (v našem primeru dušika), ki skrbi za zaščito mlete kave. Obe liniji sta s transportnimi trakovi povezani z vlagalnim strojem Mingozzi, ki vrečke vlaga v transportne kartone. Plinsko napeljavo za inertni plin dušik je izvedel Istragas iz Kopra. Obstoječi rezervoar za tekoči dušik, ki ga uporabljamo za mletje začimb pri nizkih temperaturah, smo povezali z uparjalnikom, ki tekoči dušik uplini. Plinasti dušik tako uporabljamo v nadaljnem postopku. Od uparjalnika do pakirnih strojev smo napeljali nerjaveče cevi, ki so potrebne za uporabo dušika v prehrambeni industriji. S tem smo posodobili pakiranje in zagotovili novo kakovost pri pakiranju Droginega nosilnega izdelka, mlete kave v vrečkah po 100 gramov. Dušan POBERAJ NAŠ GLAS m PISANJE ZA BRANJE! Zamenjali smo komandni pult za spremljanje pretoka surove kave, oba pražilnika, peč za sežiganje kavinih luskic nadomestili s sistemom za briketiranje, zamenjali tudi dva mlina, nabavili vakuumski pakirni stroj in pakirne linije zaključili z vla-galnimi stroji in s paletizerji. Zdaj so prišli na vrsto za posodobitev oz. zamenjavo tudi štirje pakirni stroji za pakiranje mlete kave v stogramske vrečke. Prav vsi stroji so že polnoletni, saj je najmlajši star 18, najstarejši pa 26 let. Stari pakirni stroji so šli zasluženo v “penzijo”, je pisalo v zadnji številki Našega Glasu. Trditev ne drži povsem, saj bodo vsi stari stroji, razen enega, še dolgo služili pakiranju vendar na drugi, za zdaj še neznani lokaciji. Eden pa še stoji v naši proizvodnji in ga bomo uporabljali, ko bo to potrebno, predvsem ob prodajnih akcijah. Za nakup novih pakirnih strojev smo se odločili, ker trend prodaje stogramske kave kaže, da ni nevarnosti, da bi jo izpodrinilo kakšno drugo pakiranje. Tehnološka rešitev je zajemala postavitev dveh novih pakirnih linij z večjo kapaciteto, s čimer smo zamenjali KONGRESI - K 18. BITENČEVI ŽIVILSKI Pred kratkim je izšel zbornik referatov z 18. Bitenčevih živilskih dnevov, ki so letošnjega junija potekali na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tema letošnjega srečanja je bila Moderne tehnologije predelave in kakovost živil. Zakaj taka tema? Takšno vprašanje si je v uvodni besedi zbornika postavil tudi predsednik programskega in uredniškega odbora 18. BŽD prof.dr. Božidar Žlender in nanj odgovoril kar sam: “Proizvodnja hrane in še zlasti živilskih izdelkov je zelo dinamična in močno tekmovalna. Zahteve porabnikov glede kakovosti in pestrosti izbire živil se hitro spreminjajo in so vse večje in strožje. Razlogi za to so večja izobraženost potrošnikov, njihova dobra informiranost o novejših izsledkih prehranske znanosti in tudi vse večja kupna moč, ki jim dovoljuje posegati po izdelkih, za katere menijo, da so zanje primerni. Da bi uspeli, morajo proizvajalci hrane stalno skrbeti, kako zagotoviti izdelke, ki bodo varni, primerne prehranske kakovosti, senzorično sprejemljivi, dovolj uporabni in cenovno sprejemljivi. Tako pridelovalci hrane, kakor tudi sodobna živilska znanost in tehnologije lahko sledijo novim in višjim zahtevam potrošnikov. Priča smo hitremu izpopolnjevanju obstoječih in razvoju povsem novih, do nedavno neznanih tehnologij za proizvodnjo, predelavo, čuvanje in distribucijo živil. Te modifikacije in novelacije tehnologij poskušajo slediti novim zahtevam potrošnikov, vendar so pri tem različno uspešne, bodisi v pogledu varnosti, obstojnosti, senzoričnih in drugih parametrov kakovosti, ter cenovne sprejemljivosti. Namen tega srečanja je osvetliti to problematiko skozi predstavitev nekaterih modernih tehnologij.” V dveh dneh je bilo predstavljenih 23 referatov, organizirane so bile degustacije izdelkov posameznih živilskih podjetij, predstavljala so se nektera podjetja s področja opreme za živilsko industrijo in laboratorije, v avli pa je bilo moč kupiti tudi nekaj literature s področja živilstva. Teme predstavljenih referatov so bile: • superkritična ekstrakcija v proizvodnji živil (osnove in uporaba) • teoretične osnove o termodinamski aktivnosti vode, ki je pomemben parameter v procesni tehnologiji in pri shranjevanju produktov • primerjalni prikaz klasičnih in novejših “blažjih” metod konzerviranja živil ter sprejemljivost minimalno obdelanih živil • podaljšanje obstojnosti živil z ionizirajočim sevanjem in vpliv le-tega na sestavine in senzorične lastnosti živil • zaščita živil pred mikroorganizmi in dehidracijo z jedilnimi filmi in primeri uporabe • rastlinska in živalska biotehnologija v proizvodnji hrane (pregled dosežkov na področju uporabe genskega inženiringa ter varnostna in etična vprašanja, vezana na to področje) mikrobna biotehnologija - smeri razvoja na širšem živilskem področju bioprocesi predelave sekundarnih surovin in odpadkov v živilski industriji v koristne proizvode industrializacija tradicionalnih bio-procesov v proizvodnji hrane kot alternativa za cenejšo oskrbo človeštva s hrano ob hkratnih manjših obremenitvah okolja hitre metode mikrobiološke kontrole v proizvodnji hrane (od katerih je bila že pred 18. BŽD na preizkušanju v PC Argo na oddelku Sterilizirane konzerve metoda, ki temelji na merjenju ATP - bioluminiscence) tehnologija in kakovost mesnin z zmanjšano količino maščob starter kulture mikroorganizmov v proizvodnji fermentiranih mesnih izdelkov fagno rezistentne kulture v mlekarstvu, ocenjevanje kakovosti mleka novejši tehnološki postopki v proizvodnji margarine pomen genetskega potenciala in tehnologije predelave za kakovost škrobnih živil KONGRESI - KONFERENCE ■ zaviranje zorenja sadja in vrtnin s pomočjo genske manipulacije • novosti s področja vinarstva V uvodu citirane besede prof.dr. Žlendra so na videz preproste vsakdanje resnice, skorajda fraze, vendar se včasih mi, ki smo s proizvodnjo hrane neposredno povezani, tega premalo zavedamo in včasih tudi premalo storimo za približevanje takšnim temam. Zbornik 18. BŽD je na voljo v PC Argo. Poleg referatov so v njem na kratko predstavljeni tudi rezultati pedagoške in publicistične dejavnosti Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete za obdobje med 17. in 18. BŽD. Andreja ŠKAFAR PO KAPLJICI SE MLEKO POZNA V septembru sem se udeležila 9. evropske konference Euro Food Chem. Predavanja in pogovori so obravnavali analitske pristope k odkrivanju avtentičnosti živil. Nekdo je bil prvi Človek se je že v davnini skušal z raznimi goljufijami okoristiti na račun hrane. Dokumenti iz 1. stoletja opisujejo primere, ko so olivno olje nadomeščali z izdelkom, pridobljenim iz listov, plodov in lesenih delov oljk. Redčenje vina z vodo je že zelo stara goljufija. V srednjem veku so poper in druge začimbe deloma nadomeščali z lupinami in koščicami raznih plodov. Znali so goljufati tudi pri kruhu. Sledili so zakoni Da je bilo zgoraj napisano res, nam dokazujejo zapisi, iz katerih je razvidno, da je bila zaščita potrošnikov pred takimi goljufijami ena izmed prvih vsebin vladnih zakonov v človeški zgodovini. Že mozaiki in egipčansko pravo so vsebovali zakone za preprečevanje kvarjenja mesa. V Indiji so pred več kot 2000 leti imeli zakone proti goljufijam z žitom in jedilnim oljem. V rimskem civilnem pravu pa so bili zakoni, ki so se nanašali na trgovino z živili, že tako kompleksni in natančni kot zakoni modernega časa. Razvili so se analitski pristopi Preprost test za določanje kakovosti mleka je opisal Domenico Romoli v delu “La singolar dottrina” že leta 1560. Tako pravi: Kapljico mleka kanemo na noht palca. Če opazimo, daje kapljica gosta in ostrih robov, je mleko dobro. Če se kapljica razleze in postane ploska, je mleko neprimerno in lahko zdravju škodljivo.” Od 17. stoletja dalje se je kemija začela uveljavljati kot analitsko orodje za preprečevanje goljufij s hrano. Prvo metodo je vpeljal Robert Boyle, in sicer je bilo to določanje specifične teže.S tem so želeli odkriti goljufije z rastlinskimi olji. Kaj pa danes ? Od takrat se ni veliko spremenilo, le goljufije so postale bolj domiselne in težje jih je odkriti, prav tako pa so postale bolj zahtevne tudi analitske metode. Danes je avtentičnost živil vse pomembnejša, saj se kakovost vedno bolj razlikuje od nekakovosti, po-membo postaja poreklo izdelkov in njihova “zgodovina” (npr. kakovost mesnih izdelkov se prične pri kakovostni krmi), na izdelkih se pojavljajo vedno nove in nove resnične in manj resnične deklaracije. Nataša GLADOVIČ DOBRO JE VEDETI ODGOVORNOSTI ZA DELOVNE OBVEZNOSTI Poznavanje določil Pravilnika za delovne obveznosti (po domače disciplinskega pravilnika) je izrednega pomena za posameznike, skupine zaposlenih v neki delovni enoti in za gospodarsko družbo v celoti. Danes bi vas radi seznanili s splošnimi določili in postopki pri morebitni kršitvi delovnih obveznosti. Upamo pa, da bo takih rešitev zelo malo. UVEDBA DISCIPLINSKEGA POSTOPKA Pri uvedbi disciplinskega postopka moramo poznati dva izraza, ki sta vsebinsko različna, in to sta: - pobuda za uvedbo disciplinskega postopka in zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Pobudo lahko poda sleherni med nami, lahko jo poda tudi sindikat ali drug organ. V pravilniku je točno določeno tudi, komu pobudo naslovimo: predsedniku ali članom uprave, direktorjem PC, direktorjem oziroma vodjem organizacijskih enot ter služb. Prejemnik pobude mora le-to preučiti in presoditi (ugotoviti), ali je pobuda utemeljena in ali je potrebna izvedba disciplinskega postopka, in če je, mora vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. V kolikor prejemnik pobude odloči (s pisno odločbo!), da pobuda ni utemeljena, mora odločbo o tem posredovati pobudniku (po domače prijavitelju prekrška). V naši praksi je najpogosteje tako, da poda pobudo in zahtevo ista oseba (praviloma so to vodje, direktorji). Zahtevo (imamo obrazec!) lahko izpolni le pristojna oseba, kot je navedeno zgoraj, in to posreduje disciplinski komisiji ali predsedniku uprave. ORGANI V DISCIPLINSKEM POSTOPKU IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI Organi v disciplinskem postopku so: - disciplinska komisija, - predsednik uprave ali od njega pooblaščen delavec, - komisija za varstvo pravic delavcev. Zakon določa, da se disciplinski postopek za očitane lažje kršitve delovnih obveznosti izvede pred predsednikom uprave (ali od njega pooblaščenim delavcem), za vse očitane hujše kršitve delovnih obveznosti pa se disciplinski postopek izvede pred disciplinsko komisijo. Seveda je možno, da šele obravnava prekrška, npr. pred predsednikom uprave, pokaže, da ne gre za lažjo, temveč hujšo kršitev, in v takem primeru predsednik uprave posreduje ZAHTEVO disciplinski komisiji. Tretji organ v disciplinskem postopku je komisija za varstvo pravic delavcev. Temu organu se pritožimo v primeru, da nismo zadovoljni z odločitvijo katerega od že opisanih disciplinskih organov. KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI Kršitve delovne obveznosti so lahko hujše ali lažje, odvisno od njihovega vpliva na izvrševanje delovnih nalog in obveznosti ter odvisno od povzročenih ali možnih škodljivih posledic. Lažje kršitve delovne obveznosti • prihod na delo z zamudo ali odhod z dela pred koncem delovnega časa, ■ neopravičen odhod z delovnega mesta, • opustitev prijave vzroka izostanka z dela v roku 24 ur, • zavrnitev pomoči delavcu, ki se uvaja v delo, • nepravilen odnos do sodelavca oziroma stranke družbe, • lažje poškodovanje delovnih sredstev in opreme iz malomarnosti, • nedostojno obnašanje med delom, • povzročanje prepira med sodelavci ali prepiranje s strankami družbe ali s funkcionalno nadrejenim delavcem, • kajenje v prostorih, kjer to ni dovoljeno. Lažje kršitve delovnih obveznosti so tudi druge kršitve, ki jih kot take opredelijo drugi splošni akti družbe. Dragica MEKIŠ (nadaljevanje prihodnjič) W / ~ ni /f g^T? 11! ■ ISi MM. Mu ■ ■ ■ PORTOROŽ ZAKONSKO OMEJEVANJE PLAČ Z Zakonom o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, ki je pričel veljati julija letos, je rast plač omejena. Če ne bo prišlo do sklenitve Socialnega sporazuma med Vlado RS, delodajalci in delojemalci, bo zakon veljal do junija 1998. Plače se po novem zakonu lahko povečajo praviloma enkrat letno na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin v predhodnem obdobju. Ob tem velja omeniti, daje rast cen življenjskih potrebščin praviloma nižja od rasti inflacije. Uspešna podjetja lahko izplačujejo tudi dodatno plačo, vendar enkrat letno, potem ko so znani rezultati poslovanja za preteklo leto. Izplača se lahko največ 1 povprečna mesečna plača na zaposlenega, kar pa ne sme biti več kot četrtina dobička. Takšna opredelitev bo veljala vse do uveljavitve predpisa, ki bo urejal udeležbo zaposlenih v dobičku. Zakon ureja tudi plače zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, določa pa tudi minimalno izhodiščno plačo. Zakon je bil deležen mnogih kritik, saj poleg delne veljavnosti za nazaj, izenačuje tudi dobra in slaba podjetja. Omejevanje plač bi moralo biti rešeno tako, da bi podjetja, ki so že olastninjena, sama urejala plače, hkrati pa bi bilo potrebno zagotoviti mehanizem, da ne bi šla rast plač na račun neporavnavanja obveznosti do dobaviteljev, države in v breme slabših finančnih rezultatov. V DROGI smo si za letos v okviru politike plač zastavili cilj, da bomo le-te povečali skladno z inflacijo in v primeru dobrih finančnih rezultatov razdelili tudi 13. plačo. Zakon nam je onemogočil povečanje izhodiščnih plač, zato se je uprava odločila, da bomo zaostajanje plač za rastjo inflacije nadomestili z izplačilom posebne nagrade izplačane v decembru. Kot kažejo ocene poslovanja do konca leta, pa bodo tudi planirani rezultati v mejah plana, kar bo omogočilo tudi izplačilo 13. plače v marcu 1998. Matjaž Čačovič Generalni direktor in predsednik družbe SEJMI JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM ‘97 - vedno večje število razstavljalcev Jesenski mednarodni zagrebški velesejem je najstarejša prireditev Zagrebškega velesejma ter vodilni sejem na Hrvaškem in v tem delu Evrope. Za lji‘/>ši (Um DANA Dar.c-aMie Letošnji sejem je zbral kar 2950 razstavljalcev iz 44 držav, ki so na 140.000 ml razstavljalne površine predstavljali svoje programe in proizvode. Kot letošnja država-partner je svoje gospodarske potenciale ter kulturne in etnografske značilnosti prikazala Poljska. Mednarodno sejemsko prireditev v Zagrebu so spremljala številna strokovna in znanstvena srečanja, okrogle mize ter seminarji in poslovne konference. Tudi letos se je Droga Hrvatska uspešno predstavila s svojim kakovostnim asortimanom proizvodov. Organizirana je bila degustacija kave in sadnih čajev, potrošniki pa so bili prijetno presenečeni, saj so dobili vzorce 5-gramske Začinke. S temi aktivnostmi smo pritegnili pozornost sedanjih in potencialnih potrošnikov in poskrbeli za razgibanost na “domačem” razstavnem prostoru. Majda VLAČIČ Naravno je zdravo V Ljubljani je od 24. do 28. septembra potekal 28. sejem Narava-zdravje, na katerem je 173 razstavljalcev prikazalo možnosti za bolj zdravo in lepše življenje. Na otvoritvi sejma je bila slavnostna govornica Štefka Kučan, kije poudarila, daje ob hitrem razvoju in širjenju znanja in ustvarjalnosti še kako pomembno varovanje naravnega in kultiviranega okolja ter ohranjanje naravnega ravnovesja. Sejem je poleg predstavitve razstavljalcev vključeval tudi različna predavanja in prireditve ter razstavo gob in malih živali. Društvo za zdravje srca in ožilja je pripravilo razstavo varovalnih živil, med katerimi je tudi Drogin “rjavi” riž. Zanimanje obiskovalcev za "sladkor iz morja " je bilo veliko SEJMI Na Droginem razstavnem prostoru so si obiskovalci sejma ogledali tiste Drogine izdelke, ki najbolj izrazito sledijo trendu zdrave prehrane. Ponovno so lahko degustirali ajdove, riževe in kuruzne jedi z raznimi omakami in prilogami, ki jih je skladno z geslom “Naravno je zdravo” pripravil kuharski mojster Matjaž Pozderec. Dogajanje na našem razstavnem prostoru je dodobra popestril solinar Lojze, ki je obiskovalcem delil “sladkor iz morja”. Katja ULJAN NOVI IZDELKI JAGER in GOLAŽ - NOVI MEŠANICI ZAČIMB “male skrivnosti velikih kuharjev” Začimbe Maestro so na trgu že vrsto let. V Drogi Portorož skrbimo, da je njihova ponudba celovita in zanimiva, tako po izboru začimb kakor tudi z vidika raznolikosti embalaže. V zadnjem obdobju smo pozornost usmerili v pripravo novih mešanic. Z novima izdelkoma, mešanico začimb za divjačino JAGER in mešanico začimb GOLAŽ, odkrivamo del skrivnosti dobrih kuharjev. JAGER je mešanica tipičnih začimb, kijih dodajamo mesu divjadi, da dosežemo željeni okus in aromo brez strahu pred preveliko odmero posamezne začimbe. Posamezne začimbe so rezane ali grobo mlete, zato ima mešanica privlačen, dekorativen videz. Omogoča nam pripravo lovskih omak, kvaš (marinad) za pečenke in za meso na žaru ali hitro pripravljenih (popečenih) zrezkov. JAGER lahko dodamo tudi drugim vrstam mesa kot npr. govejemu, kunčjemu mesu in perutnini. Soli v JAGRU ni in si lahko jed solimo po okusu. GOLAŽ je mešanica drobno mletih začimb, ki nam pomaga pripraviti okusno in aromatično jed, četudi je mesa manj in ni vrhunske kakovosti. Mešanica je nepekoča in brez soli. Če želimo intenzivnejšo aromo in okus, dodamo več začimbne mešanice. Če pri kuhi golaža želimo ohraniti svoje običajne začimbe, lahko mešanico GOLAŽ uporabimo le kot dodatek v manjših količinah. Uporabimo jo lahko tudi za oplemenitenje drugih omak in minešter. Helena ČOK JAGER 1 MA€5TRO GOLAŽ ičimb GOI Z novima izdelkoma, mešanico začimb za divjačino JAGER in mešanico začimb GOLAŽ, odkrivamo del skrivnosti dobrih kuharjev. JAGER je mašanica tipičnih začimb, ki jih dodajamo divjačini. Omogoča nam pripravo lovskih omak, kvaš za pečenke, meso na žaru in hitro pripravljenih zrezkov. Ker je mešanica brez soli, si lahko jed solimo po okusu. GOLAŽ je mešanica drobno mletih začimb, ki nam pomaga pripraviti okusno in aromatično jed. Mešanica je nepikantna in brez soli. Ce pri kuhi golaža želimo ohraniti svoje običajne začimbe , lahko mešanico GOLAŽ uporabimo le kot dodatek. Uporabimo jo lahko tudi za oplemenitenje drugih omak in minešter. MACSTftO začimb l« d' NOVI IZDELKI ©iiyt»©ctc vktsfem nalivu280g je nov izdelek Droge Portorož, ki se je pred kratkim pridružil bogati Drogini ponudbi izdelkov vložene zelenjave v slanem in kislem nalivu, v kozarčkih različnih gramatur. Očiščeno srebrno čebulico v kislem nalivu lahko uporabimo kot samostojno solato ali kot dodatek raznim hladnim narezkom in drugim delikatesam. Primerna je za pripravo zelenjavnih in mešanih solat ali koktejlov. Pri kuhi lahko čebulico uporabimo kot prilogo ali prikuho k različnim vrstam pečenega ali kuhanega mesa, in sicer samostojno pečeno na maslu ali z drugo zelenjavo. Barmani uporabljajo čebulček kot okras pri nekaterih dolgih pijačah. Je nov izdelek Droge Portorož, ki se je pred kratkim pridružil bogati Drogini ponudbi izdelkov vložene zelenjave v slanem in kislem nalivu, v kozarčkih različnih gramatur. Očiščeno srebrno čebulico v kislem nalivu lahko uporabimo kot samostojno solato ali kot dodatek raznim hladnim narezkom in drugim delikatesam. Primerna je za pripravo zelenjavnih in mešanih solat ali koktajlov. Pri kuhi lahko čebulico uporabimo kot prilogo ali prikuho k različnim vrstam pečenega ali kuhanega mesa, in sicer samostojno pečeno na maslu ali z drugo zelenjavo. Barmani uporabljajo čebulček kot okras pri nekaterih dolgih pijačah. Majda VLAČIČ ZAČIMBE - BRINOVE JAGODE “gozdna začimba ” Juniperus communis L. družina: cipresovke (Cupressaceae) druga imena: smolje, borovičevje, borovinka, smolovec, smrlin, brinje Splošno o začimbi Brinove jagode so najbolj priljubljena začimba lovcev. Za Germane je brinje veljalo za sveto. Brinov les so smeli žgati samo na daritvenih ognjih, uživanje brinovih jagod naj bi preprečevalo celo vrsto bolezni ter zagotavljalo večno mladost. Pri nas ga najdemo povsod, tako na Primorskem kot v Prekmurju. Ker je v naravi tako zelo razširjen, ga ni potrebno posebej gojiti. Med začimbami Droge Portorož je tudi čili. Kako tesno je ta začimba povezana s svojo domovino Mehiko in kako pogosta je v prehrani domačinov, nam nazorno kaže tudi njihova frazeolofija. Mehičani pravijo: Zimzelen grm, bogato razvejan, z bodečimi štrlečimi listi zraste do 2 m visoko. V južnih krajih raste tudi kot drevo. Spomladi se razvijejo majhni cvetovi, na eni rastlini moški, na drugi pa ženski. Iz ženskih cvetov se jeseni razvijajo okrogli zeleni plodovi, ki dozorijo šele naslednje leto in postanejo modrovijoličaste barve. Dozorele jagode pobiramo jeseni, jih posušimo in shranimo v dobro zaprti embalaži, da ne splesnijo in se ne začrvičijo. Brinove jagode imajo aromatičen, specifičen vonj, ki spominja na smolo iglavcev (zato ga nekateri označujejo kot “ gozdni “ vonj). Okus je prijeten, pikanten in rahlo grenak s sladkim priokusom. Uporaba v kuhinji Zelo staro splošno kuharsko pravilo pravi: brinove jagode sodijo na meso vseh živali, ki pridejo z njimi v stik tudi v naravi, to pa se pravi, da jih uporabimo pri pripravi srnine, merjaščevine, jelenjega mesa, mesa divjih in domačih zajcev, pri fazanih ter jerebicah. Brinove jagode dajemo še v kvaše za divjačino, v marinade za ribe, v kislo zelje, dodajamo jih mastnim mesnim jedem in močnim mesnim omakam. Dobro se kombinirajo z zelenim peteršiljem, s timjanom, majaronom, s česnom in lovorjem. Vedeti moramo, da bodo zdrobljene jagode dale jedem veliko več okusa in vonja kot cele. Ponavadi zadostuje, da damo dve ali tri zdrobljene jagode ali pet do deset celih. Z zdrobljenimi jagodami natremo meso, cele pa uporabimo v kvašah, omakah in kuhanih jedeh, kjer je dovolj časa, da se iz njih izločijo vse aromatične snovi. Pred serviranjem pa poberemo jagode iz jedi, saj ni prijetno ugrizniti vanje. Brinove jagode se uporabljajo tudi v mešanicah začimb za nekatere klobase. Helena ČOK “ Si kot zeleni čili, majhen, a hud” “ Povsod ga je polno kot čilija” “ Postajaš kot čili - ognjen” “ Prav po čilijsko je razburjen (jezen)” Helena ČOK ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB KNJIŽNE NOVOSTI Gospodarstvo. Delovna motivacija. Delovna morala. DENNY, Richard: O motivaciji za uspeh. Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1997 (Zbirka: Kaj moram vedeti) Avtor v knjigi pokaže, kako lahko vsakdo uresniči svoje sanje o uspehu, če postane motiviran. Motiviranje drugih je najpomembnejša naloga poslovnega vodstva. Z upoštevanjem nekaj pravil, kot so sposobnost za sporazumevanje, spodbujanje, postavljanje zgledov in izzivov, nagrajevanje samoiniciativnosti, vključevanje zaposlenega v proces odločanja in dvosmernega komuniciranja, dajanje jasnih in jedrnatih navodil in zagotavljanje pravičnega plačila, bi zaposlene čisto drugače motivirali. Mednarodni gospodarski odnosi. Trgovina. Marketing. Internet. LEVINSON, Jay Conrad; Charles Rubin: Gverilski marketing na Internetu : popoln priročnik za služenje denarja v omrežju. Maribor, Rotiš, 1996 Če velja, da se po Interetu že pretakajo milijoni dolarjev, potem vam bo ta knjiga pokazala, kako se uspešno vključiti v bitko za širitev trga in nove kupce. Za uspeh v omrežju je ponujenih dvanajst strategij. Še večja je izbira omrežnih orožij: avtorja jih navajata kar petinsedemdeset, od imena do tekmovalnosti. Ob tem pa še podrobno razčlenjujeta skrivnost uspešne uporabe elektronske pošte, elektronske trgovine, malih oglasov, oglasnih desk in novičarskih skupin s številnimi praktičnimi nasveti. Pripravite se na “gverilski" prevod knjige in na izraze, ki so nepravilni (primer: narodni namesto nacionalni trg). Finančno pravo. Plačilna nezmožnost. Ustavitev izplačil. LIPOVEC, Branko: Izterjava dolgov v teoriji in praksi s primeri. Radovljica, Skriptorij KA, 1996 Knjiga je razumljiv zapis, kako v skladu z veljavnimi predpisi izterjamo dolgove od dolžnikov različnih statusnih oblik. Z opisanimi primeri domala vsi lahko najdemo poti do že zasluženega denarja. Knjiga je primerna za direktorje malih podjetij in za računovodje vseh vrst podjetij. Izterjavo ne izvajamo za vsako situacijo in vsakega dolžnika. Izvajanja so vezana na najpogostejše pojavne oblike dolžniško-upniških razmerij ter osnovne elemente znotraj teh s stališča samega začetka izvršilnega postopka - vložitve predloga za izvršbo - ter najpomembnejših informacij in posledic v zvezi s tem.. V vsakem primeru je zaradi dejanske izvedbe začetka izvršilnega postopka potrebno še dodatno posvetovanje s pravnim strokovnajkom. Socialno pravo. Zaposlovanje. BUBNOV-Škoberne, Anjuta: Pravni vidiki socialne varnosti za brezposelne, Ljubljana, Uradni list RS, 1997 V vsaki družbi je temeljna človekova pravica do preživetja. Večina prebivalstva si z delom ustvarja sredstva za svoje preživetje. Temeljna dolžnost države je ustvarjanje dejanske in pravne možnosti zaposlovanja za različne oblike dela. Ker ni zadostnih možnosti, da bi si vsi našli delo, je večji ali manjši del aktivnega prebivalstva v posameznih obdobjih lahko brezposeln. Kako oblikovati sistem socialne varnosti za brezposelne osebe, je eno temelnjih socialnih in političnih vprašanj sodobnih držav s tržnim gospodarstvom. Sistem zavarovanja za brezposelnost vključuje določene pravice in dolžnosti za zagotavljanje dohodkovne varnosti za osebe, ki začasno ali trajno ne morejo ustvarjati dohodkov, vrsta in obseg dajatev, pogoji za nastanek ter ohranitev, spremembe in prenehanje pravic do dajatev. Prenehanje delovnega razmerja. Odpoved. Zaščita odpovedi. KLAMPFER, Marta: Vse o prenehanju delovnega razmerja : nekoga moram odpustiti. Ljubljana, Primath, 1997 Odpuščanje ljudi z delovnih mest je vse bolj množičen pojav in je pravno in psihološko zahtevno delo, ki ima lahko ob nepravih odločitvah neprijetne posledice tako za delavca kot tudi delodajalca. Zato se moramo odpuščanja lotiti na pravilen način, tako da v delovnem okolju povzročamo le malo nezadovoljstva in motenj v delovnem procesu. Če pa se tega zahtevnega postopka lotevamo nepravilno, lahko ogrozimo tako ugled kot tudi donosnost svojega podjetja. S korektnim in z obzirnim postopkom odpuščanja delavcev se lahko učinkovito obvarujemo pred negativnimi reakcijami javnih občil in predvsem pred neljubimi zapleti na sodiščih. Priročnik v prvem delu prikazuje psiho-loško-sociološki pristop do problema odpuščanja, drugi del pa na podlagi obstoječe zakonodaje in pravne prakse prekomentira celotno aktualno problematiko. Vodenje in organizacija poslovanja. Teorija vodenja. ROBINSON, David: O poslovni oliki : pravila lepega vedenja v poslovnem svetu, 1.natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1997 ( Zbirka: Kaj moram vedeti) Knjiga je enostaven praktičen priročnik, ki pomaga pri obvladovanju najrazličnejših poslovnih situacij, v katerih se moramo pravilno vesti, saj dobre poslovne navade v bistvu pomenijo le komercialno uporabo sprejemljivega osebnega vedenja. Poslovna olika bi morala biti univerzalna, pri čemer spol ne bi smel imeti posebnih privilegijev ali obveznosti. Lepo vedenje je presenetljiv vir konkurenčnih prednosti, čas, vložen v oliko, pa dobra naložba. Poslovno dopisovanje. HAMILTON, Jones J.: Kreativno poslovno dopisovanje: 100 vzorcev pisem za vsako priložnost. Radovljica, Skriptorij KA, 1997 Knjiga predstavlja bogastvo novih idej, ki bodo pripomogle k temu, da bo pisanje bolj produktivno, privlačnejše in bolj zabavno. Avtorica predlaga, da obrabljene fraze zamenjamo s kreativnimi prijemi, in da v pismih formalni jezik zamenjamo z domiselnim načinom izražanja, pišemo kot da bi govorili. Pisma bodo zaradi domiselnosti in izvirnosti dosegla pozornost tudi takrat, ko se pritožujemo. Metoda “kreativnega nadomeščanja”, to je nadomeščanje obrabljenih, tradicionalnih fraz, na začetku in ob koncu poslovnega pisma, nam bo pomagala, da bomo izboljšali poslovno učinkovitost in si pridobili odločilne KNJIŽNE NOVOSTI prednosti na tržišču. Skratka s pomočjo novih idej poslovnega pisanja se bomo v pozitivnem pogledu razlikovali od drugih. Direktna prodaja (s posamezno pogodbo). Neposredna prodaja z avtomati. SCHREITER, Tom : Turbo mrežni marketing. Ljubljana, Lisac & Lisac, 1997 Na probleme v mrežnem marketingu je potrebno biti vnaprej pripravljen; težave ima lahko podjetje, sponzor in tudi zastopniki jih bodo imeli. Kniga je zbirka kratkih lekcij in primerov, pravih odgovorov za delo v mrežnem marketingu, ki sloni na dolgoročnem sodelovanju. Alenka KUBIK PODJETNIK GRE V ŠOLO KNJIGARNA ZA PODJETNIKE MK Knjigarna Konzorcij je odprla v središču Ljubljane specializirano knjigarno s pravno in ekonomsko literaturo. Nova knjigarna Pri Fontani se lahko pohvali z največjo ponudbo tovrstne literature v Sloveniji, saj je v njej zbranih več tisoč domačih in tujih del s področja marketinga, financ, upravljanja in zakonodaje. Poleg knjig je v njej moč naročiti vse publikacije, ki jih izdaja Evropska unija, nekaj pa jih je tudi v redni prodaji.Sčasoma naj bi v knjigarni zaživel še informacijski center, kjer bo obiskovalcem omogočen dostop do različnih baz podatkov. Težave so koristne, toda le, če vodijo v izboljšanje. Podjetniki želijo, da so pri njih zaposleni najboljši ljudje, ki so ustvarjalni, hitri in natančni pri svojih opravilih. Raziskave kažejo, da so podjetniki nezadovoljni s svojimi zaposlenimi, ker ti ne kažejo nobene samoiniciativnosti ali je kažejo premalo. Zaposleni lahko največ dajo od sebe le takrat, ko podjetnik ustvari ustrezno kulturo podjetja, ki ljudi motivira k ustvarjalnosti in k sodelovanju. Z upoštevanjem nekaj pravil, lahko v podjetju ustvarimo pravo ozračje in zaposlene motiviramo, da so pripravljeni sami iskati rešitve problemov. Pri tem pa moramo ločiti dva pojma, manipulacija in motivacija. Manipulacija je, da nekoga pripravimo, da nekaj naredi, ker manage-ment tako hoče, motivacija, da nekoga pripravimo, da nekaj stori, ker hoče sam to storiti. Motivirani ljudje bodo kazali samoiniciativno vedenje, če bo podjetnik pripravljen nagraditi samoiniciativnost z denarno nagrado, možnostjo dodatnega izobraževanja in napredovanja ali glasno pohvalo pred drugimi zaposlenimi. Vzpostaviti je potrebno sistem dvosmernega komuniciranja, in sicer od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. ČE takega sistema v podjetju ni, podjetnik izgublja pomembne informacije in zamisli, ki bi podjetju prinesle izboljšave. Z vključitvijo v proces odločanja, se zaposleni počutijo bolj koristne in povezane s podjetjem; to pa veča zadovoljstvo in spodbuja k razmišla-nju o težavah v podjetju in o iskanju rešitev teh težav. Da bi imeli zaposleni občutek večje pripadnosti podjetju, jih mora podjetnik seznanjati s trenutnim položajem podjetja in njegovo usmeritvijo. Uspešne je pri tem potrebno nagraditi, ker s tem vzpodbudimo tekmovalnost med zaposlenimi in jih motiviramo za ustvarjalnost. Pri tem pa mora podjetnik paziti, da je pri nagrajevanju in presojanju kar najbolj pravičen. Eno izmed pravil dobre motivacije je tudi pozitivna naravnanost za reševanje težav. Marsikdaj se dogaja, da se zaposleni izogibajo reševanju te-žav.Takšno vedenje je za podjetje nevarno, saj nereševanje težav vodi v poslabšanje položaja. Zato je pomembno, da managerji spodbujajo pozitivno naravnanost do težav. Težave moramo reševati, iskati vzroke zanje in jih na koncu odpraviti. Težave so za podjetje tudi koristne, toda le v primeru, če se podjetje iz težavnega položaja nauči česa novega, kar lahko izboljša poslovanje. Napačno je tudi omejevanje zaposlenih z natančnimi navodili za vse mogoče položaje. Zaposlenim mora podjetnik postaviti okvirne omejitve, znotraj katerih naj zaposleni odločajo sami. S tem jih spodbudimo k razmiš-lanju o delu, ki ga opravljajo. Ta fleksibilnost jim bo omogočila ustreznejše delovanje tudi v povsem novih, nepredvidljivih položajih. Podjetnik bi se moral pogovarjati z zaposlenimi, saj s tem ustvari prijetno ozračje. Prepričati bi se moral, ali so zaposleni zadovoljni z delovnimi razmerami, ali se jim zdi sistem nagrajevanja v podjetju pravičen, ali delavci poznajo proizvode oziroma storitve podjetja, skratka moral bi iskati njihovo mnenje. S tem bi ustvaril prijetno ozračje, ker bi se zaposleni zavedali, da je uspeh podjetja tudi njihov uspeh, saj so od podjetja tudi materialno odvisni. Podjetnik s komuniciranjem z ljudmi, z ustvarjanjem ustrezne kulture podjetja in s pravičnim nagrajevanjem vzpodbudi občutek pripadnosti podjetju. Zaposleni morajo čutiti, da delajo tudi za lastno korist in ne le za korist podjetja, saj jim delo prinaša materialno varnost in bi tudi sami občutili negativne posledice, če podjetje ne bi poslovalo uspešno. Torej, izvirni greh za najpogostejaša nezadovoljstva z zaposlenimi je v tem, da podjetniki ne poznajo osnovnih pravil vodenja. Alenka KUBIK KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V SEPTEMBRU 1997 30.09.1997 je bilo zaposlenih 712 delavcev, od tega 323 moških in 389 žensk. V DROGI HRVATSKA je bilo v avgustu 19 delavcev, od tega 2 za določen čas. Novi sodelavci: V septembru smo sprejeli 14 novih sodelavcev, in sicer 13 za določen čas in 1 za nedoločen čas. S 15.09. je pričela delati v naši družbi pravnica ga. Andreja BERCIERI. Nadomestila je vrzel, kije nastala z odhodom gospe Veronike ZORN. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je prenehalo 14 sodelavcem, od tega 2 v PC ARGO, 9 v PC GOSAD, 2 v PC ZLATO POLJE in 1 v ŠTABNIH SLUŽBAH. S 30.09. je sporazumno prenehalo delovno razmerje g. Ivanu MAJCNU - namestniku generalnega direktorja. NE PREZRITE!!! SPREMEMBE PODATKOV MED OBVEZNIM ZAVAROVANJEM - POMEMBNO ZA DELAVCE, KI IMAJO PO SEBI ZAVAROVANE OTROKE, STAREJŠE OD 18 LET Ob pričetku novega šolskega leta bo veliko družinskih članov spremenilo status zavarovane osebe. Kot vemo, so lahko po starših zavarovani le otroci do 18 leta starosti razen v primeru, da se redno ali izredno šolajo. V tem primeru ohranijo status družinskega člana do konca dodiplomskega ali podiplomskega šolanja. Prosimo vas, da nam za družinske člane- otroke, starejše od 18 let do 29.10. 1997 posredujete v KADROVSKO SLUŽBO - SEČA 91 potrdilo o šolanju za šolsko leto 1997/ 98. Na potrdilo pripišite svojo EMŠO. Izredni študenti izkazujejo status študenta z žigom, ki jim ga na zadnjo stran zdravstvene izkaznice vtisne visokošolski zavod, ki ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji o izenačitvi z rednimi študenti. V takem primeru nam predložite zdravstveno izkaznico otroka-študenta na vpogled. Potrdila o šolanju oz. zdravstvene izkaznice SMO DOLŽNI do 31.10. 1997 dostaviti pristojnim Zavodom za zdravstveno zavarovanje, drugače bodo postopali v skladu z določbami 15. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja -menili bodo, da družinski član ne izpolnjuje več pogojev in bo izgubil status zavarovane osebe, kar pomeni, da ne bo imel zdravstvenega zavarovanja. Kadrovska služba LJUDSKA MODROST O VREMENU Oktober - vinotok V tem času odlete na jug še zadnje selivke, škorci in žerjavi. Vinotok je še vedno mil in razmeroma topel, običajno vsaj v prvi polovici, ko še trajata trgatev in pobiranje poljščin. Tistim, ki ne pohitijo z delom na njivah in v sadovnjakih, pa jo prva deževja in mraz lahko grdo zagodejo; zato pregovori tega meseca omenjajo tudi pospravljanje pridelkov. • Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. • Vinotoka burja, mraz - januarja sončen čas. • Če zgodaj listje odpade, sneg kmalu zapade. • Topel, veder sv. Gal (16. oktober), suho bo poletje dal. • Vlažen, mrzel sv. Luka (18. oktober) - kmalu sneg prikuka. • Če na sv. Urše (21.oktober) kmet zelja ne pospravi, mu ga vreme v nič pripravi. • Sv. Simon in sv. Juda (28. oktober) sta na repo huda (pomeni: če kmet repe prej ni pobral, je zdaj zaradi slabega vremena ne more). • Vreme vinotoka je aprilu za preroka. Sonja POŽAR POČITNIKOVANJE RAZPIS ZA ZIMOVANJE - POČITNIKOVANJE V ZIMSKI SEZONI 1. 11. 1997 do 20. 6. 1998 KANINSKA VAS BOVEC Dve počitniški stanovanji s 6 ležišči (dvosobno stanovanje) - dnevna cena 23 DEM/nočitev Tri počitniška stanovanja s 4 ležišči - dnevna cena 20 DEM/nočitev ROK ZA PRIJAVO ZA ZIMOVANJE : 10. november 1997 Zaposleni v DROGI d.d., ki želite počitnikovati v navedenih apartmajih izpolnite obrazec PRIJAVA ZA ZIMOVANJE-POČITNIKOVANJE, ki ga dobite v tajništvu PC ali pri tajnicah služb, in ga pravočasno dostavite na naslov: DROGA d.d. Portorož - KSS, za počitnikovanje, 6320 PORTOROŽ Prijavite se lahko tudi za počitnikovanje v LOPARIH ali v MAREDI. Zaradi skromnega povpraševanja v obmorskih krajih v zimskem času s prijavo niste vezani na določen rok. Privoščite si vsaj ene od počitnic do konca junija: jesenske šolske počitnice, božično-novoletne praznike, zimske šolske počitnice, velikonočne in prvomajske praznike, spomladanske šolske počitnice... Kadarkoli in kjerkoli že imejte se lepo in prijetno počitnikujte. To vam želi tudi Komisija za koriščenje počitniških apartmajev DROGE d.d. Portorož. NAMIG ZA ZEMLJEVID SLOVENSKA ISTRA, Posušene trte. Prazne korte. Sprane škrle. Votle hiše. Oljka, zeleno moje, še vedno daješ svoj sad. (Atferija Brian, Zapuščena vas) To je naša Istra, ki je marsikdo še vedno ne pozna. Pri raziskovanju (če se vam nenadoma zazdi, da bi bilo to potrebno) vam bosta v veliko pomoč planinski VODNIK - Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras (predstavila sem ga v poletni številki) in ZEMLJEVID Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras (1:50 000), kije pred kratkim izšel pri založbi Planinske zveze Slovenije in ga za tisoč tolarjev dobite v vseh knjigarnah. Zloženka žepnega formata obsega območje od Izole na zahodu, Sežane na severu in Pivke na vzhodu do državne meje s Hrvaško na jugu, zajema pa tudi delček Italije s Trstom. Poleg običajne topografske vsebine ima zemljevid še mnoge elemente, ki so za izletnika in pohodnika še tako pomembni. Zemljevid ima vrisane mnoge brezprašne ceste ter markirane in nemarkirane planinske poti, kar je še posebej dobrodošlo. Poudarjena je tudi kulturna in naravna dediščina, razvidni so planinski in gostinski objekti, muzeji, kopališča, razgledišča in druge zanimivosti. Na zadnji strani zemljevida je 27 opisov različnih znamenitosti (krajev, rek, dolin itd.). Če še niste, postanite radovedni! Podajte se v raziskovanje vaše bližnje okolice. Začudeni boste, koliko zanimivega boste našli. Maruška LENARČIČ ULMSKE ALPrm kVSKI Hi.RODNI PARK KRANJ VZHODNI D! k LJUBLJANA 0. NOVA Srteimh Bbrrico jm V J »SKAISfKA Slavnik «J}* v/ IZLETI ŠVICARSKO DOŽIVETJE Nekaj posebnega je bil tale naš izlet v Švico. Ne le zato, ker smo videli nove kraje, neverjetne naravne lepote, bolje spoznali življenje in notranjo politiko te skrivnostne alpske lepotice Švice, celemu svetu znane po svojem bančništvu; ampak tudi zato, ker je bilo druženje prijaznih ljudi, sodelavcev iz domala cele DROGE, manjkala sta le predstavnika SOLIN in ZLATEGA POLJA, z nami so bili še dva že upokojena sodelavca in dekleta iz DROGE HRVATSKE. Našo družbo so popestrili tudi nekateri naši prijatelji, ki sicer niso vsak dan v DROGI. ritza, prestižnega smučarskega centra, prispeli v čudovito Engadinsko dolino. Nekako na višini 2200 m smo si privoščili močno malico in si skuhali pravo pravcato kavo Barcaffe! Nepozabno, vam bodo pritrdili vsi, ki so to doživeli. Pot smo nadaljevali čez Julierpass -edini švicarski visokogorski prelaz, ki je odprt celo leto, in prišli v sotesko Via Mala. Osebno so mi bolj všeč Tolminska korita s Hudičevim mostom, posebej še, ker so bolj naravno dostopna, kot je Via Mala. Popoldne smo preživeli v Lichten-steinu, tej spokojni in lepi mini mini državici. V njenem glavnem mestu Vaduz smo si privoščili krajši sprehod, kavo in sladoled ... V večernih urah smo prišli do prenočišča v prelepi Luzern. Izletniki pred romarsko cerkvijo v> Einsiedelnu Trst je tonil v globoko nočno spanje, ko smo se opolnoči peljali mimo proti severni Italiji. Nočna vožnja v avtobusu ni ravno prijetna, a človek zdrži še kaj hujšega. Kakšna šala, klepet, redkokdaj dober film na videu, postanki v gostinsko-trgovskih lokalih, kjer lahko nakupiš vsega, končno ura ali dve dremanja... in odpreš oči v nov dan. Tokrat v Švici, kjer so mesteca kot v pravljici, majhna in urejena, kjer je vsepovsod cvetje. Ljudje so tu navsezgodaj zalivali celo pašnike, tudi tiste precej strme. Do koder je segalo oko so se širili nepregledni nasadi jabolk, gosto zasajeni, kot je pri nas koruza. V prekrasnem jutru smo se vozili ob reki Inn, in mimo slovitega St. Mo- Naslednje jutro smo se napotili do otoka Mainau in se prepričali, da ima tudi Švica svoje “morje”, Bodensko jezero namreč ... Botaničnega raz- Vili v družbi mladenk, vsi ostali pa smo nekje v bližini - v Steinamrheinu IZLETI košja na otoku Mainau pa se ne da opisati. Predstavljajte si Volčji potok ali Mozirski gaj - le v večjem obsegu, s številnimi grmovnicami, stoletnim drevjm ... in rožami, rožami ... V tem letnem času so prevladovale dalije; v neštetih barvah, sortah, velikosti. Neverjetno, kaj vse zmore človek lepega narediti. Omeniti velja tudi prečudovit vrt, narejen kot topla greda, v katerem rastejo številne cvetlice, celo precej vrst orhidej, in nešteto vrst pisanih metuljev, ki zadovoljno frfotajo med obiskovalci. mesta ostala v velikosti, ki še nudi življenje brez številnih tegob in problemov, značilnih za velemesta. Največje banke sveta smo si torej ogledali ponoči. A nič pretresljivega nosmo videli, nobenih vidnih znakov varovanja, vse diskretno varujejo sodobni elektronski alarmni sistemi... Zadnjega dne smo si bolj pozorno, v dnevni svetlobi (dotlej smo imeli nočne izlete), ogledali prelepo mesto Luzern ob Bodenskem jezeru. Arhitektura srednjeevropskih mest, odlično vzdrževana z novogradnjami, ki se obsežnimi vinogradi in drugimi poljskimi kulturami, za katere smo doslej menili, da uspevajo samo v Sredozemlju. Švico, ki jo poznamo kot deželo “na drugi strani Alp”, pa smo doživeli ob prehodu gorskega prelaza St. Gottard. Z visokih gora se kaj pogosto krušijo ogromne skale (takih še niste videli!), ki pa so pravokotnih oblik; tudi gorati svet je sestavaljen iz jasno vidnih ogromnih skalnih usedlin. Naša zadnja postaja v Švici je bila mestece Lugano ob istoimenskem jezeru. Še vedno Švica, kot jo poznamo: red, čistoča, dovršenost - tudi v restavraciji, kjer smo bili na kosilu. Čutiti pa je bilo drugačen, nam bolj domač, italijanski temperament. Nabiti s pozitivno energijo, polni novih doživetij, spoznanj o drugačni deželi, krajih in ljudeh, smo hiteli proti domu. Še enkrat pa smo si, na tujih tleh, skuhali Barcaffe, kdo ve zakaj; morebiti v znak hvaležnosti, da smo si lahko privoščili ŠVICARSKO DOŽIVETJE. Dragica MEKIŠ Botanično razkošje na otoku Mainau t’ vodah Bodenskega jezera in naša Andreja in Klemen Najlepše doživetje tega dne nas je čakalo popoldne. Napotili smo se do Renskih slapov in si mislili, da so to slapovi, kot vsi drugi. A ni bilo tako. Voda, voda in še enkrat voda. Ogromne količine padajoče vode, peneča belina, neverjetna sila in neminljiva lepota, združeni, vpeti v bujno zelenje okoliških gozdov. V bližini pa mestece Schaffhausen. Od te lepote narave smo se le težko ločili, naš vodič, g. Joško, je opozarjal, da bomo pozni, a mi bi ostali kar tam, ob vodi Renskih slapov. Pod večer smo prišli v Zuerich, največje švicarsko mesto, ki pa ni velemesto. Švica si prizadeva, da bi njena lepo vklapljajo v klasične objekte. Posebnost vtega mesta je, recimo mu, geološki muzej. Filmi, načrti in materiali, kot so kamnine, fosili in drugo, nas sopozarjajo, da je bilo na tem mestu (gotovo tudi širše, mogoče celo v Sloveniji) pred 20.000 milijoni let tropsko ozemlje z mamuti, dinozavri (v muzeju hranijo pravo okostje enega teh nekdanjih velikanov), in z rastlinskimi vrstami, kot so palme. Posledica premikanja zemljine notranjosti in vsega, kar se je zgodilo v teh milijonih let, je današnja blaga klima, poJobna naši ob Jadranskem morju. Mnogi smo bili presenečeni nad \ IZLETI HALOZE NA POTOVANJU V GOSAD OBIŠČITE ZANIMIVOSTI ŠTAJERSKE Ker je jesen, je vredno obiskati tudi zanimive kraje na Štajerskem. Predlagamo, da obiščete Haloze. Ime so dobile iz latinske oznake Colles za vinograde ali pa iz oznake staroselcev Chalaz. Haloze obsegajo hribovit in gričevnat svet terciarnih goric. Začenjajo se v neposredni bližini Ptuja ob slovensko - hrvaški meji. Zračne črte je 31 km po dolžini in 10 km po širini. Delijo se na vinorodne in gozdnate Haloze. V gozdovih je več kot 50% listavcev in iglavcev. Haloze imajo zmerno celinsko podnebje, za katero so značilna topla poletja ter suhe in sončne jeseni. Prst je peščeno ilovnata, podlaga pa je mehkejši lapor, ki daje ugodno osnovo vinski trti. Tudi zanimivih arheoloških najdb je veliko, saj so tod gojili vinsko trto že Kelti in Rimljani. Za haloško zgodovino so pomembni ohranjeni urbarji, ki razkrivajo število podložnikov, velikost kmetij, količino in vrsto dajatev ipd. V 17. stoletju je bilo več lokalnih kmečkih uporov. Iz tega časa so znani tudi čarovniški procesi v Halozah-Podleh-niku. Čarovnice so se baje zbirale na Donački gori. V srednjem veku je bilo haloško vino pomembno trgovsko blago. Leta 1848 pa se pojavljajo viničarji. Za ta čas sta znani sorti belina in lipušina, danes pa so nove vrste: rizling, traminec in silvanec. Danes se Haloze le počasi kopljejo iz zaostalosti, predolgo so bile odrezane od industrijskih centrov in pomembnih prometnih poti. Haložani so se v preteklosti preživljali z mnogo fizičnega dela, imeli skromne življenske zahteve, vztrajali so in se zato obdržali. Danes se mladi vračajo in obnavljajo skoraj preraščene in zapuščene hiše. Življenje se vrača, vedno več je cest, vodovodov in turističnih znamenitosti, kot je Vinska cesta, ki pelje s Ptujske gore (ki smo jo že spoznali) in Ormoža (te kraje bomo še obiskali, kljub temu da jih mnogi že poznate). V teh krajih je jesen lepa. Polni vinogradi, prečudovito klopotanje klopotcev, mavrično prelivanje barv vabijo da tu preživite jesenske počitnice ali dopust. Pa še to: potovanje ni tako drago, saj ob teh poteh ne boste našli nobenega hotela, ampak samo vaške gostilne, ki imajo dobro hrano in so poceni. Danica KRAJNC POTOPISI EGIPT - dežela faraonov in podjetnih Arabcev (nadaljevanje in konec) 3. Luksor 4. Sinaj Sinaj je polotok, ki leži med Egiptom in Izraelom in ki je bil pomemben v sodobnejši egiptovski zgodovini. V prastarem Egiptu pa je bil Sinaj predvsem glavni vir za pridobivanje marmorja in ostalih kamnin za gradnjo palač in svetišč. Biblija uči, da se je tu zgodilo nekaj silno pomembnega. Mojzesu je na Sinaju Bog spregovoril s pomočjo svetega grma in mu naročil, da popelje Izraelce iz suženjstva. Ko so bili na begu iz Egipta, je Mojzes z gore Sinaj prinesel deset božjih zapovedi. Tako, ima Sinaj pomembno mesto, kar v treh religijah: židovski, krščanski in tudi islamski. Obelisk v Luxorju Dandanes pa je Sinaj turistični raj. Odmaknjen od civilizacije, s prekrasnimi plažami, s še lepšimi koralnimi grebeni in neverjetnimi ribami, školj- Deir El Bahari kami in predvsem koralami. Sinaj velja za enega redkih potapljaških rajev na zemlji. Tu sva si z Boštjanom res privoščila prave počitnice. Odšla sva v Dahab, mali raj za mlade popotnike (spanje «9® je bilo le 2,5 DEM). Že na avtobusu smo se spoprijateljili z Angleži, Američanko in Nizozemcem. Tako dobro smo se ujeli, da smo ostali v klapi kar do konca našega potepanja po Sinaju. Super. Med ostalimi norčijami, ki smo jih počeli smo se tudi potapljali, odšli na goro Sinaj (2285 m), organizirali piknik sredi puščave. Joj, res je bilo nepozabno. Škoda le, da sva se morala zaradi Boštjanovega izpita vrniti in čez par dni že odriniti nazaj v Slovenijo. Dahab oz. Sinaj je kraj kamor se bom še vrnil, mogoče v mojih dosedanjih potovanjih edini take vrste. Vprašanje je le kdaj... 5. Kairo Spet smo se vrnili v tisto prijetno zavetrje domačega. Vrnila sva se k Barbarinim staršem. Zadnje dni je bilo vsem malo neprijetno zaradi odhoda. Res, prav nikamor se nam ni dalo. To je dežela, kjer bi se dalo živeti. Seveda pa pred odhodom nismo mogli povsem mirovati. Ogledali smo si še Zidatello in “šopali po Kanhaliliju”. Aljaž PODLOGAR KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, pred leti so vsi zaposleni ob odhodu v pokoj prejeli v dar lepo uro, ki ni bila samo nagrada, ampak predvsem trajen spomin na sodelavce. Zakaj smo opustili to lepo navado? Sentimentalen Zato, ker dandanes tisti, ki gre v pokoj, že sam dobro ve, koliko je ura. Draga Kunigunda, kdaj lahko rečemo, da je vodstvo neke države, neke stranke ali insitucije uspešno? Politolog Kadar ima toliko denarja in dobrih vez, da ga živ krst ne more zriniti s položaja. Draga Kunigunda, pravijo, da svet delavcev sicer nima takih pooblastil, kot jih je imel svojčas delavski svet, da pa ima vso pravico brez strahu in glasno povedati svoje mnenje. Ali je to res? Firbec Resje! Vendar - kaj pomaga na ves glas tuliti, ko pa so nekatera ušesa kronično gluha? Draga Kunigunda, že nekaj časa se utapljam v delu in ga komaj zmorem. Šefu stalno trobim, da potrebujem pomoči, on pa niti ne gane s prstom. Letos sem si komaj izboril nekaj dni dopusta. Kaj naj storim? Glas vpijočega v puščavi Ne znam ti svetovati, izkoristila pa bom priložnost, da omenim zelo zanimiv fenomen, kateremu smo že več let priča: tisti, ki je tako nepogrešljiv, da včasih niti na dopust ne more, je zmeraj nekdo “od spodaj”; nisem še slišala, da bi kakšen vodja imel podobne težave. In vendar so tehnološki viški zmeraj med temi nepogrešljivimi... Draga Kunigunda, že čez dva meseca je konec leta, čas daril in zabav. Ali bomo zaposleni deležni kakšnega presenečenja za praznične dni? Žurkar Če velja, da so presenečenja (taka in drugačna) stvar izključno prazničnih dni, potem lahko rečemo, da imamo v Drogi skozi vse leto en sam praznik! 'V^ KUNIGUNDA EKSKLUZIVNO -VPRAŠANJA IZ PC Draga Kunigunda, glede na vsa mogoča sponzoriranja Droge se sprašujem, kdaj bo Droga začela bolje “sponzorirati” svoje delavce. Prazen Žakelj Lahko bi že vedel, da dobro delo ni vrhunski dosežek, katerega bi lahko sponzorirali. Draga Kunigunda, šušlja se, da se bo uprava družbe razširila z dvema članoma, ki bosta prišla od drugod. Ali to pomeni, da v svojih vrstah nimamo dovolj sposobnih ljudi? Domačin Očitno ne, saj so uspehi, ki jih Droga dosega, zgolj slučajnost; poleg tega pa je domači kader premalo plačan za tako visoke funkcije. < o a K o r c*- ifo - SJitt V i ž|?I iJ) A g ^ iziK < -Z ■< & /O o) Q m> a %* * ? N Z ► i J5 f: S i z r <■ 55^ -1« <3 j a X a 'U o »o < .o i> « ^ W « X V -* j>^5' *3^z ž *> J ž £ § •s«. C »*/ O X ^ o ^ 3* <8 ji t ,/>/* 5š “T tf = li 5 u. < o «» z g> < ? £ ž 5 £ iu f- ^ j>. z *». z . S§* 3^ > i- & Z O <3 is fca fH2 aiz Ms i e J 33 35S 11 ■s i © Z ^ 5 ^ i| p s >N sss / => Pii r v <* * H >o n < * o 2 z :r> d vi) > is S e2 i a > ? => L. ^ 1 3 < J s « 7I7~ W o * ^ i o O j?, d- ^ -5 v5 V2-Ž- 2 .*/ * t ^ C7 K §3 f O r5 l51 > fl- d 11434/39,1997 Nflš GLAS 199702180,10 ii 5- ¥ m -* 7 £2 d rti &-* h m ►si/ H z,ž si> d-fl SL 5? >~r fl I 2 5 ? ‘o C °I «£ - i d * l š S t i o i H d £ o/ S JI* 1 o ** *& 2 i. C • rO, is 4) A- 1 3