PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 108 (7001) TRST, torek, 7. maja 1968 PO RAZGOVORU S TAJNIKOM ALPHANUOM V ZUNANJEM MINISTRSTVU Delegaciji izbrali palačo v središču Pariza za razgovore med ZDA in Sev. Vietnamom V palači je center za mednarodne konference in je primerno opremljena - Osvobodilne sile zadale hude udarce ameriškim silam med splošnim napadom na Sajgon in druge objekte v Južnem Vietnamu - Sajgonski rabelj hudo ranjen PARIZ, 6. — Severnovietnamski predstavnik v Parizu Mai ^an Bo in ameriški odpravnik poslov Woodruff Wallner sta davi ločeno obiskala glavnega tajnika v francoskem zunanjem Jbinistrstvu Alphanda. Ta jima je sporočil morebitne kraje, "jar naj bi se sestali predstavniki ZDA in Severnega Vietnama, ^vedelo se je, da je predlagal palačo Trianon v Versaillesu in c®nter mednarodne konference v Ulici Kleber blizu Slavoloka atnage. Izbrala sta palačo mednarodnih konferenc. Popoldne sta si ameriški in sever- ' aovietnamski predstavnik ločeno o-?*adala palačo, kjer bi bilo pritlič-le določeno za razgovore med ame-risko in severnovietnamsko delega-c'Jo. Pozneje bosta dala dokončen odgovor Alphandu. Domneva se, da o° odgovor pozitiven Delegaciji sta izbrali palačo v središču mesta ker želita biti blizu *vojih diplomatskih predstavništev. Palača je bila svoj čas sedež Une-8ca- Še prej je bil tu eden največ-jla hotelov v Parizu, in sicer hoja! «Majestic». Med vojno je bil lu glavni štab gestapa. V prvem nadstropju so razni uradi franco- skega zunanjega ministrstva, v pritličju in podzemlju pa so prostori, prirejeni za mednarodne konference. V pritličju je osem konferenčnih dvoran, od katerih so nekatere zelo velike. V dvoranah so najmodernejše naprave vključno tudi sistemi za istočasno prevajanje. Okoli dvoran so številni manjši prostori, ki služijo za zasebna posvetovanja. V podzemlju so številne dvorane za tisk in telefonska centrala. Danes se je zvedelo, da bo voditelj hanojske delegacije prišel v Pariz v četrtek v spremstvu tridesetih oseb. >,|1lll|||IH,l|lm l,|||l,||,lll,l,l,rimiI|,ll,,„1111,1,1111,1 IIHIIIIIIIIIIIIt,|| || liltlllltllllllllllllll IIIIIII Preosnova egipčanskega političnega programa Kairo, 6. — Egiptovska vlada Ja je včeraj sestala In je začela Opravljati o važnem načrtu presnove političnega programa pred-J^dnika Naserja, ki so ga v četrtek Strdili z referendumom. Ob kon-'?'! seje je minister za informacije JJlahatned Fayek izjavil, da bodo •Jačrt pripravili v treh tednih. Na-;rt Predvideva predvsem združitev *eh vojaških, gospodarskih, inte-®ktuainih in drugih'sil za osvobo-/tev okupiranega ozemlja. Druge T^ke predvidevajo preosnovo arato-8*e socialistične zveze, preosnovo Egiptovskega diplomatskega zbora z "dPokllcem 12 poslanikov in pro-4itev splošnega vojaškega položaja A delovanje arabskega osvobodi 1-de8a gibanja na okupiranem pod- ročju. Danes je prispel na čelu važne rElegacije v Kairo predsednik Sirije *’uredin Atassi. Sirski viri navajajo, j.a spada ta obisk v okvir namena “*rske vlade, da najde formulo hotnosti med naprednimi arabski-5 državami, to je ZAR, Irak, Al-®rija in Sirija. Zaključen proces proti 5 mladeničem rala pred desetimi dnevii med protestno demonstracijo, ki so jo priredili rimski univerzitetni študentje na Trgu Cavour pred sodnijsko palačo in med katero je prišlo do hudih spopadov med študenti in policijo. Po štiriurnem posvetovanju je sodišče obsodilo Uga Lanciottija na deset mesecev zaporne kazni, Roberta Martellija, Moshfegha Ha-madanija in Tullia Della Seta pa na osem mesecev zaporne kazni. Petega toženca, trgovca Furia Ser-vadeia, je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Vsem tožencem je sodišče priznalo splošne olajševalne okoliščine ter pogojno odložitev kazni. V začetku današnje razprave je ja/vni tožilec Angelo Maria Dore zahteval precej hujše kazini: za Della Seto eno leto In devet mesecev zaporne kazni, za Lanciottija dve leti, za Martellija In Ha-madannlja pa poldrugo leto. Po govorih obrambnih odvetnikov so se sodniki umaknili na posvetovanje, ki je trajalo do polnoči. LONDON, 6. — Danes popoldne so se začeli v Londonu pripravljalni mirovni razgovori med delega-cijama Nigerije in Biafre. To je prvi uraden stik med dvema delegacijama po začetku državljanske vojne v Nigeriji. Razgovore vodi glavni tajnik Commenwealtha Arnold Smith. fclM, 6. — V Rimu se je danes Zaključil proces proti petim mia-aeničem, ki jih je policija areti- .....m,„„„„„„„„.....m.............................imuni......................................«..............»»"»>»'• V Vientianu je severnovietnamski odpravnik poslov izročil danes v ameriškem poslaništvu noto svoje vlade, s katero ta uradno potrjuje, da je pripravljen začeti razgovore 10. maja v Parizu. Tiskovna agencija južnovietnam-ske osvobodilne fronte je danes v svojem komentarju odobrila stališče Severnega Vietnama glede datuma in kraja pripravljalnih razgovorov z ZDA. Pariški list »Le Figaro«, objavlja danes intervju sajgonskega zunanjega ministra, ki ponavlja, da njegova vlada nasprotuje priznanju narodnoosvobodilne fronte. Minister pravi, da ta fronta seveda obstaja, toda ne morejo priznati obstoja politične stranke, ki jo podpira oborožena sila. Trdil je, da je bila «velika napaka ženevske konference o Laosu leta 1962 sprejeti tri laoške stranke kot ločene enote«. Sajgonski minister zavrača tudi vsako možnost koalicijske vlade in tudi prepustitev krkšnega koli ozemlja Severnemu Vietnamu. Dejal je, da predlagajo «povratek k ženevskim sporazumom iz leta 1954, toda z mednarodnim jamstvom.« Na koncu pravi, da je po pogajanjih zaželen odhod ameriških čet iz političnih, gospodarskih in socialnih razlogov«. Papež Pavel VI. je včeraj, ko je govoril skupim vernikov, izjavil, da je bil uradno predlagal v preteklih dneh, naj bi za pogajanja uporabili palače v Vatikanu. Izjavil pa je zadovoljstvo, ker je bil izbran Pariz. Washingtonu je predstavnik Be. le hiše izjavil, da je Johnson sprejel to ponudbo. Predstavnik pa ni odgovoril na vprašanje, zakaj se ta predlog ni uresničil. V Washingtonu je predstavnik Bele hiše izjavil, da predsednik Johnson upa, da se ho prvi sestanek predstavnikov obeh strani lahko začel v petek In da ameriški programi temeljijo prav na tej domnevi. Sedaj sestavljajo ameriško delegacijo, ki bo odšla v Pariz, O tem so govorili na današnjem sestanku v Beli hiši, katerega so se udeležili predsednik- Johnson, dva ameriška predstavnika za pariške razgovore, t.j. Averell Harriman in Cjrrus Vanče, državni tajnik Dean Rusk in pomočnik državnega tajnika Bundy. Navzoči so bili še drugi Johnsonovi sodelavci. Sestanek je trajal dve uri. Po sestanku so sporočili, da bo v ameriški delegaciji tudi general Goodpaster kot vojaški svetovalec. V poučenih krogih pravijo, da bo delegacija odpotovala v Pariz v četrtek. Kakor že javljeno, so osvobodilne sile začele v nedeljo zjutraj ob 4. uri po krajevnem času obstreljevati številne točke v Saj-gonu ter mnogo drugih ameriških in južnovietnamskih postojank. Začele so splošen napad v vsem Južnem Vietnamu. Napadle so 119 objektov na štirih taktičnih področjih, na katera je razdeljeno juž-novietnamsko ozemlje. V Sajgonu so bili včeraj ves dan poulični boji, ki so se danes obnovili. Med včerajšnjimi boji v Sajgonu je bil hudo ranjen načelnik sajgonske policije general Loan, ki so mu na- dali ime sajgonski rabelj. Osvobodilne sile so istočasno napadle Sajgon in pokrajinske sedeže, mesta, vojaške naprave, letališča ter položaje ameriških in saj-gonskih čet. Splošni napad se je začel istočasno v vsem Južnem Vietnamu. Južno od demilitariziranega področja so osvobodilne sile izvedle 26 napadov s topovi in z raketami. Na drugem taktičnem področju, ki obsega dvajset pokrajin, so o-svobodilne sile tudi napadle številne vojaške objekte, med katerimi štiri letališča, osem vojaških taborišč in druge objekte. Na tretjem taktičnem področju, ki obsega tudi Sajgon, so napadle trideset objektov v enajstih pokrajinah V središču Sajgona so eksplodirale številne rakete in topovske granate. Granate so eksplodirale tudi v bližini stanovanja ameriškega poslanika Bunkerja in ameriške vojaške radijske postaje. Več granat je padlo na glavni štab policije, pri čemer je bil ranjen načelnik policije general Loan in z njim še pet sajgonskih policajev. Topniški napad v Sajgonu je trajal dve uri in pol. V središču mesta je eksplodiralo okoli petdeset topovskih granat in raket. Zlasti hudi boji so bili v sajgonski četrti Cholon, kjer so se zabarikadirale osvobodilne sile. Na četrtem taktičnem področju, ki obsega šestnajst pokrajin okrog delte reke Mekong, so osvobodilne sile izvedle 36 napadov na devet pokrajinskih sedežev, tri ameriške štabe, tri letališča in druge objekte. Glasilo sevemovietnamske vojske piše, da so osvobodilne sile 4. in 5. maja zadale sovražniku močne udarce. List dodaja, da je ofenziva osvobodilnih sil napisala novo slavnostno stran epopeji junaškega Južnega Vietnama. Ponoči je bilo relativno mirno, davi pa so se napadi osvobodumn sil obnovili. V Sajgonu so osvobodilne siile napadale danes v predmestju Cholon, močno so bombardirale veliko oporišče Tan Son Nut ter severovzhodno od mesta ljudsko četrt Ti Nge. Najhujši boji so bili v četrti Ti Nge. Nocoj so osvobodilne sile znova obstreljevale središče Sajgona in obnovile močne napade na letališče Tan Son Nut. Znova so se vneli boji v predmestju Cholon. V ostalem delu Južnega Vietnama so osvobodilne sile obstreljevale ponoči z minometalci in z raketami številne ameriške in juž-novietnamske položaje. Včeraj so osvobodilne sile napadle iz zasede v bližini Kontuma ameriško motorizirano kolono. Huda bitka, ki je trajala včeraj ves dan, je bila tudi blizu mesta Hue, nadaljevali so se boji tudi na področju Dong Ha južno od demilitariziranega pod-roč j a Ameriški predstavniki so izjavili, da je na področju Sajgona okoli 15.000 vojakov osvobodilne vojske, ki so pripravljeni na akcijo. Na severu bombardirajo osvobodilne sile tudi ameriško oporišče Ke San. Sajgonski odbor južnovietnamske osvobodilne fronte je včeraj pozval prebivalce Sajgona, naj se dvignejo proti ameriškemu napadalcu. Med napadi osvobodilnih sil na sedež policijskega poveljstva v Sajgonu je bil hudo ranjen policija« načelnik general Ngujen Loan, ki je dobil ime sajgonski rabelj IT - TO Slika, ki je bila svoj čas že objavljena, kaže sajgonskega rablja generala Loana, ko hladnokrvno strelja na ujetega partizana ZARADI PROTESTA NAD POLICIJSKIM NASILJEM Včeraj v Parizu ponovni ostri spopadi med policijo in študenti Sindikat naprednih profesorjev podprl študente - Protestno zborovanje največje študentske organizacije UNEF intervju v listu «rude pravo» Dubček optimist o razgovorih s sovjetskimi voditelji Včeraj se je v Pragi sestal Longo z Dubčkom - Poljska uradno protestirala zaradi poročanja češkoslovaškega tiska »SRAGA, 6. — Iz Moskve se je v j° vrnila partijska in vladna ^egacija. V Intervjuju z glasilom Rude Pravo« je tajnik Dubček ,3avll, da je imel obisk dva cilja: w?Vsem so hoteli novi češkoslo-,aski voditelji priti osebno v stik h sovjetskimi; poleg tega pa so teli obravnavati predvsem dvoranska vprašanja in položaj v e to vnem delavskem gibanju. H Dubček je dejal, da so neuteme-i?be mnogokrat provokacij ske ^voriee, ki so se glede tega obiska Cirile v tujini, sag obstajajo ose-i0' ki imajo Interes, da se ustvar-0; 8iede odnosov med ČSSR in SZ tabje nezaupanja. ra«0-J® tajnik dodal, da so ob-t”'vnavaii gospodarska vprašanja in tp 8'ede razdobja do 1970. leta. Iz-oJo je tudi omenil, da se govorili V-bačrtih za spremembo češkoslo-J~skih gospodarskih struktur in da to zaprosili SZ za konkretno rt?*boč. sovjetska stran je izjavila, sa> proučila te predloge in da ho počila svoje stališče. Po drugi je Izjavil Dubček, so sovjetski hii atelji z razumevanjem sprejeli (.J Vnanje češkoslovaške napore za Cepitev socialistične demokracije jL80 izrazili prepričanje, da bo ohskosiovaška komunistična partija Podpori velike večine ljudstva >®e81a uresničenje svojih ciljev. s Ve«dar je Dubček nadaljeval, da vi med dobrimi prijatelji ne skri-In za diplomatskimi vljudnostmi r.............. s. izrazili svojo zaskrbljenost, da v» med dobrimi prijatelji ne skrila a a diplomatskimi vljudnostmi n, ba se govori med enakimi. V tem Ul 84ju so sovjetski predstavniki tu s. izrazili svojo zaskrbljenost, dl u °e bi izkoristilo procesa demo-$patlzacije proti socializmu in pri rinu.er Je treba podčrtati, da je ple-vS1 CK KP ČSSR po januarju -■krat obsodil vse protl-sodali- ‘tltn, e ekscese. Dubček je končno omenil tudi enakost pogledov glede mednarodnih vprašanj in glede svetovnega komunističnega gibanja. Danes se Je generalni tajnik KFI Longo že sestal z Dubčkom, ki mu je obrazložil položaj v CSSR. Longo bo ostal v Pragi še jutri, ko bo izdano o razgovorih podrobnejše poročilo. Longo pa je napovedal, da bo ob povratku v Rim 9. maja priredil tiskovno konferenco. MOSKVA, 6. — V sovjetsko prestolnico je danes prispel češkoslovaški zunanji minister Jlri Hajek, ki se bo zadržal na prijateljskem obisku do 8. maja. Na letališču ga je pozdravil sovjetski zunanji minister Gromiko in novi češkoslovaški veleposlanik v Moskvi Koucky, ki je prav danes Izročil poverilnico predsedniku SZ Podgornemu. VARŠAVA, 6. — Poljska je danes uradno protestirala pri vladi in partiji ČSSR zaradi »proti-poljske kampanje, ki jo vodi češki tisk«. Poljska agencija PAP je objavila krajši komentar, v katerem je rečeno, da je podoben protest izročil tudi poljski veleposlanik v Pragi. Gre za prvi uradni protest poljske vlade in partije, čeprav so dosedaj ustno že protestirali in so se v poljskem tisku že pojavili kritični članki Odstavili so pomočnika ministra za zunanjo trgovino Modrewskega, ki je bil imenovan za veleposlanika v Belgiji. V ZDA nova presaditev srca Joseph Rižot je umrl HOUSTON, 6. — V St. Luke Ho-spitalu so ponoči presadili novo sr- ce. Darovalec je tokrat 15-letni študent Wiliiam Joseph Brannon, ki je umrl za posledicami prometne nesreče, mož z novim srcem pa je James Cobb, čigar zdravstveno stanje je odlično. Novo srce je začelo kar samo od sebe biti brez električnega dražljaja. Pacient se je zjutraj zbudil z normalnim krvnim pritiskom in pulsom. Čeprav je še v «jeklenih pljučih«, lahko diha brez pomoči raznih naprav. Tudi stanje Everetta Claira Thomasa, ki so mu 3. maja presadili srce, je zadovoljivo Danes ga je obiskala žena in mož je tudi vedno dobre volje Joseph Rizor, ki je bil operiran Stanfordu, pa je žal umrl. Včeraj je bil dobre volje, popoldne pa se je novo srce nepričakovano ustavilo. Tega so hoteli «prebuditi» vendar je bil poskus zaman. Slabo delovanje pljuč, ki niso dovajala dovolj kisika, je pokopalo Rizorja. V Londonu, kjer so pred dnevi presadili srce Fredericku Westu, so kar optimistično razpoloženi. Pacient se dobro počuti, danes se je celo šalil z bolničarkami in zdravniki, govori, vendar je še nekoliko utrujen. Bolnik je pod stalnim nadzorstvom zdravnikov in številnih bolničark. Danes je West jedel ekstrakt mesa, vendar bo lahko že v kratkem zaužil bolj tečno hrano. V Parizu so javili, da je stala prva presaditev srca 10.000 težkih frankov, kar pomeni 1.250.000 lir. Kot je znano je pacient Clovis Ro-blain umrl. Če bi preživel šest tednov, bi se stroški operacije in nadaljnjega zdravljenja povečali na 5 milijonov lir. Stroške operacije je krila bolniška blagajna. PARIZ, 6. — Kljub prepovedi policije se je manifestacija francoskih študentov začela že ob zori. Medtem ko je vodja anarhističnih študentov Cohn-Bendit prihajal na Sorbonno, kjer bi se moral predstaviti disciplinski komisiji, je kakih 300 študentov skušalo prebiti policijski kordon. Sorbonski trg je namreč pod strogim nadzorstvom policije, ki dopušča dohod na univerzo le profesorjem in študentom, ki imajo izpite. Stroge kazni, ki je sodišče Senno izreklo včeraj proti štirim študentom, ki so jih aretirali v petek (po dva meseca zapora in denarne globe), so samo povečale napetost v vrstah študentov. UN EF, ki je največja študentovska organizacija, katero sestavljajo in v glavnem vodijo levičarski elementi, je danes proglasila iz protestov do nasilja policije stavko. Tudi sindikat profesorjev je najavil, da se bo pridružil študentom, če se bo nadaljevalo nasilje policije in če bo prišlo do prelitja krvi. Sindikat je zahteval odstop rektorja Roche-ja in takojšen umik policijskih sil iz latinske četrti in iz okolice univerzitetnih stavb. Cohn-Bendit, ki je pobudnik sobotnih demonstracij na fakulteti v Nanterre, je hotel vstopiti v univerzo z osmimi kolegi, s katerimi se je domenil za skupno obrambo. Zahteval je tudi, da bi se lahko pomenili z odvetniki brez prisotnosti policije. Okoli Cohn-Bendita se je polagoma zbrala skupina 100 študentov, ki je vzklikala gesla «Sor-bonna študentom« in pela Internacionalo. Vzdušje je postajalo, še posebno, ker je policija zahtevala ojačenja, vedno bolj napeto, a končno so le dopustili vsem osmim študentom, ki bi se morali predstaviti disciplinski komisiji, da so šli v spremstvu odvetnika študentovske zveze UNEF v Sorbonno. Med tem pa je prišlo na Boulevardu Saint Michel do prvega hujšega spopada. Policija je napadla kakih 300 študentov s solzilnimi in plinskimi bombami. Kakih 20 profesorjev fakultete za fiziko, med katerimi je tudi Nobelov nagrajenec Kastler, je prekinilo predavanja in se pridružilo stavki, ki jo je proglasil njihov sindikat. V skupini stavkajočih Iz solidarnosti s študenti je tudi prof. Lau-rent Schwarz. Ko je UNEF najavil za popoldne veliko protestno manifestacijo, so se študentje razšli, medtem ko je policija zaprla s cestnimi bloki vse dohode v latinsko četrt Pariza. Malo pred poldnevom je bil pohod več tisoč študentov po Poulevardu Saint Ger-main, med katerim so zahtevali osvoboditev aretiranih tovarišev Tudi golistični študenti, ki so zbrani v skupini »Objektiv 72« m se oglasili s proglasom v katerem pravijo, da univerza zaradi avtoritativnih metod, ki jih je podedovala od Napoleona in nepravična po duhu, ni več primerna. Skupina zahteva odstianitev rektorja Roche-ja, katerega panika, zaradi katere je zaprl univerzo, lahko privede le k novim policijskim posegom in k novemu nasilju. Policija je kar na njihovih domovih zasliševala študente desničarske organizacije »Occident«, ki so v četrtek vdrli v Sorbonno in razbili, kar jim je prišlo pod roke. Številne študente so nato odpeljali na poveljstvo sodne policije v Quai des Orfevres. Ob Senni pa so študenti nadaljevali z demonstracijami. V Rue des petits champs so študentje s kamenjem napadli vojašnico republikanske straže, vendar do hujšega ni prišlo, ker so reditelji vzpostavili red. Med pohodom so peli Internacionalo in tu pa tam obmetavali kako trgovino z gnilimi jajci. Na križišču boulevar-jev St. Miche.' in St. Germain so se znašli pred močnimi policijskimi oddelki, ki so jih napadli. Študentje so odgovorili z metanjem kamenja in drugih stvari, ki so jih našli na cesti. Tu so tudi napravili barikade in postavili počez kakih 50 avtomobilov. Policija jih je ponovno napadla s solzilnimi in plinskimi bombami. Na tem kraju je bilo precej ranjenih, med katerimi je bilo tudi nekaj novinarjev. Zaradi novega nasilja je sindikat profesorjev pozval svoje člane, naj prevzamejo odgovornost, to se pravi, da se pridružijo študentom. Spopadi so se nadaljevali ves popoldan. Študentje so hoteli z geslom »Osvobodite naše tovariše« vdreti tudi v poslopje policijske prefekture in v sodno palačo. Tudi tu jih je policija surovo napadla tudi z brizgalkami. Popoldanska manifestacija UNEF, kateri je prisostvovale 9.000 študentov, je poteKala mirno brez incidentov. Med študenti je bilo tudi precej profesorjev, ki so se proti večeru sestali z rektorjem prof. J. Roehejem, da bi našli izhod iz tega položaja. Policijski prefekt Grimaud je v razgovoru z novinarji izjavil, da je bilo med demonstracijami ranjenih kakih 40 policajev, od katerih je 10 v bolnišnici. Prav toliko ranjenih je iz vrst demonstrantov. Eden bo verjetno zaradi eksplozije bombe v njegovi bližini izgubil oko. Medtem ko je glasilo KPF «L’Hu-manite« v petek obsodilo «pseudo revolucionarje iz Nanterra«, je danes skupina komunističnih senatorjev pariške četrti izjavila, da je upravičena nejevolja študentov in . *— -----... komu- na bdi v središču te četrti ustavljen, povsod je bilo polno prevrnjenih avtomobilov, nekateri pa so tudi goreli. Pravijo, da je precej ranjenih tako v vrstah študentov kot v vretah policije. Rešilni avtomobili so brez prestanka prihajali in odhajali z novimi ranjenci. Teh naj bi bilo okoli 100. Po 21. uri je napetost nekoliko popustila. Organizatorji manifestacije so vabili študente naj se razidejo in vrnejo na domove. Kljub temu pa so nekatere skupine vztrajale in do poane noči zahtevale izpustitev njihovih tovarišev. Dim solzilnih bomb se je razširil tudi v prostore podzemske železnice, zaradi česar je morala policija zapreti nekatere dohode v postajališča. O manifestacijah študentov poročajo tudi iz Strassbourga, Orleansa in Toulousa. profesorjev. Krivda, pravijo ko nistični senatorji, pade v celoti golistični režim Noooj je bila po pariških ulicah pravcata bitka. Medtem ko je prišlo tu pa tam do spopadov, Je bilo najhuje na Boulevardu Saint Germain, kjer se je zbralo kakih 8000 oseb, v glavnem študentje In približno tisoč profesorjev. Policaji, ki se branijo tudi s ščiti, so se morali večkrat umakniti. Študentje so se namTeč za obrambo posluževali kamenja, dreves in včasih tu di eksplozivnih predmetov. Policija jih je oblivala z vodo, vendar so študentje razbili vse šipe na avtomobilih z brizgalnami. Promet je PO RAČUNIH STROKOVNJAKOV SFRJ Suša hudo prizadela pridelek pšenice in koruze Mednarodno posvetovanje v Beogradu o blagovni izmenjavi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Zastopnika gospodarske zbornice Hrvaške in trgovske zbornic* Štajerske sta podpisala danes v Zagrebu sporazum, ki predvideva dolgoročno poslovno sodelovanje podjetij, včlanjenih v zbornici, izmenjavo informacij o možnosti proizvodnje in plasmaja, prilagoditev proizvodnje potrebam drugega trga in druge praktične ukrepe za napredek trgovske izmenjave mesečnega poslovnega sodelovanja in drugih gospodarskih stikov. Zbornici bosta poleg tega proučevali še nove trgovinske ukrepe, ki vplivajo na obseg in razvoj zunanjetrgovinskega sodelovanja, in sta predlagali pristojnim organom svojih držav najustrežnejše rešitve. Za uresničenje teh smotrov bosta zbornici ustanovili posebne odbore. Zastopniki obeh zbornic si bodo najmanj dvakrat letno, izmenoma v Zagrebu in Gradcu, na skupnih sejah izmenjali izkušnje in razpravljali o problemih sodelovanja. Kmetijski strokovnjaki računajo, da bo že kot posledica dosedanie .......................Ul IIHIII1I1IHIIIUII tlllllllll.II11III. .1111111 ■ 11« 111 V La Plati eksplodirala petrolejska ladja Umrlo osem mož posadke LA PLATA, 6. — Danes zjutraj je v pristanišču La Plata eksplodirala 9.809-tonska petrolejska ladja «Islas Orcadas«. 5 mož posadke je mrtvih, 15 pa jih pogrešajo. Po eksploziji je ladjo zajel požar, plameni pa so se razširili na dve ladji, ki sta bili zasidrani v bližini. Gre za 12.712-tonsko (iCutra-calco« in 12.741-tonsko «Fray Luis Beltrami, ki sta se potopili. Guverner pokrajine Buenos Airesa gen. Fracisco Inaz je takoj odredil izpraznitev okolice pirstanišča. Kasneje so javili, da je umrlo 8 članov posadke. Požar je zajel tudi pomole, kjer je upepelil naprave mornarice in državne petrolejske družbe. Obtožba zaradi evtanazije otrok BONN, 6. — V Munchnu se je pričel proces proti otroškemu zdravniku 56-letnemu Fritzu Kiihneju, ki je obtožen, da je sodeloval pri nacističnem programu evtanazije. Odgovarjati mora za smrt 27 otrok, ki so bili umsko bolni ali deformirani. Obtoženec izvršuje od 1. 1947 svoj poklic v Hamburgu. Priznal je, da je bil svoj čas mnenja, da se da braniti ideja, »da se otrokom, rojenim s hudimi deformacijami ali duševno neozdravljive bolnim, pomaga s tem, da se uspavajo* Ko je nekaj časa premišljeval — in prepričan, da ne dela narobe, ker je bila evtanazija že sprejeta po nekem Hitlerjevem odloku — je leta 1940 izrazi) svojo pripravljenost za sodelovanje s tako imenovanim «odborom za znanstveno raziskovanje o dednih in konstitucijskih boleznih«. Kot šef oddelka za otroke v inštitutu v Eglfing Haaru je Kuhne obiskal veliko število hudo bolnih otrok, nakar je svojo diagnozo poslal odboru. Ta jo je predal trem izvedencem. Če so se ti trije soglasno odločili za usmrtitev malih pacientov, so izdal; »pooblastilo za postopek«. Čeprav ni bil to pravi ukaz za usmrtitev, je bilo tako »pooblastilo« v vsakem primeru — je priznal Kuhne — »skrajno nujno priporočilo« za postopek, to je za usmrtitev. «Pohod revnih» EDWARDS, 6. — Danes se je v Edwardsu v državi Mississipi začel »pohod revnih« na VVashington. Udeleženci so prehodili tri kilometre, nato so odpotovali «z avtobusi v Selmo v Alabami. Pri tem začetnem delu pohoda sodeluje okoli sto oseb. Predvideva se, da bodo udeleženci prispeli v Washlngton 19. maja. Pohod vodi Kingov naslednik pastor Abernathy. Udeleženci pohoda bodo osem kilometrov pred Selmo Izstopili iz avtobusov in bodo nato korakali v mesto. suše letošnji pridelek pšenice z« najmanj 30 odstotkov slabši od lanskega. Vremenoslovci sicer predvidevajo, oziroma napovedujejo, da bo sredi tedna prišlo do zahladitve z dežjem, če se bo ta napoved uresničila, ne bo dež izboljšal trenutnega položaja, temveč samo preprečil, da se stanje pridelkov še bolj ne poslabša. Se slabše kot za pšenico kaže glede pridelka koruze. Zaradi suše je letos do 1. maja, ko je bila običajno setev koruze končana, bilo po-sejanih samo 50 odstotkov predvidenih površin. Nič boljše niso možnosti glede sladkorne pese in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov. Zaradi slabih možnosti letošnje kmetijske proizvodnje zavod za tržna raziskavanja predvideva, da bo prišlo do skoka cen vseh kmetijskih pridelkov. Okrog 50 funkcionarjev vodilnih industrijskih družb iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Švedske, I-talije in Svioe je pričelo danes v Beogradu štiridnevne informativne razgovore z zastopniki jugoslovanske vlade nekaterih bančnih in gospodarskih podjetij o možnosti ustvarjanja ugodnejših pogojev za bodočo blagovno izmenjavo. Ena glavnih teh razgovorov je tu. di novi jugoslovanski zakon o vlaganju tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo. To je prvič, da so »razgovori za okroglo mizo« te mednarodne poslovne skupine, ki se od 1956. leta bavi z organizacijo in dajanjem nasvetov v industrijskem in bančnem poslovanju v Jugoslaviji. Mednarodna skupina, v kateri je trajno nad sto vodilnih industrijskih in bančnih korporacij in združenj, ima sedež v New Yorku, a podru-ni-ce v najvažnejših svetovnih poslovnih industrijskih središčih. Zastop. niki te mednarodne poslovne skupine se bodo v Beogradu sestali in razgovarjali s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Kirom Gligovorom, zatem z Jankom Smolejem, Tomom Granfilom, dr. Va-silom Grivčevim, Nikolom Balo-vom, Nikolom Mijaličem, Antonom Bolejem in z generalnimi ravna-telji devetih vodilnih jugoslovanskih gospodarskih organizacij in osmih poslovnih bank. B. B. 20-letnica Svetovne zdravstvene organizacije ŽENEVA, fc. — Otvoritvi 21. zasedanja svetovne zdravstvene skupščine je danes prisostvovalo štiristo delegatov iz 129 držav članic. Delo skupščine bo trajalo do 26. maja. Na dnevnem redu sta dva problema: pretres dejavnosti organizacije v letu 1967 (poročal bo generalni direktor dr. M G. Candau); program dela za 1969, v katerem je kampanja proti malariji in kozam in priprava bolniškega osebja. OMS (Svetovna zdravstvena organizacija) praznuje letos 20-Ietnico svoje ustanovitve. S tem v zvezi bo jutri posenna plenarna seja. Za Italijo bo spregovori prof. Pietro Valdoni, predsednik višjega zdravstvenega sveta. y*«M TeeraJ' NaJviSJa temperatura 19,9, najnižja 17. o*> 19. url 17 stop., Sračnl tilak 1011,9 pada, vlaga »5 odst, veter Jugovzhodni k 10 km na uro, nebo 9/10 pootolačeno, 6 mm dežja, mor je rahlo razgibano, temperatura map ja 18,2 stopinje. Tržaški dnevni Danes, TOREK, 7. maja STANKO Sonce vzide ob 4.44 In zatone O® 19.19 — Dolžina dneva 14.45 — Luna vzide ob 13,01 in zatone ob 2.27. Jutri, SREDA, 8. maja MIHA VOLILNA KAMPANJA VEDNO BOLJ RAZGIBANA Za poslanske volitve na Tržaškem po zadnji reviziji 235.227 volivcev Lucijan Volk (PSU) o stališču socialistov glede pravic slovenske manjšine - Minister Natali (KD) o važni vlogi Trsta pri trgovinskih izmenjavah s srednjo Evropo Po zadnji reviziji volilnih imenikov, je vpisanih vanje za volitve v poslansko zbornico v vsej tržaški pokrajini 235.227 volilnih upravičencev. V tržaški občini jih je 215.161, v miljski 9.793, v devinsko-nabrežinski 4.976, v dolinski 3.932, v zgoniški 803 in v repentaborski 472. Za senatne volitve pa je v vsej pokrajini 220.268 volilnih upravičencev. Kandidat za deželni svet združene socialistične stranke Lucijan Volk, Je imel včeraj v Zgoniku, Gabrovcu in na Proseku volilne sho de, na katerih je med drugim dejal, da stremijo socialisti za tem, da bodo delovni ljudje, ki so gibalna sila napredka v državi, so odločali pri državni, deželni, pokrajinski in občinski upravi. Boljšo bodočnost pa si lahko ustvarimo samo z načrtnim delom ter z odstranitvijo zasebnih monopolov. Glede manjšinskih vprašanj je stališče socialistov povsem jasno: upravičene zahteve slovenske manjšine se ne morejo reševati z zapiranjem na nacionalistične pozicije, ker hi se s tem odrekli podpori naprednih državljanov italijanske narodnosti. Ker si vlada pridržuje izključno pravico reševanja problematike manjšin, morajo imeti Slovenci prav v Rimu za svojega zaščitnika močno napredno delavsko stranko kot je socialistična. Na koncu je Volk poudaril, da ■o prav socialisti začeli in zmagali bitko za slovenskega občinske ga odbornika v Trstu, kar je povzročilo klavrn propad politike fašistov in vseh ostalih šovinistov. V Zgoniku, Gabrovcu in na Proseku je govoril tudi kandidat združenih socialistov za parlament Lu-clo Lonza, ki je dejal, da sta italijanski in slovenski delavski razred na Tržaškem dosegla zelo visoko stopnjo razredne in demokratične zavesti in privrženosti miru. Zato pa se delovni ljudje obeh na rodnosti tudi dobro razumejo in spoštujejo med seboj. Snoči je za Krščansko demokracijo govoril na Trgu Goldoni minister za trgovinsko mornarico Natali, ki je dejal, da se je KD potegovala za svobodo, pravičnost in mir. Zatem je poudaril, da je položaj precej nemiren in neskladen, kar pa je le izraz krize rasti. Mir je pripomogel h gospodarskemu razvoju in zato mimo gledamo v bodočnost na proces krepitve gospodarskega ustroja. V tem okviru je važno tudi pomorsko gospodarstvo, saj se tu odpirajo številne možnosti tudi v zve- •Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiumiiiiii Dotrpel je naš Pino Ladovani Včeraj smo spremili na zadnji poti našega dolgoletnega sodelavca, vodjo tiskarne ZTT in Primorskega dernika, Pina Ladovanija, ki je po hudi bolezni umrl v zgodnjih nedeljskih urah. Pokojni Pino Ladovani se je rodil l. 1912 v Trstu v delavski dru-iini. Po končanem šolanju se je posvetil tiskarskemu poklicu. Pred vojno je bil zaposlen v tiskarni Morterra in kasneje pri tiskarni Glessich. Kmalu po vojni je prevzel mesto vodje tiskarne najprej v bivši Zadružni tiskarni v Ul. Sv. Frančiška, leta 1948 pa mu je bilo to odgovorno mesto zaupano v le malo prej ustanovljeni sedanji tiskarni našega lista v Ul. Montecchi 6. Na tem mestu je o-stal dokler ga ni huda bolezen priklenila na bolniško posteljo in spravila v mnogo prezgodnji grob. Pino Ladovani je bil človek, ki je ljubil svoj poklic. To je dokazoval dolga leta svoje navezanosti na naš delovni kolektiv, kateremu je posvetil vse svoje strokovne sposobnosti. Bil pa je našemu delovnemu kolektivu predan tudi kot dosleden protifašist in demokrat, saj je svojo sluibo pri nas prevzel v časih, ki gotovo niso bili lahki tako za naš list kot za našo narodno skupnost. Do svojih delovnih tovarišev, do tiskarjev in našega uredniškega kolektiva, je bil vedno tovariško prisrčen vedno pripravljen na usluž-no razumevanje naših časnikar-skih potreb in v svojem delu požrtvovalen, saj ga je opravljal s poklicno zavzetostjo tudi tedaj, ko ga je že mučila huda bolezen. Težko bomo pogrešali Pina Ladovanija v našem tiskarsko-uredni-škem kolektivu sredi ropota strojev in duha po svincu in črnilu: težko ga bomo pogrešali ob zave-iti, da je z nami delil hude in boljše čase, vesele in manj vesele dni in z nami premagoval težave, ki jih zahteva naporen tiskarski voklic. Naj počiva v miru naš Pino, mi vsi pa ga bomo ohranili v najlepšem in hvaležnem spominu. Tiskarski in ure d ni “'ri kolektiv Primorskega dne»nika zi z izmenjavami s Srednjo Evropo. To velja zlasti za Trst, da se obnovi tradicionalna funkcija mesta, ki ni le trgovinski emporij, marveč stičišče različnih kultur, katere se tu srečujejo in imajo možnosti spopolnjevanja in sporazumevanja. V Trstu so osredotočili stržen italijanskega ladjedelstva, pristanišču so priznali avtonomno ustanovo, ki bo lahko tekmovala na mednarodnem tržišču. V gradnji je pomol št. VII., ki bo odprl Trstu nove možnosti sodobnega pristaniškega prometa s kontejnerji. Vse to delo se bo nadaljevalo načrtno in vlada bo predvsem podpirala razvoj državnih plovnin družb PIN. Minister je tudi napovedal nova dela v tržaškem pristanišču, za kar bo dala država nova nakazila. Na koncu je dejali, da so vrednote miru, svobode in pravičnosti še posebnega pomena v Trstu, ki bo lahko opravljal svojo vlogo le v miru, ne kot mejna pregrada, marveč kot orodje sodelovanja In menjav z raznimi državami. Slovenska skupnost Je imela sinoči shode pri Briščlkih, v Repniču in Repnu. Govorili so prof. Jež, S. Rudolf in Ema Kerševan. Prof Jež je med drugim rekel, da bi morali imeti Slovenci enako ustavno zajamčeno zastopstvo v parlamentu kot Francozi v dolini Aosta. Današnja volilna zborovanja KPI: ob 18. uri bo glavno zborovanje pri Sv. Jakobu, kjer bosta govorila poslanec Arrigo Boldrini in kandidat za poslansko zbornico Albin škerk o čemi: «Za demokracijo v državi v tovarnah in v šolah se odpor nadaljuje*. Naslednja zborovanja bodo: ob 10.30 v Ul. Biasoletto (Jole Burlo) in na Trgu Belvedere (Šema), ob 11. uri na Trgu Sv Antona (Ba-cicchi), ob 18. uri na Trgu Vene-zia (Šema), ob 19. uri na Trgu Goldoni (Cuffaro) s predvajanjem filma; ob 20. uri v Križu (J. Burlo in Kapelj) in v Devinu (Škerk in Markovič), ob 21. uri v Vižovljah (Škerk in Markoviči. PSU: ob 17.30 v Žnvljah, ob 18.30 pri Sv. Roku, ob 19. uri v Čampo-i, kjer bosta ogovorila tncio Lonza in Lucijan Volk, ob 18.30 na Trgu Gioberti (Silvano Miani). Ob 19.30 bo v Miljah v dvorani Matteotti ImčIS ~zflrif2eria PSFPSDT konferenco o gospodarskih vprašanjih tržaške pokrajine. Govorili bodo predsednik industrijskega pristanišča odv. Sacerdoti, prof. Lucio Lonza, prof. Giuseppe Dulci in Ar-naldo Pittoni Predsedoval bo Ar-turo Gottardo PSIUP: ob 10. uri pri Sv. Jakobu (Franco), ob 11. uri na Drevoredu XX. septembra (Martone), ob 11.30 na Trgu Perugino (Monfal-con), ob 12. uri na Trgu Stare mitnice (Martone), ob 18. uri Ul. Pra-to (Franco); na Trgu Goldoni (Mon-falcone in Martone). ob 19. uri v Podlonjerju (Luches) SS: ob 20. uri v Lonjerju in Mač-kovljah, ob 20.-15 na Katinari in v Prebenegu, ob 21.15 v Borštu in pri Govorili bodo dr. Rafko Dolhar, Franc Mljač, Ubald Vrabec in Vekoslav Španger. Zanimiva predavanja v Slovenskem klubu V okviru torkovih večerov Slovenskega kluba bo danes v Gregorčičevi dvorani zanimivo predavanje, na katerem bo univerzitetni študent Janko Ban govoril o glasbilih, ki jih uporabljajo v orkestrih. Za praktično obrazložitev predavateljevih besed bodo člani orkestra Glasbene matice za vsako glasbilo izvedli kratko skladbo. Pretekli torkov večer je Slovenski klub posvetil svetovnim nazorom. Prof. Andrej Budal je obširno orisal nastanek prvih ideologij ter s filozofskega vidika analiziral glavne svetovne nazore. Številno občinstvo je pazljivo sledilo predavateljevim izvajanjem ter na koncu obdarilo prof. Budala s hvaležnim aplavzom. Predavatelju se je zahvalil tudi predsednik Slovenskega kluba prof. Turina. Razprava o protosinhrotronu Socialistična kandidata za deželni svet Dulci in Pittoni sta včeraj orisala stališče PSU do jedrskega pospeševalca. Pittoni je poudaril zavzetost tržaških socialistov za zgraditev proto-sinhrotrona v Doberdobu, kar bi pomenilo močan gospodarski zagon za Gorico in za vso deželo. Zatem je prof. Dulci orisal najnovejše vesti o možnosti zgraditve jedrskega pospeševalca v Doberdobu. Pri tem je prebral pismo ministra Tremellonija, ki se v bistvu strinja z zahtevo po zgraditvi pro-tosinhrotrona. Kar se tiče izdatkov pri spremembi obrambnih načrtov, je minister v pismu poudaril, da se to tiče ministrskega sveta, ki se bo v kratkem sestal. Na koncu je Dulci dejal, da je treba predvsem premagati nasprotovanje zakladnega ministra in da se je vsa leva sredina obvezala, da se bo to doseglo. Doslej največja pošiljka nafte za naftovod K terminalu čezalpskega naftovoda v Žaveljskem zalivu je včeraj prispela 100.000-tonska japonska ladja «Nighishi Maru», ki je pripeljala doslej največji tovor surovega petroleja za naftovod Gre za pošiljko 93.000 ton, ki so ga na ladjo natakali v Perzijskem zalivu. Ladja bo izkrcala celoten tovor še pred večerom. V NEDELJO V NATRPANEM PROSVETNEM DOMU Nepopisno navdušenje Opencev na koncertu partizanskih pesmi Zboru «Vasllij Mirk» s Proseka - Kontovela in njegovemu dirigentu Oti se je v imenu p,d. «Tabor» zahvalil H. Vremec Moški pevski zbor «Vasilij Mirk» obrazek bled», «Hej brigade», «Na s Proseka-Kontovela je v nedeljo juriš» in podobne. Res pa je, da popoldne ponovil svoj koncert partizanskih umetnih in borbenih pesmi v Prosvetnem domu na Opčinah kot gost openskega prosvet nega društva «Tabor». Močan odmev koncerta v Kulturnem domu je privabil v openski kulturni dom toliko občinstva, da za vse skoraj ni bilo več prostora, saj so morali prireditelji prinesti v dvorano še dodatne sedete, zatrpana so bila vsa razpoložljiva stojišča in še glavna vrata v dvorano so morali odpreti, da so lahko slišali izvajanje tudi tisti, ki so morali ostati v preddverju. Skratka, tako natrpane dvorane na Opčinah ni bilo že precej let in tudi tolikšnega navdušenja še zlepa ni bilo, kar vse samo še enkrat dokazuje, kako je prav partizanska pesem ostala našim ljudem v srcih in kolikšna je še danes, 25 let po osvoboditvi, njena moč. Čeprav je občinstvu ugajal že prvi del programa, ki je obsegal zahtevnejše umetne skladbe, zlasti pa Gobčevo kantato «Svobodna zemljan, pa je drugi del s svojimi preprostimi borbenimi pesmimi privedel navdušenje do vrhunca m zanimivo je, da so pevci požeti največji aplavz za najbolj popularne pesmi kot so «Na oknu glei je navdušenje izvalo tudi zborovo izvajanje samo, ki je bilo izredno lepo, tehnično in interpretacijsko dognano, pa tudi zanosno, kot to zahteva partizanska pesem. Prav nobenega dvoma ni, da je danes proseško-kontovelski zbor naš najboljši pevski ansambel, ki se lahko s svojim izvajanjem postavi na katerem koli odru in pred še tako zahtevnim občinstvom. Hvaležnost openskega občinstva je z nekaj besedami izrazil v imenu prosvetnega društva «Tabor» tudi tov. Rudi Vremec, ki je poudaril, koliko nam je v vsej naši narodni zgodovini pomenila jjesem in koliko nam je še zlasti pomenila in nam še vedno pomeni prav partizanska pesem. Predstavniki p d. «Tabor» in p. d. «Valentin Vodnik« pa so ob navdušenem ploskanju občinstva, ki kar ni hotelo zapustiti dvorane, izročili zboru in njegovemu dirigentu Ignaciju Oti šopka rdečih nageljnov. P. d. «Tabor» je po koncertu povabilo pevce na kozarček dobre kaplice in mnogi openski ljubitelji petja, predvsem pa mnogi bivši partizanski borci, so se še dalj časa zadržali v tovariških pomenkih z mojstrskimi interpreti naših nepozabnih borbenih melodij. Z RAZDELITVIJO NAGRAD NAJBOLJŠIM ŽIVINOREJCEM Uspela razstava goveje v priredbi repentabrske živine občine Razstave na Colu so se udeležili tudi predstavniki oblasti - Dr. Bucco in župan Mihael Guštin poudarila potrebo po združitvi živinorejcev v zadrugo za proizvodnjo in predelavo mleka Na Colu, blizu županstva, je bi la v nedeljo dopoldne V. občinska razstava goveje živine sivo-rjave alpske pasme, ki jo prireja repen-tabrska občina s sodelovanjem kmetijskega nadzomištva. Pobuda, ki jo je pred petimi leti dala prejšnja občinska uprava, je rodila lepe uspehe, saj opažamo na razstavah vedno lepšo živino. Kakor razstava domačih vin, tako tudi razstava živine, s primernimi nagradami in priznanji, spodbudno vpliva na kmetovalce. Zaradi tega tudi ob tej priliki priporočamo živinorejcem iz drugih krajev in drugim občinskim tupravam, naj bi dale pobudo za razstave živine, seveda v krajih, kjer je živinoreja najbolj razvida. . Razštavtr mr Colu so si ogledali, in nato prisostvovali razdelitvi nagrad, odbornik Dušan Hreščak, ki je zastopal tržaško občinsko upravo, nabrežinski župan Drago Legi-ša, pokrajinski odbornik Saša Rudolf, ravnatelj kmetijskega nadzor-ništva dr. Fioravante Bucco, dr. I-van Baša, veterinar dr. Legiša, ravnatelj fitopatološkega inštituta dr. Ambrosi, dr. Ennio Perco, strokovnjak Tagliaferro, tajnik Kmečke zveze Marij Grbec. Pred razdeljevanjem nagrad Je spregovoril repentabrski župan Mihael Guštin, ki je najprej izrekel dobrodošlico dr. Fioravantu Buccu, novemu ravnatelju pokrajinskega kmetijskega nadzomištva in mu želel mnogo uspeha in moralnega za doščenja pri njegovem delu. Nato se je zahvalil predstavnikom oblasti in raznim ustanovam za nji- Domju. OBISK MINISTRA ZA TRG. MORNARICO NATALIJA Ladjedelnica «Italcantieri» polno zaposlena do l. 1971 Minister se je v Trstu razgovarjal s predstavniki Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče o aktualnih problemih Minister za trgovinsko mornarico Lorenzo Natali je bil danes v Trstu, kjer se je srečal s predstavniki tukajšnjega poslovnega življenja in s politiki iz Krščansko demokratske stranke, kateri pripada tudi sam. Ministra so v zgodnjih dopoldanskih urah pozdravili na letališču v Ronkah generalni vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Cappellini, parlamentarec Belci, senator Vallauri, tržiški župan Romani in pokrajinski tajnik KD Coloni Minister Natali si je v njihovem spremstvu o-gledal ladjedelnico Italcantieri v Tržiču, kjer so ga sprejeli predsednik družbe inž. Cortesi, glavni ravnatelj dr. Fanfani in vodja obrata inž. Lippi. Minister je izrazil svoje zadovoljstvo spričo napredka, ki ga beležijo pri gradnji novih naprav v ladjedelnici ter je v krajšem priložnostnem govoru naglasil, da bo ladjedelnica na podlagi dosedanjih naročil polno zaposlena do leta 1971. Pozneje si je minister ogledal tr-žiško pristanišče Portoresega, kjer se je srečal tudi s predstavniki pru staniških delavcev. Ob glavni opali so delavci ravnokar raztovarjali hlodovino z neke sovjetske ladje, ki je pripeljala 8000 ton eksotičnega lesa z Bornea za neko lesno podjetje v notranjosti. Iz Tržiča je minister Natali dopotoval v naše mesto, kjer se je srečal s predstavniki neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče, katerim sta načelovala predsednik u-stanove dr. Franzil in generalni direktor dr. Clai. Govorili so o problemih pristanišča, ki spadajo v pristojnost ministrtstva za trgovinsko mornarico, s posebnim poudarkom na njegove potrebe po novih tehničnih napravah za hitro manipuliranje blaga. Ob 19. uri pa je imel minister na Trgu Goldoni političen predvolilni govor. Trčenje v Ul. 23 letna bolničarka Mazzini Adriana Ur sini iz Grljana št. 236 se je včeraj ranila pri prometni nesreči, do katere je prišlo okrog 16.30 v Ulici Mazzini. Žena se je v svoji bian-chini peljala proti Goldonijevem trgu, ko je v višini stavbe št. 30 čelno trčila v opel rekord, katerega voznik, 48-letni Edos Barbini iz Bologne, je zavozil na levo stran ceste, da bi prehitel avtomobil, ki je bil ustavljen na njegovi desni v drugi vrsti. Medtem ko je ostal Barbini nepoškodovan, se je Ursi-nijeva udarila po čeli' ter se ranila po bradi in levem kolenu, Z rešilnim _ vozom RK so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so pone-srečenko pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu. hovo zanimanje za razstavo goveje živine, ki se letos že petič prireja, ter dejal: «Lansko leto smo bili v skrbeh, da ne bo mogoče prirediti te pete razstave, ker je suša povzročila velike težave živinorejcem. Danes se moramo zahvaliti deželnemu odboru za kmetijstvo in gozdarstvo, ker se je odzval prošnji, da je priskočil na pomoč lastnikom z brezčplačnim razdeljevanjem močne krme za živino. Težave v živinoreji niso samo tehničnega, ampak tudi gospodarskega značaja, ker se cena krme in delovne sile vedno viša in živinorejci ne morejo doseči ravnovesja niti z donosom višje proizvodnje mleka. Ker je v naših krajih živina zelo zdrava in odporna proti nalezljivim boleznim, predlagam pristojnim c-blastem, da bi poskrbele, da bi se po nžji ceni prodajala živinska krma, kot nagrada živinorejcem, ki so se potrudili, da so ohranili tako zdravo govedo, ostalim pa v spodbudo, naj gredo po isti poti. želimo, da bi se vsi živinorejci združili v zadrugo za proizvodnjo m predelavo mleka. Občina bi jim po možnosti nudila svojo pomoč in sodelovanje, ker le v tem smislu bodo dosegli pravo korist od proizvodnje mleka.« Dr. Bucco je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je prišel v stik in spoznal marljive kmetovalce, ter Izrazil prepričanje, da se bodo stiki spremenili v prijateljsko sodelovanje v korist kmetijstva in kmetov, saj nas druži, je pripomnil dr. Bucco, vnema za napredek našega kmetijstva, ne glede na jezik, ki ga govorimo. Izrekel je priznanje občinski upravi in živinorejcem ter važnost rodovnika H. vine sivo-rjave alpske pasme v naši pokrajini. Pri tem je poudaril, da je treba na Krasu skrbeti za vzrejo goveda te pasme, ker so tu najboljši pogoji. Nato Je še dejal, da je treba znižati proizvodne stroške in najti zadružne oblike za prodajo mleka in nakup krmil. Kot strokovnjak, ki ima na tem sektorju dolgoletne izkušnje, je našim živinorejcem toplo priporočil, naj se združijo in ustanovijo zadružno mlekarno. To misel sta poudarila nato tudi dr. Perco in strokovnjak Tagliaferro. Sledila je podelitev nagrad, nato pa zakuska na Colu. Živina je bila, po starosti, razdeljena v 5 skupin. Narade so prejeli naslednji živinorejci I. skupina (telice od 6 do 17 me. secev starosti) Karlo Komar — Fernetiči 5 — srebrna kolajna in 5000 lir Ivan Škabar — Repen 30 — srebrna kolajna in 3000 lir Alfonz Guštin — Col 12 — 2000 lir Alfonz Guštin — Col 12 — 2000 lir II. skupina (Junice do 18 in več Albdn Guštin — Col 4 — zlata kolajna in 2000 lir Karlo Komar — Fernetiči 5 — 3000 lir Roman Purič — Repen 13 — 3000 lir III. skupina (krave prvesnice) Anton Guštin — Col 9 — zlata kolajna In 6000 lir Emil Purič — Repen 15 — 4000 lir Anton Škabar — Repen 32 — 3000 lir Karlo Komar — Fernetiči 5 — 3000 lir IV. skupina (krave z drugim teletom in več (do 7 let starosti) Karlo Mulič — Repen 50 — srekr-ni pokal in 6000 lir Anton Guštin — Repen 71 — pokal in 5000 lir Ludvik Škabar — Repen 4 — bon za 10.000 lir in 4000 Ji* 'Hit Valentin Bizjak — Col 10 — 3000 lir Alfonz Guštin — Col 12 — 3000 lir Mario Taučer — Repen 42 — 3000 lir Franc Rauber Repen 211 — 3000 lir Ivan Guštin — Col 7 — 3000 lir Alfonz Guštin — Col 12 —■ 3000 lir Alfonz Guštin — Col 12 — 3000 lir Alfonz Guštin — Col 12 — 3000 lir Anton Guštin — Col 9 — 3000 lir V. skupina (krave nad 7 let starosti) Anton Guštin — Col 9 — kolajna vermeille in 6000 lir Milan Križman — Repen 34 — srebrna kolajna in 4000 lir Mario Taučer — Repen 42 — bon za 10.000 lir + 3000 lir Karlo Komar — Fernetiči 5 — 3000 lir Franc Rauber — Repen 21 — 3000 lir Karlo Mulič — Repen 50 — 3000 lir Karlo Komar — Fernetiči 5 — golido za mleko Kakor je razvidno iz gornjega seznama, so nekateri živinorejci prejeli več nagrad, ker so pač imeli na razstavi več glav živine, ki je bila dobro ocenjena. Denarne nagrade je prispevala repentabrska občina, druge nagrade pa deželni odbor, deželni svet, vladni komisariat, Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio) in ustanova ERA. Fioravante Bucco PO NEDELJSKI OTVORITVI OB ŠTEVILNI UDELEŽBI Tradicionalna dolinska «mejnicts» se nadaljuje v soboto in nedeljo V soboto in nedeljo se bo nadaljevala tudi razstava domačega vinskega pridelka Tradicionalni vaški praznik «Mal-niča« je v nedeljo privabil v Dolino, kot vsako leto, veliko število meščanov in ljudi iz bližnjih vasi. Na trgu ln po vaških ulicah je bilo vse polno gostov, lokali natrpani. Avtomobili in avtobusi niso smeli v vas in so parkirali vse ob cestah, pred županstvom, od Boljunca skoraj do Prebenega. Vreme je bilo kolikor toliko lepo, vendar le za en dan. Spet se je skisalo. Včeraj je deževalo in zaradi tega je odpadel nadaljnji spored za včeraj in danes. Spričo tega so dolinski fantje in dekleta sklenili, da se praznik odloži na prihodnjo soboto to nedeljo. Ker se bo nadaljevala «majnlca», se bo v soboto in nedeljo nadaljevala tudi občinska razstava domačih vin, da bodo lahko prišli ■ IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||l|||||||||||||||U|||||||||||llir||||||||||ll|||||||||||mi|IIITlHIII«HIIIIIII|||||Hnilll|lllll|||IHMItllltlllll| V SOBOTO POPOLDNE PRED NOSOM KOMISARIATA Drzen vlom pri belem dnevu v zlatarno na Trga Dalmazia Roparji - očitni profesionalci - so pobrali vse dragocene predmete v skupni vrednosti 4 in pol milijona lir Drzni tatovi so v soboto pri belem dnevu oropali zlatarno na Trgu Dalmazia ter iz r.je odnesli razne zlate predmete za skupno vrednost štirih milijonov in pol lir. Tatvina je bila izvedena Via mojstrski način: kmalu potem, ko ja lastnica zlatarne, 33-letna Vera Gionni por. Laboranti iz Ul. Santi 5, ob 12.45 zaprla trgovino, so vanjo vdrli neznani tatovi ter jo popolnoma izpraznili. Ko se je Laliorantijeva čez kake tri ure vrnila v trgovino, jo je- čakalo žalostno presenečenje. Iz-I ložba je bila popolnoma prazna, v trgovini pa je bilo vse razmetano ter ni ostal v njej niti en drag predmet. Okradenka je takoj poklicala agente letečega oddelka, ki so u-vedli preiskavo. Tatovi so se verjetno poslužili ponarejenih ključev, saj ni bilo na vratih zlatarne nobenega znaka vloma. Skoraj neverjetno je, da se ni nihče zavede tatvine, čeprav je s ceste mogoče videti, kaj se dogaja v trgovini. Poleg tega stoji zlatarna le nekaj metrov daleč od ko- misariata, v njeni bližini pa sta stalno dva mestna redarja Preiskava je v polnem teku. A-genti znanstvenega oddelka so v trgovini poiskali prstne odtise, ki pa jih je bilo veliko, ker je imela zlatarna v jutranjih uran številne obiskovalce. Policija je tudi zaslišala veliko število oseb, ki pa niso nudile agentom pričakovanih podatkov. Vsekakor s^ iz okoliščin, v katerih je bila tatvina opravljena, zdi, da gre za delo pravih profe sionalcev. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA SPOROČAJO, DA JE ZARADI SLABEGA VREMENA TRADICIONALNI PRAZNIK MAJNICA ODLOŽEN NA SOBOTO, 11. IN NEDELJO, 12. MAJA ODLOŽENA JE TUDI OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Felicicn Marceau JAJCE (L' OEUF) Komedija v dveh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser: ADRIJAN RUSTJA V sredo, 8. maja ob 20. uri Abonma . dijaški - red F V soboto, 11. maja ob 21. uri Abonma - sindikalni - red G I. ponovitev . red B V nedeljo, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški - red E Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. V SREDO, 8. MAJA OB 20.30 BO V KINO DVORANI V SKEDNJU koncert MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA «JACOBUS GALLUS* Vstopnina 200 lir. PEVSKI ZBOR ..VASILIJ MIRK« S PROSEKA■KONTOVELA priredi v petek, 10. t. m. ob 21. uri v kino «Iris» na Proseku v soboto, 11. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Križu KONCERT partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigent: Ignacij Ota Sodelujeta: pianist Aleksander Vodopivec harmonikar Oskar Kjuder Včeraj-danes BOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. maja 1968 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 71-ietnl Lu-igi Tondon, 55-letnl Giuseppe Ladovani, 60-letnl Marcello »lobetz, 65-letna Lucia Ste-fancich vd. Ghercich, 55-letna Maria Possedel, 67-letni Vincenzo Tedeschi, 88-letna Giovanna Ita Vidali, 69-letna Anna Fogar, 70-letna Amelia Franich por. Presseili, 93-letna Maria Suban vd. Škerl, 85-letna Anna Ronzel vd. Krebz, 67-letnl Giusto Michellut. na svoj račun prijatelji dobre domače kapljice. Fantom, dekletom in vinogradnikom želimo, da bi v soboto in nedeljo imeli lepo vreme. Znamenje, da «majnica» ni še končana, je lep, visok mlaj s češnjevo krošnjo, v kateri «zori» približno 450 kg pomaranč. Mlaj namreč še stoji na trgu in bo stal do prihodnjega ponedeljka. Postavili so ga v soboto ponoči z združenimi močmi in preizkušeno spretnostjo, še prej pa so okrasili ulice s topoloviihi vejami. V nedeljo popoldne so prikorakali po vasi na trg pod mlaj ..parterji« in «par-terce«. Zapeli so po starem običaju, nato je igrala godba in pari so se zavrteli. Mladina je čakala na ..Sinkope«, ki pa iz neznanih j razlogov niso prišli. Tako je bila i samo «pleh muzika«, kakor v sta- j rih časih naših dedov. Starejšim je to seveda prijalo in so ob kozarcu domačega, s katerim so zalivali pršut in čevapčiče, obujali spomine na mlada leta. Na vinski razstavi ni manjkalo gostov; dokaz, da ima vino iz Brega številne prijatelje. Belo vino razstavljajo in ga prodajajo Bruno Prašel iz Doline. Ignacij Ota (Dolina), Josip Sancin (Dolina), Anton Savron (Dolina), Zdravko Kocjančič (Dolina), Milka Žerjal vd. Ivančič (Boršt), Ljubi Petaros (Boršt), Anton Petaros (Boršt), Josip Pamcrazi (Dolina i, Bruno Zahar (Boršt), Niko Kosma'' (Zabrežec), Mario Sancin (Dolina), Mario Smotlak (Mačkovlje), Josip Lavriha (Dolina), Franc Bandi (Križpot), Albert Drganc (Log), Karlo Kjuder (Ricmanje), Ana Hreščak vd. Pregare (Ricmanje), Josip Kuret (Ricmanje), Maks Ota (Kroglje), Ludvik Maver (Dolina), Valentin Žerjal (Bol junec), Ivan Zobec (Boljunec), Anton Bandi (Prebeneg), Ivan Kocjančič (Dolina). Cmo vino pa: Bruno Prašel, Josip Sancin, Anton Savron, Zdravko Kocjančič, Josip Lavriha, Mario Sancin, Mario Smotlak, Josip Kuret, Mario Klabian (Ricmanje), Va lentin Žerjal, Ivan Zobec (Bolju I nec) in Ivan Kocjančič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda, Ul. dellTstrla 7. Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan) De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. Mizzan, Trg Venezia 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Barbo-Carruel, Trg Garibaldi 4. Glu-sti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina. AiriGEA, Ul Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz), Odbor SPDT vabi vse Člane, ki se želijo udeležiti orientacijskega pohoda, ki ga priredita športno društvo Polet in prosvetno društvo Tabor v nedeljo. 12. maja, naj se od 9. tm, pri. javijo v Tržaški knjigarni. SPDT priredi v nedeljo, 26. maja, izlet z avtobusom v Tamar, ob priliki smučarskih tekem za VTK Memorial. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II. Danes, 7. maja ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu JANKO BAN O GLASBILIH, KI JIH UPORABLJAMO V ORKESTRU Sodelujejo člani orkestra Glasbene matice. Na zanimiv večer, kjer bomo poleg besede imeli priliko slišati kratko glasbeno izvedbo za vsak instrument, vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba! Gledališča Verdi V sredo, 8. tm. bo Franco Mannih0 dirigiral Verdijev orkester v okvir11 spomladanske simfonične sezone. sporedu so Haydnova Simfonija šteV' 94, simfonija 'z Rossinijeve PepelkCj Casellov Koncert štev. 69, Mannino* Laokoont v prvi izvedbi ter Preludij in smrt Izolde iz Wagnerjevega del* ..Tristan in Izolda«. Koncert se d« pričel ob 21. uri. Pri gledališki bl*j gajni bodo vstopnice na prodaj 04 jutri dalje. Teatro Stabile Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju P0-novitev D’Annunziove nGioconde«. De' lo uprizarja gledališče San Babila iS Milana. Nastopajo igralci Lydla Alfon' si, Piero Faggioni, Fulvia Gasser Bruna TeMach, Režija: Fantasio P1®" coli. Nazionale 16.00 «Le due facce d£ dollaro«. R. Grenwood. Technicolor Excelsior 15.30 «Detective». K. D°“' glas, S. Koščina. Technicolor. Fenice 15,30 «11 pane ama.ro«. DoK“' mentarni film. Eastmancolor. Eden 15.00 ..Helga«, R. Gassmamn, *" Mondry , Grattacielo 16.00 ..Indovina chl vi**1 a cena«. S. Potier. Technicolor. Ritz .Ulica San rrancesco štev. 101 15.00 «11 pianeta delle scimmie«. u Heston. Kirn Hunter. Technicolor- . Alabarda 16.30 «Un corpo da amare*’ Spyros. Foros, E. Nathanael. PreP0’ vedano mladini pod 18. -letom. ' Fllodrammatico 16.30 «Nuda per d'1 delitto«. M. France Bister. Prepo',e* dano mladini pod 14. letom. r Cristallo 16.00 ..Banditi a Milano«. M, Volonte, T. Milian. . Garibaldi 15.00 «11 marchio dl C rim1' nal«. Gleen Saxon. Technicolor. Capitol 15.30 «11 giorno della clvett*'-C. Cardinale, F. Nero. Technicolor Aurora 16.00 «Si salvi chi pub«. Lod15 de Furines. Technicolor. . Impero 16.30 ..Diabolik«, F. Law, **■ Mell. Barvni film. Astra — Zaprto. ^ Vlttorio Veneto 16.00 «11 profeta«. v' Gassman. Zabavni film v barvah-Abbazia 16.00 ..Operazione comrnaf1' dos«. Dirk Bogard, Akim TamirO'1' Ideale 16.00 ..Gungala, la vergine 'a giurigla« Kltt.v Svvan, B. Lota Moderno 16.00 «4 bassottl per un nese«. W. Disney, Barvni film. Z*"" nji dan. Darovi in prispevki Ob obletnici smrti Antona poklanjata hčerki Valerija in Mar*e' la 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Jan^5 Jermana daruje Vojko Ferluga 10.0°v lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Pina L*’ dovanija daruje Jožko Ceh 1000 lir w prosvetno društvo ..Ivan Cankar«- Namesto cvetja na grob pok. P14L, Ladovanija daruje Mario Magajna l0tw lir za prosvetno društvo «1 Cankar”’ ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, so spremili na zadnji poti nasu nepozabno Urško Brišček roj. Ušaj Posebna zahvala č. g. župnik11' darovalcem cvetja in vsem, ki s, ob tej težki izgubi sočustvovali 1 nami. . DRUŽINE BRIšCŽ* Barkovlje, 7. maja 1968 Včeraj smo spremili k večnemu počitku našega delovnega tovariša PINA LADOVANIJA dolgoletnega delovodjo tiskarne ZTT. Vestnega in marljivega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN PRIMORSKI DNEVNIK Trst, 7. maja 1968 Užaloščeni sporočamo, da je po dolgi bolezni preminil naš dragi mož, oče. ded in praded PEPI ČERNIGOJ Pogreb blagega pokojnika bo danes, 7. maja, ob 14. uri iz mrtvaške kapele splošne bolnišnice. Žena Mara, hčerke Dana, Darinka in Vida ter drugo sorodstvo Trst, Gorica, Melbourne, 7. maja 1968 (Ligaških sodnih dvoran Zanimiva pravda o pošiljki nogavit Jugoslavije skozi Trst v Švico Ravnatelj tovarne «Polzela» iz Šempetra v Savinjski dolini oproščen zaradi amnestije, vendar se je pritožil proti razsodbi • Pošiljko nogavic so zaplenili ilšS?*! bila Pred tržaškim so- | je torej Slo za kooperacijo med le» 'Predsednik Llgabuje, toži-1 dvema podjetjema, od katerih le *»vella, zapisnikar Strlppoli, Silovit pretep v baru Colonna Bar Colonna na St. 5 v istoimenski ulici, je bil preteklo noč prizorišče hudega pretepa, ki je po svoji silovitosti spominjal na prizore iz kavbojskih filmov. Policija, ki je prihitela na kraj pretepa na poziv zakupnice lokala, 33-Ietne Celestine Bruzzese por. Marillari, je aretirala tri osebe, in sicer 34-Ietnega pomorščaka Angela Lubiano iz Ul. Bonafata 32/2, 28-letnega šoferja Marija Lissiacha iz Ul. Frausin 8 in 38-letnega Pietra Michelija iz Ul. del Fico 3. Vsi trije so zaradi svoje razburkane preteklosti stari znanci tržaške policije. Prepir je izbruhnil okrog polnoči, ko je po živahni diskusiji Lu biana s pestjo udaril Lissiacha, ki se je zaradi udarca zaletel v vrata lokala ter razbil šipo, ki je lažje ranila oba moška. Tedaj je nastopil še Micheli, ki je z izvijačem v roki napadel in ranil Lubiano v roko. Ko je v lokal vdrla policija, je Micheli vrgel izvijač pod mizo. to pa je opazil neki agent. Lubiano in Lissiacha je morala policija najprej odpeljati v bolnišnico. Tu so Lubiani ugotovili številne rane po obrazu in desni roki ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Lissiachu, ki je imel rano na desni roki ter udarce po čelu, so v bolnišnici nudili prvo pomoč, nakar so ga skupaj z Michelijem odpeljali v celico. Trojico bodo v prihodnjih dneh prijavili sodnim oblastem. Nov rok za uvozne kontingente iz Jugoslavije Na povabilo tukajšnjega Združenja trgovcev je zunanjetrgovinski oddelek pri generalnem vladnem komisariatu preložil s 30. aprila na 11. maj zadnji rok, do katerega morajo uvozniki zaprositi za udeležbo pri delitvi uvoznih kontingentov po «avtonomnem računu* z Jugoslavijo. Gre za kontingente, ki veljajo za drugo letošnje trimesečje. V svojem stanovanju v Ul. del-l’Eremo 175/6 je včeraj zjutraj zdrsnila in padla 73-letna Adelaide Foscarino vd. Ianello. Priletno ženo, ki si je verjetno zlomila levo stegnenico, so s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenju v ortopedski oddelek splošne bolnišnice. '■■•■■imiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiimiiimiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiii..........iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii.. Pletena8, £dv- AnSel Kukanja) za-dogortiT Uravnava v zvezi z nekim *e T?1 trgovskega značaja, ki leti gfal že pred skoraj štirimi letiii Vadevo Je bil zapleten 41-Savini ,arel Koren iz Šempetra v D»teii f dolini, ki je bil tedaj rav-PoiJ tovarne nogavic «Polzela», a Hi še neki drug odgovor- onar tovarne, ki pa je bil ten £,vsake obtožbe. Karel Kopa nL “ včeraj na obravnavi. Ker šče li! zna italijanščine, je sodi-Hradnierioval0 Pro:f. Janka Ježa za j^oga tolmača. nevšečnosti so se začele Jane,- eta 1964 v oktobru. Itali-fe iee torinske oblasti so ugotovile, floslLio oktobra do decembra 1964 1325 a Y, novo prosto luko pošiljka Pogavlf škatel z najlonskimi ,9rn&ml' ki so jih pripeljali to-1» Tntf: avtoprevoznlškega podjet-Usitlaritffbropa, iz Kopra, škatle so Ha ~1,1 v skladišču št. 60 (zep-poln«»ftUSea) v novl Prosti luki. 29. i„fS Ppl leta pozneje, in sicer lltjpij*, 1965. je speditersko pod-r si Predložilo potrebne do-bt m?‘te za prevzem 476 škatel, ki trblbko carin prepelJatl v švico čez ^ansi?iiSe ie sprožil postopek Ita-•o n/'n oblasti. Organi te službe ikatia?refi ugotovili, da so bile v Uten« , nogavice v zavitkih iz po-»katin’ , je bilo med drugim tl-Ugotovii^tle In Italy». Spričo te telotn„ Ve Je tržaška carina zasegla fevi ^.Ppšlljko ter obvestila o za-P°tem ,, t°jna ministrstva. •ki post^zala> naj se sprož f4vnate?elc 80 fvedll v bistvu proti *» in i 2 tovarne nogavic «Polze-jetJu „QU?1 Proti švicarskemu pod-?aviCp ~°,ex». kateremu so bile no-?&teiLnai?enjene- Obtoženega rav-«ati v ti ,?lzele» niso mogli zasli-‘lavij! ttallji, ker pač živi v Jugo-brgahV „Za,to so tukajšnji sodnljski t&slijj Poskrbeli za tako Imenovano r1 so nr,M !Valci Ajdovščine so čez ne-bik vPr°slavili svoj občinski praz-Nkp sP°h)in na zgodovinske do-ftija- Pred 23 leti, ko so v tem ^ Ust«m ,s.redišču Vipavske doli-SCanovili Prvo slovensko vlado, "li vepfn°sti so se začele že prejš-s koncertom moškega pev-rlio ,wra Srečko Kosovel. V ne-k^rsirii1aJ Je bil na sporedu ko-j!k si' kriterij, ob desetih pa je *Qtie *lynostna seja občinske skup-.. ’ lvled udeleženci sta bila tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner in član izvršnega sveta Slovenije Jožko štrukelj. O pomenu praznika in o nadaljnjem razvoju občine je govoril predsednik skupščine Angel Slokar. Na njegov predlog so tudi ustanovili sklad, iz katerega bodo vsako leto na dan občinskega praznika nagrajevali ob čane za posebne zasluge na področju kulture in prosvete, zdravstva in socialnega skrbstva, gospodarstva in znanosti. Med sejo je posebna delegacija občinske skupščine položila venec pred spomenik padlim borcem v Ajdovščini. * * * V Piranu je bila tiha demonstracija piranskih srednješolcev proti ukinitvi gimnazije. Srednješolci so se napotili s transparenti pred poslopje občinske skupščine, kjer jih je sprejela predsednica Jolanda Kos in jim obljubila, da bo posredovala pri temeljni izobraževalni skupnosti. Mladinski aktiv gimnazije je tudi sklical tiskovno konferenco, na kateri so dijaki povedali, da ""•Uit, ^MORILEN POSKUS V TRENUTKU OBUPA ^°9on po samoohranitvi preprečil tr°9iien zaključek usodnega koraka skoku z okna v 4. nadstropju, se je v zadnjem "^utku oprijel za polknico in obvisel nad praznino agenta letečega oddelka tr-1 skl psihiatrični bolnišnici pri Sv. kvesture sta včeraj zjutraj Ivanu. ___________ \ ^vljenje 51-letnemu moške-Sfbr&viH v trenutku obupa sklenil S, st&ilr, samomor. Martin Godina, Cit v Ul. Romagna 12, je i.&hhivi fiasa bolan in bi se moral T*.Uh dneh zateči na zdrav-iS?fe t. ,sP'ošno bolnišnico. To je st1 vzpaHburll°. da si je včeraj skle-5™ J* življenje. Okrog 8.15 je !?■ v Strtega nadstropja stav-»a^adii stanuje, iz stopniščne Iti stil T, Je »Plezal na okno ter se C pa , Prazno. V zadnjem trenutki Satnif.Prevladal v njem nagon ^hranitvi, da se je z levo s^bviili uo oprijel polkna ter », tr- nad cesto 12 metrov vl-hr°W|SEel° mu je tudi, da se je /m?1 °Prt na zgornji del bliž-tj, ža»uina; v takem položaju ga toh*Cda| nekd<>. ki je hodil po h,tu ^agna in ki je takoj po tele-KhTfstU policijo. V nekaj ml-k.bi bila tam podčastnik Gio-1n agent Gioacchino sta,,/. kl sta stekla po stopni-Žr Pja i/f do °kna četrtega nad-h|kSrim0iJ?r Je nesrečnemu Godini tffU .^PJkovalo moči. V zadnjem bi5tje ,a ga zgrabila za levo za- « zAa8smiovlekla na vamo: k° imajo vrsto protiargumentov v korist še nadaljnjega obstoja gimnazije. Predvsem gre za to, da ima Piran kot mesto na skrajni slovenski zahodni meji še naprej tako ustanovo, v kateri se ustvarjajo kadri, nujno potrebni zn piransko občino. Tu so med drugim omenili po-! froho nn čirčih nrnfilih tnricfiAr*iV» ^ Dva ranj*ena pri trčenju v Miramarskem drevoredu bj‘'^rllla samo za nekaj se- .S,;« ;,S ,pus,“ J los- »o so Odpeljali najprej tM.di n ^mišnico, nato pa so ga dtioii fgbvega duševnega stanja ________________» —__.1... 11_ a zdravljenj« v pokrajln- V bližini železniškega mostu v Miramarskem drevoredu je prišlo včeraj do čelnega trčenja med furgonom «ape» in avtomobilom, pri katerem sta bili dve osebi laže ranjeni. Gre za 50-letnega Fran-cesca Lupa s Trga Giarizzole 8 in njegovo ženo Amalio Cossino, ki sta se peljala v furgonu. Voznik avtomobila, 45-letnd Daniele Sma-reglia iz Tržiča, Ul. Ponziana 26, je ostal nepoškodovan. Ranjenca so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo Lupo zaradi udarcev po prsnem košu zdravil 10 dni. Njegovi ženi so nudili prvo , , pomoč ter bo okrevala v dveh | lzvaJ“h)a tednih. trebe po širših profilih turističnih delavcev, ki jim mora prav gimnazija dati osnovno izobrazbeno raven. Navajali so nadalje težave, ki bi nastale pri prevozih v Koper. Dijaki so zahtevali, da gre ves problem v javno razpravo, da se temeljito proučijo argumenti in protiargumenti in da je njihova delegacija prisotna, ko se bo o tem problemu razpravljalo in sklepalo. V kino dvorani v Sežani so včeraj nastopili pevski zbori iz sežanske občine » F KOS Eli predvaja danes, 7. t. m. ob 19.30 barvni film: Silvestre e Gonzales in orbita (Silvester In Gonzales v vesolju) 10. program čudovitih avantur v filmskih slikanicah Igrajo: SILVESTRO — SPEEDY GONZALES — TITI — BUNNY Na osnovi petletnega načrta bo morala deželna uprava v prihodnjih letih izvesti še več drugih ukrepov v prid obrtništva. Med temi je deželni pravilnik za ureditev obrtništva, ukrepi za kreditiranje ....'"'"'"''"''O''........mil............................u....... iimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiNiimiiiiiiMiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBČNI ZBOR PODPORNEGA DRUŠTVA Kljub manjšemu številu članov so se lani prispevki povečali Podpore so bili deležni šolski zavodi in najbolj potrebni prosilci i V prostorih SPZ v Ul. Ascoli i Iz nabranih sredstev Je društvo 1/1 v Gorici Je bil v nedeljo do- j nakazalo 115 tisoč lir podpore raz- J nlm slovenskim šolam in zavodom poldne redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško, ki se ga je udeležilo običajno število članov, povečini odbornikov. Predsednica ga. Bogatajeva je pozdravila prisotne in podala poročilo o lanskem delovanju društva. Iz njega je razvidno, da sta tako upravni kot izvršni odbor oprav-ljaja redno svoje delo. Društvo šteje sedaj 289 članov, od katerih je 41 podpornih in 248 rednih. Med letom so umrli trije člani in sicer: Zora Brezigar Iz Gorice, Marija Baša tudi iz Gorice ter Štefanija Terpin iz števerjana. Prisotni so počastili njihov spomin z eno minutnim molkom. Iz blagajniškega in tajniškega poročila je razvidno, da so nabrali s članarino In prostovoljnimi prispevki nekaj nad 270 tisoč lir od tega največ v Gorici in sicer nekaj nad 107 tisoč lir; ostalo pa v Pev-ml, Steverjanu, Podgori, fttandre-žu in Sovodnjah. Prostovoljnih prispevkov v čitalnici so nabrali ne kaj nad 172 tisoč lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROMETNA NESREČA VČERAJ V KRMINU Avto ga je do smrti povozil ko je šel k ženi v bolnišnico Zaradi udarca v glavo je bil vseskozi brez zavesti - Ker žena boleha na srcu, ji vesti o nesreči niso sporočili Smrtna nesreča se je včeraj dopoldne pripetila pri opekami v Krmlnu: avtomobil videmske registracije je povozil kmetovalca 65-letnega Petra Ipavca Iz Krmina (Bosco di sotto), ki je zaradi hudih ran umrl v krminski bolnišnici Ipavec je včeraj zjutraj ob 8.30 šel v civilno bolnišnico v Krmin obiskat svojo ženo, ki je že del) časa na zdravljenju zaradi srene bolezni. Ker se Ji Je zdravje v zadnjem času poslabšalo, jo Je bodil obiskovat vsak dan. Včeraj zjutral se mu je pripetila nesreča, ko je prečkal državno cesto pri opekami. Od zadaj se je vanj zaletel avtomobilist 24-letni Alberto Populin Iz Vidma, ki je vozil avtomobil nekega časopisnega distribucijskega podjetja. Ipavec si je zaradi hudega udarca prebil lobanjo ter takoj izgubil zavest, zlomil si je tudi levo nogo ter zadobll še druge telesne poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer Je umrl okoli 14. ure. Ob njegovi postelji so ves dopoldan bili njegovi otroci, ki o nesreči materi niso črhnili niti be- sedice, da bi njenega že tako slabega zdravja ne poslabšali. Požar na žagi v Gorici Zaradi pregretja v sušilnici se je prejšnji popoldne zopet vnela večja količina lesa pri lesnem podjetju Zulli v Ul. Fattebenefratelli 6 v Gorici. Škodo cenijo na okrog 300.000 lir, vendar je krita z zavarovalnino. V sušilnici se je vnela skladovnica okrog 8 kub. metrov lesa in gasilci so se morali pošteno potruditi, da so preprečili razširitev ognja na druge skladovnice lesa v bližini in na druge objekte. Precej škode je utrpela tudi naprava za zračenje. Po treh urah so končno gasilci odstranili nadaljnjo nevarnost. Iz bolnišnice v Tržiču V nedeljo zvečer sta v Ul. Mat-teotfel v Tržiču, v bližini bencinske črpalke, trčila na križišču dva avtomobila Pri trčenju sta obe vozili, fiat 500 in fiat 600, utrpeli precejšnjo škodo in tudi oba šoferja so morali odpeljati v tržiško bolnišnico. Vozaču fiata 600 53-letnemu Vitto-riu Righiju iz Ul. Valentinis 74, so zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, rano na levem sencu, zlom nekaj reber ter poškodbe na desni roki. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Vozač fiata 500 34-let-ni Michele Devivo iz Ul. Genova 4, kateremu je fiat 600 od strani presekal karoserijo, bo ostal v bolnišnici šest dni zaradi udarca v lobanjo, ter raznih drugih poškodb. Na istem mestu sta malo prej trčila med seboj dva druga avtomobila, pri čemer pa ni bil nihče ranjen in tudi materialna škoda je bila majhna. Žrtev prometne nesreče je bil tudi 33-letnl Claudlo Pogacinl iz Tržiča, Ul. del Castellierl 13, ki so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč za poškodbe na obrazu ln na levi roki. Prvo pomoč so nudili tudi Lucijanu Legiši iz VižovelJ 3 pri Ses-IJanu, ki se je zbodel v stopalo leve noge. Okreval bo v nekaj dneh. ter 166 tisoč lir najpotrebnejšim prosilcem za podporo. Zborovalci so izrekli zahvalo pobiralcu članarine in prisevkov g Dolesu in tudi darovalcem v čitalnici. Dohodki so bili lani vkljub manjšemu številu članov nekoliko večji kot prejšnje leto. Predsednica ga. Bogatajeva se je zahvalila tudi vsem drugim poverjenikom po vaseh za njihovo požrtvovalno delo pri zbiranju članarine in prispevkov Po poročilu posameznih odbornikov je predsednik nadzornega odbora g. Simčič ugotovil, da je bilo poslovanje odbora v redu in je predlagal razrešnico. Sledile so volitve novega odbora in prisotni so soglasno potrdili dosedanji odbor tudi za letošnje leto. Gibanje uslužbencev mestne prevozne službe Tri sindikalne organizacije so proglasile agitacijsko gibanje v podjetju mestnega avtobusnega prevoza, ker občinska uprava noče pristati na pogajanja, da bi razpravljali o vprašanju pomanjkanja osebja ter uporabi prevozni sredstev, ki so zelo iztrošena. Do takšnega stanja Je prišlo zaradi zavlačevanja poobčinjenja prevozne službe, ki traja že štiri leta. Sindikalne organizacije nadalje sporočajo, da bodo proglasile stav. ko, če občinska uprava ne bo pristala na pogajanja za ureditev omenjenih vprašanj. ENALC je prejšnji dan poslal svoje tečajnike na ogled INAM, da bi se mogli bolje seznaniti z organizacijo dela; obiskali so urade kakor tudi ambulante Vodili so jih direktor ENALC Gianni Ciuffarin ter profesorji Podpredsednik INAM dr. Marino Marin, k: je imel v tečaju več lekcij, je vodil učence po raznih oddelkih. IZ ŠTEVERJANA Dež motil nastop zabavnih ansamblov V Steverjanu se je v soboto zvečer zaključilo tridnevno slavje, ki ga Je v okviru prvomajskih svečanosti priredilo domače prosvetno društvo «Briški grič». Zadnji dan je bilo na sporedu tekmovanje zabavnih ansamblov. Za to priliko se Je zbralo na prireditvenem prostoru več stotin mladih ljubiteljev zabavne glasbe, ki so delno prišli v Steverjan navijat za svoje ljubimce, delno pa tudi zaradi tega, da so se ob zvokih orkestrov, ki so se zvrstili na odru, zavrteli. Takoj po pričetku prireditve Je dež nekoliko ponagajal ter so morali prireditev za pol ure prekiniti. Ko je pojenjal, se je mladi svet spet zbral na ploščadi ter nadaljeval s plesom ob zvokih razigranih ansamblov «beats». delu Dve nesreči pri v Sovodnjah Okrog 15.30 včeraj je 25-letni Marko Kovic iz Sovodenj, Vas št. 20, oral na neki njivi blizu vasi. Pri obračanju pa se je udaril z ročico pluga v glavo ter se ranil na lobanji in si pretresel možgane. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 3 dni na zdravljenju Prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh pa so nudili 20-letni Froredani Leopardi iz Gorice, Trg Culiat 8, ki se Je ponesrečila na delu v tovarni Lacego v Rubijah, kjer je padla pri odpiranju okna te pri tem spodrsnila. Obisk iz Ljubljane v pokrajinski umobolnici Skupina kakih 'i* dijakov in zdravnikov, povečini iz umobolnice v Ljubljani, je včerai obiskala pokrajinsko umobolnico v Gorici Gostje so si pod vodstvom tamkajšnjih zdravnikov in drugega osebja z zanimanjem ogledali naprave te ustanove ter se seznanili z modernim zdravljenjem, ki ga prakticirajo v goriski umobolnici Po obisku so izrazili svoje zadovoljstvo ter pohvalo vodstvu bolnišnice spričo uspehov ori uvajanju modernih zdravstvenih metod ........................... Gorica VERDI. 17.30: uPiano piano, non ti agitare«, C. Cardinale ln T. Curtds. Italijanski kinemaskope v barvah. CORSO. 16.30: «Othello», L. Oliver in M. Smith. Angleški kinemaskope v barvah MODERNISSIMO 17.30 . 19 45 22: «Marat — saden, Originalni angleški film s podnaslovi v italijanščini. CENTRALE. 17.15: «1 mortd vivo-no», E. Capč in J. Dianik. Kine-maskopska koprodukcija; mladini pod 14. letom prepovedan VITTORIA. 17.15—21.30: »Scotland Yard chiama Interpol di Parigin, H. Mocsey in G. Meedham. Angleški film. Tržič A/Z(JKKO. 17.30—21: za cineforum «1 basilisti«, L. VVertmueller EXCELS10R. 16.00: «La iunga notto caldan, P. Newmann in A. Frandosa. Kinemascope v barvah. PRINCIPE. 16.00: «Sette volontari del Texas», J. Caan in B. Scoot. Barvni film. Umike EXCEl,siOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «Uomo dal banoo dei pegnia, R. Steiger. DEŽURNI- LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik - tel. 29-72 TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Rismondo» dr. Ri. smondo, Ul. Toti 52 - tel. 72701. RONKE Danes ves dan in jutri je odprt« lekarna «ATAngelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 22 — tel. 77019. IZ ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE Pohod desnice in obračun z levico Neverjetno, toda resnično! Neka relativno nepomembna politična skupina Zahodne Nemčije je pretekle dni naravnost hipnotizirala razne politike, ministre, poslance, diplomate in časnikarje tako v Zahodni Nemčiji sami kot tudi v Evropi nasploh ter v Ameriki. Gre, razumljivo, za tistih 9,8 odstotka glasov, ki jih je na zadnjih pokrajinskih volitvah prejela desničarska nacional-demokratska stranka v Baden-Wuertembergu. Žrtve tega Di utegnili postati prav oni, ki so za to najmanj krivi, čeprav so v očeh uradnih tolmačev »najnevarnejši* v Zvezni republiki. Uradna teza je enostavna: levica je »izzvala* desnico, NPD (nacional-demokratska stranka) pa žanje plodove gneva, ki so ga bili zasejali socialistična zveza nemških študentov in podobni. Teza je navidez prepričljiva, ima pa eno pomanjkljivost: ni povsem točna. Ne zgodovinsko ne politično ne vzročno. Ker precenjuje samo NPD, predvsem obenem podcenjuje resnično nevarnost v Zvezni republiki in pri tem pozablja, da je desnica Adolfa von Thaddena prešla v napad še preden je mlada levica začela vznemirjati mirne državljane. Sicer pa so v nemški družbi inštitucije in pojavi, ki so mnogo nevarnejši od NPD — Springerjev časnikarski koncern na primer. Tako da niti študenti niso pred nedavnim demonstrirali proti von Thaddenu, marveč proti Springer-ju. Pa so tudi vedeli, zakaj. «NPD je,» meni znani psiholog Mitscher-lich,» skupina, ki v Nemčiji nima politične bodočnosti.* NPD je 6. novembra 1966 lahko na sedmih pokrajinskih volitvah slavila zmagoslavje ne samo zaradi tega, ker — za razliko od KP — ni bila sodno prepovedana, marveč predvsem zaradi sistematične kampanje proti SDS (socialistična zveza nemških študentov), levici in vsem naprednim silam v Nemčiji, pri čemer je glavno besedo imel Springerjev tisk. Toda tragičnost ni v tem, marveč bolj v dejstvu, da do lega ni prišlo pretežno po zaslugi von Thaddena, bivših esesovcev in nacistov iz vodstva NPD. In tako prihaja do izraza predpostavka, da v Zvezni republiki pravzaprav nevarnost ne prihaja od »desnice*, temveč od »sredine*, katera pa, med drugim, desnico tolerira. V resnici je 2. aprila NPD v Baden-Wuertembergu prejela samo 1 odstotek več glasov kot 1. oktobra 1967 v Bremenu in samo 1,6 odstotka več kot 6. novembra 1966 v Hessenu, ko je prvič poslala svoje poslance v neki pokrajinski parlament. Spričo tega se zdi, kot da bi se — v resnici zelo upravičen — strah pred naraščajočo močjo NPD skušal potencirati, bržkone zato, da bi se izkoristil kot argument za obračun z levico. Bistveno pa je v vsej stvari to, da bi v Zvezni republiki Nemčiji, ko bi bila drugačna, kot pa je, ne bilo mesta ne za NPD in tudi ne za podobne recidive preteklosti. Tako pa v Zvezni republiki, kakršna je, desnica predstavlja logično komponento. A pomagalo bi edinole to, če bi odpravili vzroke, ne 'posledice. Stvarni pa ne odpravljajo niti posledic, razen kolikor ne gre za to, da se ublaži «reakcija v inozemstvu*. Krivdo za uspehe NPD valijo — in to je osnovna zabloda — na vse druge (socialdemokrate, levico, celo na inozemstvo), le v lastnih slabostih je ne iščejo. »Prava uteha je,» pravijo vladni predstavniki, «da je vendarle okrog 90 odstotkov volivcev glasovalo proti NPD.» Kazen za kompromisna popuščanja lastnim slabostim so plačali predvsem socialdemokrati, kot na pr. v Baden Wuertembergu z izgubo 3 odstotkov glasov. Največ so jih izgubili v doslej tradicionalnih »delavskih* volilnih okrožjih. Celo pred nedavnim ustanovljena »demokratska levica* ni prispevala h katastrofalnemu neuspehu SPD: s svojimi 2,3 odstotka glasov ne samo ni uspela osvojiti niti enega poslanskega mandata, marveč je tudi splošno mnenje, da ni uspela SPD odvzeti kdove koliko glasov. Nevarnost, potemtakem, ne gre iskati tam, kjer so jo dva dni po zadnjih pokrajinskih volitvah iskali poslanci Bundestaga. Za kanclerja so «utopistične želje* levice zaslužile samo »odločen odpor*, vtem ko njegov šef parlamentarne frakcije meni, da je za rezultat volitev v Baden-Wuertembergu kriva SZ. Izneseni so tudi bili najrazličnejši natančni podatki o aretiranih ter obtoženih demonstrantih, glede bistvenega pa ni sprememb. Springer še vedno ostaja nedotakljiv. Na vsak način pa bi za A-dolfa von Thaddena bil povsem nezaslužen kompliment, če bi trdili, da je njegova NPD nekaj, spričo česar bi morda svet nad Nemčijo ponovno moral biti zaskrbljen. Vedno živi stari običaji — mlaj. Spodaj: zgoraj: boljunski fantje korakajo na «fantovsko uro», nato bodo dolinski «parterji» in «parterce» prihajajo na ples pod mlajem podrli lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||,lll|||I,,||||||,l||||||||||||||||lll,,,,||||m|||||||||||||I|||I||||||||||||||||llll,|||,|||||U|l||||||||||||||||||||||||||| VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI miii iii im iiiiii umil ni ii iii iiiii hi iiiiiiiiiiiiiiii|i|,i,,|a OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poročilo, ki ga imate sestaviti, naj bo kratko in jasno. Praznik v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Udeležili se boste delovnega sestanka, od katerega boste imeli mnogo. Prevec se nagibate h galantnim pustolovščinam. . _ , .. DVOJČKA (od 215. do 21.6.) V poslovnem življenju pretirana rahločutnost ni r,a mestu. Obnovite neko staro prijateljstvo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Gladko zavrnite neko poslovno ponudbo, ki diši po prevari. Ne ogrevajte se za neko simpatično, sicer pa nesolidno osebo LEV (od 23.7. do 23.8.) Odlične možnosti za vse obrtnike. Čustvena nepotešenost. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Poslovni znanec bi vas rad speljal na led, pa mu to ne bo uspelo. Veselo slovo od starega prijatelja. TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Potovanje, ki ga bo narekovala izjemna poslovna nujnost. Težko boste prenesli neko laž. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne obupajte, res ste v zagati, toda v kratkem se boste iz nje rešili. Stalno boste mislili na ljubljeno osebo STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Varčujte s časom. Poznanstvo na nekem sprejemu, ki se ga boste še dolgo spominjali. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Srdit protinapad bo vaš odgovor na nepredviden napad. Glejte na ljudi z optimizmom VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte še bolj utrditi svoj ugled, ker je to za vas izredne važnosti. Prijetna novica „ _ _ RIBI tod 20.2. do 20.3.) Trenuten umik naj še rie pomeni vašega dokončnega poraza. Ne bodite slepi od ljubezni. Najprej od Beograda do Temišvara in spet na Donavo Kratek sprehod v zgodovino - Preoblačenje na vlaku - Prehod čez mejo - V nekdanjem kulturnem središču banatskih Srbov Temišvar v ospredju park, v ozadju stolnica V julijski pripeki, bilo je to lani, sem dospela na donavski kolodvor v Beogradu. Obetala sem si železniško vozlišče z znatnim prometom, a pred menoj je bila le skromna manjša postaja. Tiri so bili skoraj prazni, nekaj potnikov je dremalo v čakalnici. Ko sem naposled našla uslužbenca In ga vprašala, kako je z brzcem za Temišvar, se je hudomušno namrdnil in zamahnil z roko, češ v Romunijo vozi vlak le enkrat na dan in še takrat se mu ne mudi preveč, že v potovalnih uradih sem s precejšnjo osuplostjo zvedela, da sta med Jugoslavijo in Romunijo — torej med dvema socialističnima državama — odprta le dva mejna prehoda: Vršac in Kikinda. Ni mi preostajalo drugega, kakor da se sprijaznim z dejstvi in mimo počakam na uro odhoda. Začela sem listati po gradivu, ki so mi ga poklonili na romunskem poslaništvu v Beogradu. Svoje znanje o nekdanji Dakiji sem zdaj lahko v marsičem izpopolnila. Cesar Trajan je v 1. stol. po Kr. podjarmil številna traška plemena v današnji Romuniji, toda že v 3. stol. so se rimski kolonisti umaknili na desni breg Donave. Romanizirani prvotni prebivalci so se kasneje pomešali s sosedi, največ pa s Slovani, že od nekdaj me je zanimala usoda te dežele tudi z jezikovnega vidika, saj gre za pravcati otok sredi slovanskega sveta. Pri filologiji smo na univerzi pogosto omenjali tudi romunščino in ugledni profesor Tagliavini nas je znal navdušiti za lingvistične posebnosti tega območja. Komaj sem čakala, da pobliže spoznam in občutim posebnosti tega območja «železne zavese«. Uro pred odhodom so bila vsa mesta v vlaku zasedena. Poleg mene sta kramljala mlada banatska Srba in kaj kmalu sem zvedela, da precej poznata Slovenijo. Hvalila sta njene prirodne lepote, manj pa sta bila navdušena nad kranjsko zadržanostjo, posebno šc pri nežnem spolu, s katerim sploh nista migla navezati stikov. Zajetne sopotnice so se košatile v slikovitih narodnih nošah. V nabito polnem «brzem» vlaku, ki Je počasi sopihal proti severu, je bilo čuti skoraj le romunsko govorico. Zvedavo sem prisluhnila, a sem se kmalu prepričala, da lahko le tu pa tam razumem kako besedo. Italijanščina in latinščina ml vsaj za enkrat nista prav nič služili. Potniki so bili domala vsi pripadniki romunske manjšine v Jugoslaviji. Ko sem po srbsko pripomnila, da je jugoslovanskih Romunov, kolikor vem, približno 60.000, mi je starejši gospod skoraj ogorčeno pojasnil, da Jih je samo v jugoslovanskem Banatu več kot 100.000. Umolknila sem in se zamislila. Menda je manjšinam prav povsod usojeno, da jih prikazujejo v zmanjšanem merilu. že nekaj pred mejo so se moje sopotnice nepričakovano »modernizirale«: pisana krila in jopiči so izginili v kovčke, ženske pa so ostale v čisto novih oblekah, kakršne občuduješ po tržaških izložbah ali celo na Rusem mostu. To je bilo smeha, zabave in veselih dovtipov! Pojasnile so ml, da bo naslednjega dne v Temišvaru neke vrste sejem, kjer bo tržaško blago prav dobro šlo v promet. Na meji so jugoslovanski cariniki kmalu opravili svojo dolžnost in vlak je odpeljal proti Romuniji. Napeto sem pričakovala, kakšni bodo moji prvi vtisi ob prestopu slovite »zavese«. Ko re je vlak ustavil, se je brž pričel pregled potnih listov in prtljage. V naš oddelek je stopil mlad častnik, ki se je prijazno nasmehnil in brž pogledal pod sedeže. Sproščenost in živahno obnašanje sta očitno razodevala romansko poreklo. Mojega potnega lista se je kar zveselil. Takoj je spregovoril nekaj italijanskih besed. Odkar vodi Romunija samostojnejšo gospodarsko politiko, so ji namreč tuji gostje vedno bolj dobrodošli. Tudi s carino, vsaj zame, ni bilo neprllik. Nekaj več so z njo imeli posla ostali potniki, ki so morali razkazovati svojo kramo in za nekatere predmete tudi plačati u-strezno pristojbino. Ko je bilo vse mirno, so si prav oddahnili. Povsod je prihajalo na dan kaj prikritega; iz žepov, telovnikov in nogavic pa zavitki različnih bankovcev. Razpoloženje je bilo po taki predstavi na višku. Tudi jaz sem ga bila, kot tujka, v dobršni meri deležna, še zdaj se rada spomnim prijetnih občutkov ob prvem stiku z romunskim svetom. Ko smo dospeli v banatsko prestolnico, je bila že trda noč. Temišvar (Timisoara, 160 tisoč preb.), nekdanje kulturno žarišče banatskih Srbov, je lepo, staro mesto s številnimi baročnimi stavbami, obenem pa tudi pomembno industrijsko središče, ki se po vojni naglo razvija. Močno sta se uveljavili zlasti živilska in tekstilna industrija, že zjutraj me je prijetno presenetila izredna pozornost do tujca. Ko sem iskala banko, da prvič menjam denar, me je domačih prijazno povabil v svoj avto in me zapeljal prav do bančnega poslopja. Mimogrede sem občudovala lepo negovane parke z Izbranim cvetjem ter novo poslopje tehniške fakultete. Tudi kasneje so me napisi ponovno opozarjali na razne inštitu- te temišvarske univerze, ki je med najbolj znanimi v državi. Kulturno vzdušje je zelo zanimivo, saj se tu prepletajo romunski, srbski, madžarski in celo nemški vplivi. V okolici Temišvara še vedno živi precej Srbov, ki imajo v mestu svojo gimnazijo, kakor mi je že pripovedovala mlada romunska profesorica. Upoštevala sem njena priporočila in si z zanimanjem ogledala mestno središče: glavni trg s pestrimi nasadi in vodometi, bližnjo opero ter pravoslavko stolnico, kjer kem se prvič srečala z romunsko cerkveno umetnostjo. ■ - 1 „ Iz Temišvara, kjer sem dosegla najsevernejšo točko svojega potovanja po Romuniji, sem se spet usmerila na jug proti Donavi. Banat se mi je tu razodel v vsej svoji prostranosti in bogastvu. Občudovala sem širna pšenična in koruzna polja, ki so segala skoraj do obzorja. V daljavi so se kazali medli obrisi Banatskih gora, znanih po važnih ležiščih premoga in železne rude. Vlak je kmalu zapustil ravnino. Gorati karpatski svet je postajal čedalje pestrejši in prikupnejši. Lepo zaokroženi, s travo porasli vrhovi so me vedno znova spominjal; na gorske oblike, ki smo jih tako radi upodabljali v osnovni šoli. Na daljše razdalje so si sledile slikovite vasi z vitkimi zvoniki, pa spet polja, sadovnjaki in senožeti z izredno številnimi, lepo razporejenimi kopami sena. Pri Caransebesu se je dolina začela ožiti in ostala tesna vse do Donave. železniško progo je spremljala ozka, a skrbno negovana cesta, ki je pritegnila mojo pozornost zaradi pičlega prometa. Le od časa do časa sem opazila kak tovornjak ali motorno kolo, oseb- nih avtomobilov pa je bilo še manj. Res pravi eldorado za naše preizkušene in izmučene avtomobiliste! Naposled smo dospeli v Hercu-lane, znano zdravilišče s toplimi vrelci, ki so jih cenili že stari -Rimljani. Donava ni bila več daleč. V Orsovi sem nenadoma uzrla njene mirne vode. Reka je tu že onstran znamenitih železnih vrat, zato teče počasi proti ravninskemu svetu Z veseljem sem se spomnila edinstvenega izleta po Donavi, ko mi je motorni čoln omogočil, da sem od blizu uživala divjo leppto teh^esni. Džer-dap je s svojim! 130 km najdaljša rečna soteska v Evropi. Na najožjem mestu je reka široka le 132 m, globoka pa 70 m. Plovbo do neke mere še vedno otežujejo brzice, čeprav so skalne grebene v strugi povsod odstranili. Donava (dolga 2900 km) Je važna mednarodna vodna pot, saj omogoča izmenjavo kmetijskih proizvodov jugovzhodne Evrope z industrijskimi izdelki evropskega osrčja. Ta njena vloga se bo še stopnjevala, če bo prišlo do predvidene povezave z Labo in Odro. Kakor je znano, povezava z Renom že obstaja, a zahteva ustrezno modernizacijo. Blizu Orsove sem tokrat lahko opazovala s kopnega mogočno gradnjo hidroenergetskega sistema, pri katerem že nekaj let sodelujeta Jugoslavija in Romunija. V načrtu je zajezitev voda z nastankom velikega umetnega jezera, ki bo omogočilo temeljito izrabo razpoložljive vodne sile. Pri tem bo seveda treba žrtvovati vrsto ljubkih naselij, ki zdaj krasijo rečne bregove. Dr. KSENIJA LEVAK (Nadaljevanje sledi) TOREK, 7. MAJA 1968 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. pesmi - 12.00 L. Rehar: «Kuonj nuca sed-luo* - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Slovenščina - 17.30 Miglioli-Lombar-di - 17.40 Radijska univerza - 17.55 «Gallus-Petelin» iz Celovca - 18.15 Umetnost - 18.30 Klavirski duo - 18.45 Orkester Edelhagen - 19.10 Plošče za vas - 19.40 Znane melodije - 20.00 Šport - 20.35 Wolf-Fer-rari: «11 campiello*, opera - v odmoru: Pogled za kulise - 22.05 Zabavna glasba. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 R. Timeus: «1 goliardi* - 14.00 Orkester - 14.40 Literarna oddaja. 12.05 Kontrapunkt 13.20 Popevke - 14.45 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino 17.05 Stare in nove - 18.20 Glasba za mladino - 19.15 Roman - 20.25 Ital. orkestri - 21.00 Volilna tribuna - 22.30 Fol klora. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dve nasprotji na isti razstavi Videz je, da se to pot v Občinski galeriji stikata začetek in trenutni konec likovnega izpovedovanja. Ob vhodu namreč razstavlja olja upokojena učiteljica Sabina Clama, ki se ji, čeprav dobro uspe v lepotnih zasnovah cvetja, v upodabljanju simbolič-nosti verskih oseb pozna, da je samouk. V ozadju prostora pa prireja učinkovit «habitat» z nenavadnimi sestavami predmetov mladi Mario Piccoli Sillani; habitat, ki sovpada s po Evropi potujočo razstavo očeta pop-arta Rauschenberga. Ker je že od prvih razstav v baru Moncenisio, Piccoli Sillani vedno na najnaprednejših položajih, smo pričakovali tovrstno preusmeritev. Kaže pa ta že v sami sestavi kataloga veliko izvirnost. V njem je seznam del vključen v pripoveden sestavek, tako da pretirano veliko natiskani in oštevilčeni samostalniki označujejo zapovrstjo prikazana dela «Vrata», '(Pozor na psa», «Podoba svetnika», «Si- gnalh, «Televizor», «Divja žival?», «Mislišče» in »Filmi*. Vsa dela so čisto in domiselno sestavljena in v nasprotju z nekdanjim brezsmotr-nim pop-artom zasledujejo neki duhovni učinek. Vzemimo npr. delo «Mislišče», t.j. napravo za premišljevanje. Je to nekaka nosilnica brez prijem-nih drogov, katere vratca, ko sedemo vanjo, zakrijejo le naš obraz, a ga pri tem nadomeste z obrazom slovitega misleca Einsteina, ki je naslikan na zunanjosti vratnih krilc. Brutalnost pop-arta se je tu skultivirala, kar je opazno tudi pri Bauschenbergu, ki je v Amsterdamu pravkar dovršil veliko steno iz plexiglasa, na kateri se pojavljajo slike razmetanih stolic le, če cepetamo in kričimo. Presenečenje postaja v novih odcepih pop-arta pač glavno gibalo njih utemeljenosti. Ustvarjalni kontrasti so bili verjetno odločilni zg istočasnost razstav tako različnih osebnosti. Milančan pri ENDAS V galeriji ENLAS razstavlja Fa-bio Simion iz Milana nenavadne liste, ki jih ni moč uvrstiti niti med slike niti med prave grafike, a tudi ne med kolaže, kljub prilepljenim delom, pa prav tako niti med fotomontaže, čeprav sestoje iz skupaj nanizanih izrezov časopisnih fotografij Prisotnost slikarja se v njih javlja le v prosti povezavi reprodukcij s črnimi črtami in ponekod tudi z akvarel-no razstrtimi pasovi barv. Posebnost fisiov je v tem, da so časopisne ' reprodukcije v črnem kot v barvah potiskane nanje z uporabo kemičnih mehčil tiskarske barve, kar dopušč.i pretisk ilustracij v obliki obledele kopije na prikazane liste. Smo torej tu že v območju intenzivnega kon-suma slikovnih informacij, ki jih Simion s pretiski povezuje z namenom, da bi z njimi v nas sprostil dano predstavo, npr. o grozotah vojne v Vietnamu. Vendar pa se nam pri ogledovanju teh listov vsiljuje vprašanje, koliko prihaja še v poštev slikarska osebnost, pa še veljava nekdaj za umetnika tako važna risarsk i in slikarska spretnost, ko pa zadostujejo škarje in kemikalije, da se iz že od-rabljenih slikovnih informacij sestavi neka podoba Izgovor o možnosti masovnega udejstvovanja v umetnosti ne more tu več držati, ke~ s tem umetnost ni več umetnost, temveč obrt, če prinaša gmotni dobiček, sicer pa le hoby, osebna zabava. Le upoštevanje možnosti, ali bolje rahlega upanja, da se morda v neobičajnost• podobne grafike lahko skriva seme novih postopkov oblikovanja kake nove zvrsti sodobne umetnosti, nam narekuje, da dobrohotne sprejemamo tu prikazane liste, kot umetniški izraz mladega iskalca. MILKO BAMBIČ 8 Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester - 13.30 Današnji pevci - 13.45 Melodije - 14,10 «Pokaži, kaj znaš» - 14.30 Za prijetno razpoloženje 15.30 Operete 16.30 Tretja stran - 17.15 Poje B. Streissand - 17.40 Ital. popevke 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje M. Guar-nera 22.10 Orkester. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.45 Plošča za poletje -13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 15.15 Violinist L. Štern - 16.00 Plošča za poletje - 17.35 E-notni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija 19.00 Ping pong - 20.06 Ferma la mušica - 21.00 G. Meyerber: Roberto il diavolo. III. program 10.20 Rubinsteinov Kvintet, opus 55 - 10.55 Schubertova Simf. štev. 3 -. 11.20 Franck in Faure - 12.20 Stravinski, Petruška - 12.55 Madžarski kvartet izvaja Beethovna 14.30 Iz Donizettijeve «La figlia del reggimento* 16.30 Sodobni skladatelji 17.20 Angleščina - 18.15 Gospodarstvo 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 Civilizacija faraonov 20.50 Pizzet-ti glasbenik. fonija 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 J. Kuhar: Mlada pomlad 14.25 Lahka glasba - 15.40 V toiek na svidenje! - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester RTV - 18.00 Aktualnosti - 18.15 «Kmečka ohcet* - 18.45 Dr. Polenec: Pogled v živalsko duševnost 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje L. Kodrič 20.00 H. Hostnig: «Odsevi v ogledalu* - 21.00 Pesem godal - 21.15 Deset melodij - 22.15 Jug. glasba - 23.05 E Pernjak: Kučma. Ital. te le v h Ho 10.30 Šola 12.30 Otrok med nami - 13.00 Slikanice - 13.30 Dnevnik - 16.00 Športna oddaja - 17.00 Program za najmlajše 17.30 Dnevnik - 17 45 Program za mla-j:~~ 18.45 Nabožna oddaja dino 19.15 Poljudna znanost 19.45 Šport in kronike • 20.30 Dnevnik 21.00 Volilna tribuna - 22.00 G. Rocca: «L’imbriago de giudizio* - 23.00 Dnevnik. II. kanal 17.00 šport - >8.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Konec vojne ladje «Graf Spee* 22 00 športni prenos. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila 8.30 Popevke 9.06 Zvočni trak 10.05 Šola 11.00 Plošča za poletje 11.30 Glasbena antologija - Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operni dvospevi -8.55 Radijska šola 9.25 Slov. narodne - 9.40 »Cicibanov svet* - 10.15 Pri vas doma - 11 00 Turistični napotki - 11.29 V ritmu današnjih dni - 12.00 Na današnji dan - 12.10 L. F. Suhvverdt: Sim- Jug. televizija 20.00, 22.40 Poročila 9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35, 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 18.00 Oddaja za ital. narodnostno skupino . 18.25 Ansambel Sepe v SZ - 18.55 De Sica: Mojster neorealizma -19.55 Vijavaja - 20.40 Človek človeku, film 22.10 Niso samo rože rdeče. IVAN REGENT: SPOMINI 21. Po nekaj dneh so me poslali v Mooskirchen na Koro® kjer je bila tedaj komanda mojega znamenitega in jun#® V. regimenta deželne brambe (Landvvehr), o katerem ; menda v šali, govorili, da se je z godbo na čelu večkrat P dal Rusom. V Mooskirchnu so izgubili moje dokument® bi bil to pravočasno izvedel, bi se bil vrnil domov. Kmalu zatem so me poslali v Pegau blizu Gradca, * sem imel nekega dopoldne prelepo priliko poslušati v n®'1 poslednje vaje vojaške godbe za resen koncert. Igrali Wagnerja in Mascagnija, se pravi glasbene odlomke <* povsem različnih skladateljev. Cez nekaj tednov smo se preselili v Leoben, kjer h16 zdravnik okulist poslal med nesposobne za fronto, še P' tem si je neki oficir pri pregledovanju rok — ne vel* kakšnim namenom jih je pregledoval — čudil mojim v kim rokam in hotel vedeti, kako to, da s takšnimi rol!l nisem oficir. Malo je manjkalo, da me ni poslal v oficl!; tečaj, kar pa se na srečo ni zgodilo. Nato so nas ® dvajset ali več poslali v Lebring, ki je nekje na sredi P med Mariborom in Gradcem, med nesposobne za tr° Takih nas je bilo tam kar precej. Morda za celo div® Divizijo lenuhov. Ves ta čas je bil z menoj poznejši upr®'| Dela Alojz Rovan. Nekega dne me je poveljnik za H5' nesposobnih vojakov (bil je stotnik) z desetimi dr®S predlagal za tečaj računskih podčastnikov v Ljubija111' naj bi trajal šest mesecev. Takrat se je med vojaki s' junaška misel: ostati čim dlje v zaledju in skrbeti, ® pojdeš na fronto. Tej zelo razširjeni junaški misli voj3*, avstrijskih narodov nisem zameril. Vojna ni bila nj**1 se pravi, ni bila naša; boriti se in umirati za Avstro-OS1' in za Franca Jožefa ni imelo smisla. Zato sem stotnij vabilo sprejel in čez nekaj dni smo se v živinskih vaP0' odpeljali v Ljubljano. V Ljubljani sem večkrat zahajal v tedanjo kavarno šeren, kjer sem se rad pogovarjal z ljubljanskimi sod^ največ s sodrugom Janezom Kocmurjem, Ivanom Mlin®rJf Kopačem in drugimi. V tej kavarni me je nekoč našel Cankar, s katerim sva se poznala že iz Ljudskega odi* Trstu, kjer je predaval. Prišel je z veselo družbo( me 0 ter tako nerodno pritisnil na prsi in poljubil na lice, mi padla očala na tla in se razbila. Za čuda sem imel d®’ «v šoli«, druge. Cankarju je bilo zelo žal razbitih očal, nič se ni dalo popraviti. Pa tudi tako srečanje je bilo rado* Po končanem tečaju, kjer sem se imel priliko £eZI)l z enostavnostjo avstrijskega vojaškega računovodstva, bil povišan v «gefreiterja». Višje sarže nisem mogel d« ker sem na vseh svojih vojaških papirjih nosil s seboj ^ meniti P. V. (politično sumljiv*. Nekaj dni po konč® tečaju so me poslali «na prakso« v Koseze k manj"6!, vojaškemu oddelku, ki je bil tam na oddihu. Poveljeval je neki dunajski nadporočnik. Ko sem se mu predstav«’. bil zelo vesel in mi ponudil čašo vina. Potem mi je ob povedal, da ga veseli, ker ima v svojem oddelku novi in«1: o- da pa me nima kje namestiti. «Moji fantje,« je rekel, pri svojih konjih, vam pa priporočam, da si najame!® kako sobo.« Priporočilo sem seveda z veseljem sprejel' življenje vojaka v zasebni sobi je trajalo le malo morda mesec dni. četa je morala na fronto, mene P9 poslali zopet k moji komandi, ki je bila na Dunajski Slovo od oberleutnanta je bilo ganljivo. Spila sva dve teljki dobrega vina in se prijateljsko poslovila. Ra®*111 sarži ga ni motila Iz Ljubljane sem moral potem takoj naslednji d9-Slovensko Bistrico, in sicer v tamkajšnjo konjsko nico. Povedali so mi, da v Bistrici verjetno upravne z9 ne bodo lahke in mi priporočali, naj grem na roko k0® dantu poročniku Josipu Strasserju. Opazil sem, da ‘ j «rechnungsunteroficir», ki sem ga nosil s seboj, zaleže če je njegov nosilec le skromen gefreiter. j Bil je zimski dan. V konjski bolnišnici so me Prl*(-sprejeli. Zlasti komandant, poročnik Strasser, je bil z 111 izredno ljubezniv. Tudi tu je bilo, kakor v Kosezah, f domače. Človek ni čutil, da je v vojašnici. Po nekaj ■ mi je komandant izročil lekarno konjske bolnišnice in h% ii* skladišče zdravil za soško fronto. Tu sem moral biti nar. česa se človek vsega ne nauči. Vsako jutro so P živinozdravniki — bilo jih je pet ali šest — in mi izrk. kup receptov za zdravila, ki sem jih moral pripravit1; . nekaj dni me je naprosil komandant, naj napravim iIL turo v skladišču. Po inventuri smo ugotovili, da je m#11' \ prav mnogo dragih zdravil, manjkala je zlasti ogronU19^ ličina alkohola in naftnega olja. Z alkoholom in 1,9 () oljem so namreč ruski ujetniki preradodarno «mazali» ve konje in bili zaradi tega vsak večer pijani. Da bi ^ situacijo, smo sklenili: da bom dodajal vsak dan i 25 odstotkov vode, saj bo tako alkohol še vedno dobd^ zdravilo; da bom na vsak recept za nafto dal le 75 odst0^ nafte; da mi bodo za vsa ostala manjkajoča zdravil® j nozdravniki napisali vsak dan, dokler ne bo krit Pr* (j kljaj, recepte za določeno količino zdravil, ki jih pa ne . izdal. Tako smo, mislim, v treh mesecih poravnali PriIJ kljaj, ki so ga povzročili verjetno tisti, ki so opr9% lekarniško službo pred menoj. Komandant ni bil med 9J Bil je pravi poštenjak. Slovensko Bistrico sem mor#* pustiti, ker sem novemu komandantu (Strasser je • 1917. leta na fronto), ki je bil «oberleutnant», iz navade slučajno rekel «Herr Leutnant«. Strašno ponižanje. V^e*^ je na piko in mi je bil gorak tembolj, ker je zvedel, ^ d socialist, on pa je bil madžarski grof. Zaradi mojega 11 Leutnant« mi je dal deset dni zapora. Od pomladi 1917. leta sem bil v libenavskem boia*j' taboru pri Gradcu. Ko sem kot gefreiter prišel v bolh1® ( sem pripeljal s seboj iz Brezovice, kjer sem bil krate*1 j po odhodu iz Slovenske Bistrice, tudi nekaj slovely hrvatskih, italijanskih in nemških vojakov. Ker se111,,/ kajšnjemu nemškemu zdravniku prevajal italijansko, 9 sko m slovensko govorico, me je naprosil, naj ostal16, bolnišnici za tolmača. Odgovoril sem mu, da si kot ( nič boljšega ne morem želeti. Zdravnik je bil starejši, ^ šestdesetleten Gradčan, zelo dober človek in prav tako navdušen za vojno kot jaz. V tej bolnišnici sem °st0 avgusta 1918. leta, ko so me poslali domov. a Življenje v libenavski vojaški bolnišnici ni bilo f nasprotno, bilo je zelo revno. Kako zelo revno je P* f kaže naslednje: vsako jutro, ko so delili kruh sta P® j I vojaka dobila hlebec kruha, ki ga je bilo treba razde«1 j1 dve polovici. Nekateri vojaki so si, da bi čim nat®11, razpolovili hlebec, naredili posebno tehtnico, na katel stehtali polovički do mrvice natanko. , V času, ko sem živel v libenavski vojaški bolnišnic*’. se srečal s sodrugom Janezom Vehovcem, ki je » $ delal v železarni. Ker je bilo v tistih časih v Gradcu V,,, slovenskih delavcev, so se ti po nasvetu sodruga vpisali v graško slovensko društvo Domovina. Ko seru " v bolnišnico, so delavci imeli v društvu že večino in slednjem občnem zboru so izvolili socialistično vod#*’ -Vehovca za predsednika. Kmalu potem, ko je bil izvoli"/ predsednika, je prišel k meni v bolnišnico in mi P°,: željo vsega odbora, naj bi ob nedeljah prihajal v predavat. V tem društvu sem potem dolgo časa PteJ skoraj vsako nedeljo. Predaval sem o slovenskih puntih, o Trubarju, o socializmu in o socialnodemoK*" (■ stranki, o Prešernu itd. Vendar smo imeli marsikater® [f deljsko popoldne pravi pravcati strankin sestanek, n9s, terem sem govoril o vojni, o naših nalogah po vojni, ^ r o majniški deklaraciji itd. Iz tega sledi, da sem i«1® (jr ložnost svojo vojaško dobo izkoristiti kolikor se je P9® za socialistično propagando in vzgojo. o m Na moja predavanja sta kasneje prihajala tudi Pr% Ivan Pertot iz Kontovela pri Trstu in še neki drug sim oficir, katerega imena se pa ne spominjam. , V Gradcu sem imel priložnost slišati nekaj izredni*1 ji' certov graškega vojaškega orkestra, ki ga je vodil lZ dobri kapelnik Zanetti. , (Nadaljevanje ste® f I NOGOMET i ___ ... •• //. AMATERSKA KATEGORUA Vesna zapravila tudi z adn jo priložnost i za obstanek v II. amaterski kategoriji Križani so zgubili srečanje z neposrednim konkurentom za izpad CRDA — VESNA 2:0 (0:0) STRELCI: Fonda v 8’ d. p., Camassa 40’ d.p CRDA: Stefani, Perro, Dean, Galinotti M. (K), De Toni, Hauser, Predan, Fonda, Galinotti P., De Basicchi, Camassa. VESNA: Tence R., Sulčič F., Raimondo, Finotto, Sedmak, Sul-S., Košuta Z., Milič, Švab, De Michele, Tence B. SODNIK: Pittero iz Pozzuola del Friuli. KOTI: 3:3. OPOMBE: Toplo soparno vreme. Igrišče v dobrem stanju. Gle-08 cev približno 250 (pretežno Križanov). v 25’ p.p. je sodnik pismeno opomnil Fondo (CRDA) zaradi "Bbvarjanja. V 7’ d. p. si je lažje poškodoval gleženj Finotto (V). Se zadnje rahlo upanje je v ne- J-jjo na svetoivanskem igrišču P*ahnelo za kriško Vesno. Križa-,,, bili zmožni premagati svo-* nasprotnikov, ki so v lestvici P161* enako število točk. , vendar je Vesna Imela v tej krni možnost, da bi prišla v vod-y ter nato ostali del tekme ži-v,,a °h te prednosti. Domačini so 111 očitno zadovoljni z neodloče-1,1 izidom. Zato se niso v pr-y111 delu igre preveč naprezali in Sulčič S. sta si izmenjala žogo, končni strel slednjega pa je vratar ubranil. V 35’ CRDA izsili kot. Streljal je Loredan, ki je poslal visoko pred kriška vrata. Tence R. je zgrešil žogo v zraku in Camassa je iz ugodnega položaja poslal z glavo čez prečko. V 6’ d.p. osebni prodor Tenceja B., preigral je dva nasprotnika in močno streljal, toda vratar je z lepim skokom ubranil. V 8’ usodni trenutek za Vesno! Po desni strani je a je v teh trenutkih zaigrala prodrl Hauser, ki je močno stre-0 ter domačinov. Žal pa je bil napad tater vef-krat ogrožala vra-domačinov. 2al pa je bil napad učinkovit, čeprav je bila prilož. '>s*; še tako ugodna, kot tista, ki , je nudila De Micheliju v 7’ igre, Je sam pred vratarjem banal-k zgrešil. Domačini so prišli do ■raza v drugem polčasu ko jim a 80h ki so ga dosegli v 8’, dal j^čga poleta, Križanom pa vzel hi ^nje upanje. Po prejetem go-Je Vesna očitno popustila, po-1, 110 krilska vrsta. Milič je brez-j^o taval nekje v sredini igrišča. 0vi soigralci so zaman priča-njJali od njega pomoč, ki je od ‘koder ni bilo. Le Sulčič S. je > hšal rešiti kar se je dalo. Sprl- jj. Praznine, ki je nastala na sre-so domačini krepkeje pritisku na t , kazenski prostor Vesne, k°, da je obramba bila kar pre-ta obremenjena. Poškodba Finot-je odločilno vplivala za ob pr-Ij, P^jeti gol. Moral je zapustiti .*šče 7,a nekaj minut in prav v UutlZa Vesno rako kritičnem tre-, lku so domačini potresli na-pr°tno mrežo. KRONIKA: 2e v 1’ p. p. nevar- nost za Tenceja R., ki je po ne- tjkzumu z obrambo v zadnjem čič utku rešil. V 7’ prodor Sul-K8 S' z desne, padaja na sredo čadskega prostora, Švab je z ga p Preusmeril žogo do proste-De Micheleja, ki je (sam pred ,]8tarjem) poslal šibko z glavo Junjemu v roke. V 23’ lepa ak-8 Po desni strani, Košuta Z. in ljal ter zadel prečko, žoga se je odbila na glavo prostega Fonde, ki je brez težav realiziral. V 27’ d. p. je Vesna izsilila proti strel z roba kazenskega prostora. De Michele je podal Švabu, ki je poslal močan prizemni strel v spodnji desni kot vrat, toda Stefani je z akrobatskim skokom odbil v kot. V 31’ je pred vrati domačinov vratar posegel v prazno vendar kriški napadalci niso znali izkoristiti. V 40’ so domačini prišli do prostega strela na desni strani. Visok strel pred vrata, Sulčič F. je skušal z ukano preslepiti Camasso vendar slednji se ni dal ukaniti in je z glavo poslal žogo mimo presenečenega Tenceja R. ter zaokrožil rezultat. IZIDI SKUPINE D "Mariano - S. Lorenzo "Libertas' - Itala "CRDA - Vesna "Farra . Edera «Rosandra - P. Monfalcone 2:1 "Tomana . S. Canzian — (prekinjena zaradi incidentov) "Turriaco . S. Pier d’Is, 1:0 2:1 2:1 2:0 1:1 "Romans - Sagrado LESTVICA prvenstva je Primorje razočaralo z doseženim rezultatom, po prikazani igri, predvsem pa organizacijsko. Tekma se je namreč začela s 30 minutami zamude, ker Primorje- ob določeni url ni uspelo spraviti na igrišče 11 Igralcev. Zdi se skoraj nemogoče, da se v društvu, ki šteje dolgoletno tradicijo zgodi kaj podobnega. šele po 30 minuti h je Primorje stopilo na igrišče sicer v zasilni postavi, če računamo, da je desno krilo Igral vratar Furlan, niajco levega branilca pa je oblekel Ladi Štoka, ki je bil odsoten v ekipi že leto dni. Štoka L. je prišel na igrišče kot gledalec in prisiljen je bil stopiti na igrišče, da je rešil kar se Je pač rešit dalo. Tako gotovo ni bilo mogoče mnogo pričakovati od enajsterico. V nedeljo smo prav res videli < nato pa v ponovnem sko- uspeh. bila enaka: negotova in nervozna, ku ubranU v 15’ je Valentič sam | K. V. akcije so bile bolj sad posamez-1 nikov kot pa skupne igre to Si- ...............hihiihhhhhhhihihhiiii...............HiiiiilimminniiiiimiiiiiiiiinmnnHiiiiinin«lH» cer velja predvsem za napadalce, pred vratarjem zagrešil cilj na nemogoč način. V 21’ kazenski strel pred kazenskim prostorom Brega: streljal je Coslevaz zelo močno in njegov strel je končal neubranljivo za Rapotčevim hrbtom. Brežane je gol zbudil in odltelj so napadali do konca tekme. V 28’ je ubranil Stocca zelo lep strel Valentiča z glavo, v 40’ pa prav tako strel Grahonje. S tem se je prvenstvo končalo. Breg je osvojil popolnoma zasluženo drugo mesto po zelo napeti borbi za prvo mesto z Aurisino. Za ekipo, ki se je predstavila brez Grozil je hud poraz Primorja. Končno so se Prosečani organizirali, a v zaključevanju • so bili netočni. Ruplngrande Je imel stalno premoč in vratar Stoka Je moral z drznimi posegi reševati položaj. V drugem polčasu je Štoka v 6’ in 10' z dvema krasnima skokoma rešil lastno mrežo V 17’ je Vergi-nella silovito streljal prosti strel a vratar Je rešil. Za kroniko naj zabeležimo, da Je sodnik Visintin, ki je sicer odlično odpravil svoje delo. zaključil srečanje dve minuti pred regularnim časom O rezultatu lahko rečemo, da je točen in zmaga je šla popolnoma zasluženo enajsterici Rupingrande, ki je zaigrala dobro. Domačini so pokazali res lep nogomet in vsaka akcija je bila na višini. O Primorju smo že govorili. Lahko le še rečemo. da pričakujemo v sezoni 68-69 nekaj več b. R. RIVIGNANO: Sacher, Lorenzin, Beltrame, Tighin, Damanins, Odorlco, Frlzzi, Salvador, Casotto, Torresin, Squlzzato. JUVENTINA; Marušič, Tomažič, Tabaj E., Ferfolja, Pavlin, Ru-pil, žezlin, Milocco, Collini, Nanut, Marson. SODNIK: Perone iz Tržiča. KOTI 4:5 za Riyignanp. Dve točki v dveh tekmah izven doma ni slab rezultat: to je dosegla Juventina, ko je najprej preteklo nedeljo zaigrala neodločeno (1:1) proti Seveglianu, to nedeljo pa Je tekma z Rlvignanom ostala brez gola. Neodločen izid Je bil nekako že predviden. Trener je igralce razpostavil tako, da bi dosegli vsaj točko. Gledalci so presenečeni ugotovili, da je št. 7 nosil žezlin, ki je znan kot branilec. Nadomestil Je na tem mestu, Makuca. Ta bi se slabo znašel na peščenem in težkem igrišču domačinov, ki zahteva krepkejše igralce, žezlinovo mesto levega branilca je zavzel Tabaj, da bi tako uspešneje kul znanega "",|0 p°stopoma nadoknadile razliko. ot Enačenju so nadaljevale z in kljub odporu Brežank zamenjavi igrišča je prišla Servis za brežanke Barut V., CjJ6 takoj dosegla 8 točk. Videm-na e so neučinkovito vračale žoge Polje Brega, kjer so igralke ho gradile igro in napadale, ta-t>or_?a Je hil rezultat celo 11:0. Vej0 Je zmanjšal razliko na 13:6, y Pa ni mogel. lila tretJem setu se Je slika obr-Ptpj’ Kapad Brega ni deloval IgJ » tako je prišla do izraza *eio baspr°tnic, ki so povedle po Divn borbeni igri 6:12. Utrujeno Seo b Je na servisu zamenjala Ponori 0va> ki Je napravila 6 zar “Je • h točk. Tako Je bilo stasa lzenačeno. Videmčanke pa ni-tbr P°Pustile in so kljub vsemu - e Se 3 točke in zmagale. lv J set je bil izredno razbur-b izenačen. Do sl v vodstvu. Pri stanju 7:7 je servis sedemkrat menjal lastnika. Brežanke so prve dosegle osmo točko, menjale igrišče in nadaljevale tako dobro, da niso dopustile nasprotnicam niti točke več. Od posameznih igralk so se odlikovale po igri v polju Barut, Corradini, posebno pa Kofol M. Izredno dobro sta podajali Foraus T. in Slavec N., tako da sta lahko Slavec D. in Cuk M. učinkovito napadali. M. V. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHinillllllHIII"1”11"1""1"11 Po ostri borbi AGI premagal nepopolno postavo Nabrežink V prihodnji tekmi Sokol v Valdagnu proti vodečemu Marzottu AGI - SOKOL 3:1 (10:15, 15:’. 15:9, 15:5) SOKOL: Filipčič. Gabrovec. Caharija, Batagelj, Maganja, Zava- dlaVAG?r Navarra, Mikulus, Tamassia, Leopardi, Ribi. Boemo. Tra- VerSs6DNirKL ' Zeete'(Videm); stranska Ban in Rigoni, OPOMBE Gledalcev približno 70. V začetku tekme je bilo vreme sončno, sredi drugega seta se je P°°blacl10- V nedeljo je ženska ekipa nabre- Frizzija, starejšega igralca, o katerem smo že pisali, da prihaja iz a lige in je torej precej izkušen. Trenerjeva zamisel, je dobro uspela in v tej tekmi smo videli Tabaja in Frizzija, ki sta se merila v nogometnih spretnosti, a nista nikdar zagrešila osebne napake. Prvi polčas Je bil ves Rivignanov z redkimi akcijami gostov, ki so tudi v 8' zapravili lepo priložnost za gol. Collini je z leve strani napredoval proti vratom in zvabil vratarja do izpada. Collini pa ni streljal, empak je podal žogo na desno žezltnu, ki je bil sam v ugodnem položaju za strel, vendar je okleval, pritekel je branilec, katerega je žoga zadela in se odbila v polje. Toda še več zamujenih prilik si je nabrala domača ekipa, ki je večkrat preveč oklevala pred vrati Juventine. Drugi polčas je potekal v popolnem ravnovesju sil obeh enajsteric, tako da Je neodločen rezultat popolnoma pravilen izid tega srečanja. Priče smo bili tudi pravičnemu sojenju. IZIDI SKUPINE C Dolegnano — "Risanese 2:1 *Audax — Terzo 1:1 Sevegliano — "Lucinico 2:0 Pocenia — "Ruda 3:1 »Porpetto - - Castionese 1:1 "Flumlcello — Percoto 2:2 "Rivignano — Juventina 0:0 "Maranese — Pozzuolo 1:0 LESTVICA Audax 27 14 12 1 52 29 40 Dolegnano 27 16 7 4 41 17 39 Maranese 27 15 6 6 44 25 36 Sevegliano 25 13 5 7 35 24 31 Flumlcello 27 10 9 8 38 30 29 Rivignano 27 9 11 7 33 31 29 Percoto 27 5 17 5 35 31 27 Terzo 27 8 8 11 33 40 24 Juventina 26 9 5 12 30 38. 23 Castionese 27 7 9 11 26 32 23 Pocenia 27 8 7 12 25 31 23 Risanese 27 7 9 11 27 38 23 Pozzuolo 27 8 6 13 26 37 22 Porpetto 27 7 7 13 25 36 21 Lucinico 25 4 11 10 25 34 19 Ruda 26 4 9 13 26 44 17 IjlS1 . n izenačen. Do stanja 11:11 V Z'® ekipi menjavali *zha 111 de u 51X3 se vse Bre’>anke le v obrambi, v napadu pa prišla do izraza Cuk M. V ze- žinskega Sokola nastopila na doma čih tleh proti goriski sesterki AGI. Glede na vrednost te ekipe ne bi smelo biti dvoma o rezultatu: AGI je bil popoln favorit Prvi dvomi in upanja pa so nastali, ko je AGI zgubil dve zaporedni tekmi. «V tretje gre rado». pravi slovenski pregovor. Pa ni šlo. V taki postavi, s kakršno je nastopil v nedeljo, Sokol ni mogel zmagati. Manjkali sta dve ključni igralki, Švabova ter Knezova in to se je na igrišču čudi poznalo. Predvsem zato, ker je bilo na igrišču samo šest igralk in torej ni bilo na razpolago menjav. Kljub temu pa lahko mirno trdimo, da je Sokol odigral v nedeljo eno najlepših - če ne najlepšo tekmo v letošnji sezo ni. Igralke so dale od sebe vse, kar so mogle in to od začetka do konca srečanja V celotni tekmi smo lahko opa žili pomanjkljivost le v napadu na brežinske ekipe, kar pa je ponolno ma razumljivo glede na okrnje nost v vrstah Sokola. S tem nočemo ODBOJKA ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA FARI B-Sokol B 3:1 j FARI B - SOKOL B 3:1 (5:15, 15:8, 15:5, 15:7) SOKOL: Franceschini. Radovič, Pernarčič, Colja L. in M., Maganja, Škerk, Pertot. FARI: Degrassi, Pavan, Forchias-sin, Zornada, Brighenti, Cassoni, Pugillo, Sadoch Mlada zenska ekipa nabrežinske-ga Sokola je v nedeljo klonila drugi ekipi tržaškega FARI. Na igrišču sta si bili ekip, precej enakovredni, tržaška ekipa pa je sestavljena iz starejših icralk, ki imajo že dve leti izkušenj in je zato prisilila mlade n-isprotnice k vdaji. Povprečna starost Nabrežink. ki so se odlikovale predvsem z dobrimi servisi, je namreč komaj 13 let. r-n dvoma zapravil nesmiselno saj so. bili plavi mnogo boljši od nasprot-1 nikov, ki niso ‘ v vsej tekmi dali I niti enega strela v vrata, ki bi bil nevaren za vratarja Brega: edini gol so dosegli iz kazenskega strela. Libertas Prosek je namreč stopil na igrišče v prepričanju, da odnese vsaj točko, zato se niso domačini preveč trudili v napadu, zlasti ker so si Brežani že od vsega začetka zagotovili sredino igrišča, kjer so žoge zgubljali (Vižintin in Grahonja) samo zato, ker so hoteli preigravati, drugače p'a so postale vse njihov plen. Libertas je imel zelo gotovo obrambo, ki se je hladnokrvno branila pred še tako ogorčenimi napadi plavih in Jto hi bilo mogoče drugače tudi s trdo Igro Napadalci so bili malo zaposelni in še takrat, jim je bila obramba Brega vedno kos. Brežani so imeli pozitiven dan samo v obrambi, (kjer so preprečevali nasprotnikom vsak podvig) a še ta je nekajkrat zaškripala v protinapadih domačinov. Bredina igrišča je bila dobra, vendar sta Grahonja ih Vižintin preveč preigravala ter tako čest,o zgubljala žoge-. Odpovedal pa je napad Breg#!, kljub neštetim akcijam so jplhvl premalo streljali vrtata" In Se' t#' tbvail&rtCki'so na boljšem polo krat brez odločnosti-; pozitiven je- žaju. SHaBo sta igrala tudi Fortez- KI1 lo tfatanf«* na • »H '-im «1- -je«* • «. iv,-__ bil le Valentič pa še on levil nekaj prlložnOštLlk.^ikF1 Drugače Je bila tekma precej zanimiva, polna' akcij in agonizma, s precej trdo igro; sodnik Weigl je bil nepristranski, preveč je žviž-gal in je s tem le še povečal živčnost na igrišču. Kronika: V 6’ Je odbil Favento nenevaren strel v kot, nato pa se je poškodoval in zapustil igrišče. Nadomestil ga je Rapotec. V 15’ lepa akcija Mikuš - Valentič brez posledic. V 31’ je prodrl Raiča v kazenski prostor in z ro- Kot v prejšnjih srečanjih Union tudi v nedeljo slab V podlonjcrski <*kipi sc jc odlično izkazal Maver TECNOFERRAMENTA - UNION 1:1 (1:0) TECNOFERRAMENTA: Shierani, Biloslao, Lo Pinto. Caporal. Ba-cer, Zattera, Fabbri, Cerneccu, Monica. Zampolli, Righi. UNION: Pavatič, Truant, Kramesteter, Gombač, Fortezza, BisulU, Mora bito, Frančeškin, Maver, Poro pat, Dazzara. STRELCA: v 27’ p.p. Monica (T), v 4' d.p. Morabito (U). V predzadnji prvenstveni tekmi ni Union pokazal nič novega. Večina igralcev je že pred časom zaključila z resnim igranjem, ostali f>a & morajo mučiti zase in za druge. Edino tako si lahko razlagamo-medlo igro zadnjih srečanj, posebno pa v tekmi !s Tecnpferramen-to* Le. štirje Igralci, so dali vse od sebe in vsa teža srečanja, je slonela na njihovih .ramenih, kar se seveda pozna na rezultatu. Popustil je Poropat. ,kl ne zna pokazati nič novega. Utrujen je in vsi, nasprotniki so ,že spoznali, da je Union gradil vso'igro le zanj in so ga .zato začeli neusmiljeno nadzorovati, Kot da bi to Ite bilo do-noče podati žoge popolnoma nadkriljevali nasprotnika. ki se je moral do konca držati v obrambi. Radi Paant, Kramesteter, Pavatič,, ki v resnici ni Imel preveč pela. Junaki dneva pa sc- bili Gombač., \v. obrambi, Frančeškin. Morabito, Maver v napadu. Prva dva sta gradila napadalne akcije. Maver pa se je po enoletni odsotnosti odlično Izkazal. Bil je steber napada, škoda da ni že prej nastopil v vlogi srednjega napadalca, saj je bil med vsemi Unionovimi srednjimi napadalci gotovo najboljši. Znal je prisebno izkoristiti vse podaje ter m dovolil nasprotni o-brambl, da bi vsaj nekoliko poči- Roianese je bil izredno zagrizen nasprotnik ZARJA: Babuder; Uras, Komar; Metlika, Križmančič S. Križ-mančlč V.; Križmančič L., Roggi, Scocco, Pasqualis, Giordano. KOTI 12:2 v korist Zarje. Zadnja tekma tega prvenstva Je prinesla Zarji le pol izkupička. Ba-zovci so v tej tekmi precej razočarali in to še zlasti v prvem delu igre, ko je Imel nasprotnik večkrat priložnost, da pride v vodstvo. Zarja se ni mogla otresti tako zlepa tega pritiska in Je le v redkih protinapadih ogrožala vrata budnega Germanija. V vrstah Zarje se še vedno pozna neizkušenost nekaterih IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIUIIIIHIHI|I||||||||||||,||||,||,||„||||M|||||||||||||I|||||II||I||H||IIII MOŠKA D LIGA trditi, da bi Nabrežinke s celotno ekipo zmagale. Prepričani pa smo, da bi bila igra (in verjetno tudi rezultat) drugačna. Kronika: V prvem setu je Sokol takoj v začetku povedel s 5:1. Go-ričankam je sonce sijalo v oči, kar jih je motilo zlasti zato, ker je bila to šele druga tekma, ki so jo letos odigrale na prostem. V začetku so se zmedle in ni jim uspelo nadokna diti zgubljenih točk To razliko je namreč nabrežinska ekipa obdržala do konca seta. V drugem setu pa so se Goričanke znašle ir nadokna dile zgubljeno. V ostri in napeti borbi, ki je žela splošno odobravanje občinstva, jim je uspelo premagati borbene nasprotnice in tudi dtt seči končno zmago V celi tekmi je Sokol zgreši' le 5 servisov, AGI pa nekaj več. Tudi sodnik je tokrat zadovoljil Prihodnjo lekm« bo Sokol odigral v nedeljo in sicer v Valdagnu proti' V slovenskem derbiju je Kras slavil četrto zaporedno zmago KRAS — BOR B: 3:1 (15:4, 13:15, 15:11, 15:5) BOR: Morpurgo, Persinger, Moše, Malalan, Furlani, Starc, Spetič, Marc in Bolčina. KRAS: Wilhelm, Kobal, Škrk, M. Budin (k), Z. Simoneta, B. Milič, L. Milič, L. Budin in B. Simoneta. SODNIK: S. Pipan. V sedmem kolu je Kras lz zgo-niške občine osvojil že svojo četrto zaporedno zmago na moškem odbojkarskem prvenstvu D lige. Tokratna žrtev Zgoničanov je bila šesterka Bora, ki se Je dolgo in uspešno upirala in pokazala mnogo dobrih akcij, toda v odločilnih trenutkih je borovcem zmanjkalo izkušenosti. Prvi set se je odvijal takorekoč samo v eno smer, saj so krasovcl zaigrali zelo koristno in niso dopustili mladim borovcem, da bi prišli do besede. V drugem setu so se borovci zelo potrudili, predstavniki Krasa pa so (po stari navadi) kar naenkrat odpovedali in dopustili Boru, da je s precejšnjo lahkoto osvojil niz. Omenimo naj, ir&l& Njegova izvajanja so nn si- ...IH..HHI................i..i.. j ^ “n lgrI n«vdu- a | | ■ sevala številno občinstvo, ki se je Bazovci so s slabo igro sss č To drugače v ■■■ ■ mt_ ^ I M B _ IA _ £ _ V prvem polčasu je bila igra pre- PAOIII IH II fll |07||IT^1T/1 cej statična, žoga je v glavnem ple- | iJOlll Iv IJvI I Vfalllllllll sala po sredini igrišča. Union je skušal večkrat preiti v vodstvo, toda je imel vsakokrat smolo. Ze v T je streljal Frančeškin, žoga je zadela drog na notranji strani pa se nato odbila na igrišče, kjer je obramba Tecnoferramen-te rešila. V 27’ je uspelo gostiteljem preiti v vodstvo. Unionova obramba se je preveč obotavljala, Monica je streljal, Pavatič je skušal ujeti, toda žoge se je samo dotaknil s prsti. V 35’ je bil v napadu sam Morabito, silovito je streljal, žoga pa je šla za las nad drogom. Takoj v začetku drugega polčasa je uspelo Unionu izenačiti. Fortezza se je podal v napad, hotel streljati a je zgrešil cilj. žoge se je prisebno polastil Morabito ter jo silovito in neubranljivo poslal v mrežo. V 14’ bi Union kmalu prešel v vodstvo. žoga je bila v zraku v kazenskem prostoru nasprotnika, Maver je skočil in z glavo poslal žogo močno v levi zgornji kot vrat. Toda Schleraniju Je v zadnjem trenutku uspelo, da je ujel nevarno žogo. Po vsej akciji je Union še vedno napadal. Podlonjerski napadalci so Marzottu. ki je najmočnejša ekipa ' da so Krašovci že vodili z 9:5 in te skupine. I U;8> vendar občutek prevelike go- r-n tovosti se je še enkrat izkazal kot zelo škodljiv. V tretjem setu pa so v začetku prevladovali borovci, ki so povedli z 9:5. Tedaj Je Kras spoznal, da sl mora zavihati rokave, če hoče streti nasprot. nikov odpor. In res je z dokaj boljšo igro izenačil in tudi osvojil set s precejšnjo gotovostjo. Zadnji set pa ni veliko pokazal, ker so krasovci z dobrimi servisi In s tolčenimi žogami iznena-dili borovce, katerim je uspelo zbrati le pet točk. Kljub porazu pa moramo pohvaliti vse Igralce Bora, ki so pokazali res bistven napredek: gradili so lepe akcije in tudi na mreži so marsikdaj ukanili krasovo (ne preveč budno) obrambo. Kras je delno razočaral, ker je še enkrat pokazal, da ne zna zaigrati homogeno in zbrano. To pa predvsem zaradi trenj med igralci na igrišču —bs— igralcev, to pa ni njihova krivda, saj igrajo prvič na takem zahtevnem prvenstvu in če pomislimo dobro, se Je bazoviško moštvo kot novinec kar dobro obneslo. V tekmi z Roianese se je marsikateremu Igralcu poznala tudi u-trujenost In zato ni šlo vse gladko od rok. Igra je bila včasih zelo groba, saj je moral sodnik zato izključiti levo polkrilo Roianeseja. V drugem polčasu pa je bazoviško moštvo zaigralo lepo in je neprestano ogrožalo nasprotnikova vrata, toda vse Je bilo zaman! žoga ni hotela v mrežo, delno zaradi budne obrambe Igralcev Roianeseja, pa tudi zaradi njihovega vratarja, ki je marsikdaj rešil moštvo gotovega zadetka. Nekaj kronike: V prvih minutah prvega polčasa pritisk na bazoviška vrata, toda na srečo ni bil preveč nevaren. V 20’ lep prodor Igralcev Roianeseja, nato strel levega krila, vendar je Babuder branil. Kmalu nato lep prodor bazovsklh napadalcev, ki so resno zaposlili Germanija. V drugem polčasu se Je igra odvijala na nasprotnikovi strani igrišča. Tudi obramba se Je podala v napad, da bi vsaj enkrat prebila nasprotni «zld». Pasqualls, Križmančič L„ Roggi in Scocco so se trudili, streljali so v vrata in preigravali, vendar Je bil res odličen vratar vedno na mestu. V 30’ je šel strel Križmančiča L. za las ven. Igralci Roianeseja so se branili in večkrat so se morali rešiti tako, da so vrgli žogo v kot. Serija kotov najboljše priča o poteku Igre (12:2) V 32' je sodnik Izključil nasprotnikovega Igralca zaradi namernega prekrška nad Roggljem Vendar tudi v desetih se nasprotnik ni vda' 'n je vzdržal brez gola do konca tekme. Nato zadnji končni žvižg tega prvenstva sodnika, ki je sodil zelo dobro. ODBOJKA ZENSKA C LIGA: Corridoni — Zarja 3:1 AGI B — BOR B 3:0 Porzio B — Breg B 3:0 ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA: Gaja — Bor C 3:0 MLADINSKI POKAL MENON Visoka zmaga mladih Brežanov BREG — TERGESTE 5:0 (2:0) BREG: Žerjal (Bet); Krmec M., Slavec; Lovriha, Bandi, Berdon; Krmec V., Cuk, Rodella, Kocjančič, Zahar. TERGESTE: Zebochin; Hager, Santucci; Busechian, Bobini, Vial-min; Costanzo, Timperi, Milocchi, Marassl, Scomegna. STRELCI: v 6’ in 14’ p.p. Rodella, v 12’ Krmec V., v 17’ d.p. Kocjančič, v 35’ Zahar. KOTI: 7-0 za Breg. SODNIK: Zucca. Lahka zmaga Brega nad zelo šibkim, ter nepopolnim nasprotnikom ni prinesla zanimive igre, saj ni Tergeste pokazal nič. Brežani so opravili vse sami; gradili so igro in neprestano napadali; vratar plar vih sploh ni imel dela, ker je obramba stalno čistila prostor pred svojimi vrati; vendarle pa moramo pohvaliti Brežane, ker so se kljub šffS? »f >1 v. 1 Med tekmo Breg — Tergeste nezanimivi igri zelo potrudili ln zaigrali požrtvovalno, saj so tekli za vsako žogo in niso dopustili nasprotniku oddiha. Zaigrali pa so tudi zelo lepo, s povezanimi skupnimi akcijami s katerimi so hitro prodirali pred vrata zelenih, kjer se Je Zebochin otepal žoge kot jo vedel in znal. Sodnik Zucca ni imel veliko dela, bil pa je površen. Kronika: v 6’ je Rodella povedel Breg v vodstvo po osebni akciji; v 14’ je Rodella podvojil rezultat s strelom od daleč. V drugem polčasu splošna premoč Brega in Zahar je v 7’ sam pred vratarjem streljal naravnost vanj. V 12’ je povišal rezultat Krmec V. Zaradi napake obrambe; 5’ kasneje je Za. har zadel prečko. V 27’ je Kocjančič ponovno premagal Zebochina. Končni rezultat pa je postavil Zahar v 35’ s kratko odbito žogo nasprotne obrambe. Mladi Brežani so ponovno pokazali, da se da z požrtvovalno igro mnogo doseči. K V. Gneča pred vrati na tekmi Zarja — Roianese IZIDI •Atalanta — Bologna •Brescia — Vicema •Cagliari — Torino •Fiorentina — Spal Napoli — *Inter •Juventus — Sampdoria •Roma — Milan •Varese — Mantova 1:0 0:0 2:0 2:0 2:1 3:1 1:1 1:1 LESTVICA Milan Napoli Fiorentina Juventus Inter Varese Bologna Torino Cagliari Roma Sampdoria Atalanta Vicema Spal Brescia Mantova Prihodnje tekme (12. t.m.) Bologna - Mantova. Cagliari -Inter, Vicenza - Fiorentina, Milan - Varese, Napoli - Brescia, Sampdoria - Atalanta, Spal - Juventus, Torino - Roma. B IZIDI •Bari — Messina •Catania — Novara Palermo — *Genoa •Leceo — Livorno •Modena — Catan/.aro •Monza — Potenza •Perugia — Reggiana •Piša — Foggia •Reggina — Padova •Venezia — Lazio 2:0 4:1 1:0 2:0 2:0 4:1 1:0 1:0 2:1 0:0 LESTVICA M 15 16 3 36 :?0 46 34 16 11 7 42 25 13 33 13 14 6 35 28 40 33 14 11 8 34 22 39 33 14 10 9 45 34 38 83 12 13 8 33 27 37 33 11 8 11 27 25 36 33 11) 16 7 37 34 36 34 18 11 II 37 38 35 33 11 II 11 33 28 33 34 7 18 9 23 26 32 33 11 9 13 27 27 31 33 8 15 10 32 33 31 33 1 17 9 20 26 31 22 8 14 11 30 24 30 33 8 13 12 21 26 88 84 8 13 13 32 40 29 34 5 18 11 29 37 28 33 8 !> 13 19 35 28 31 6 15 13 24 38 27 33 4 13 16 19 42 21 tekme (12. t.m.) Palermo Piša Foggia Verona Bari Reggiana Livorno Monza Reggina Catania Catanzaro Padova Modena Lazio Genoa Venezia Perugia Lecco Messina Novara Potenza Catania - Reggina, Catanzaro -Bari, Lazio - Modena, Livorno -Venezia, Messina - Foggia, Padova - Monza, Palermo - Lecco, Perugia - Verona, Potenza - Piša, Reggiana - Genoa. A SKUPINA C NOGOMET C LIGA Tudi skromni Rapallo uspel iztrgati Triestini točko Za osvojitev obeh točk je bila igra Tržačanov premlačna TRIESTINA: Colovatti (Chendi); Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrin; Ridolfi, Brusadelli, Petroni, Scala, Canzian. RAPALLO: Santambrogio (Tarabocchia); Budicin, Trivulzio; Roberts, Lodrini, Gualco; Malagamba, Rizzo, Perego, Lambrugo, Rizzi. SODNIK Cardelli (Massa Carrara) STRELCA: v 16’ Pedroni (T), v 64’ Perego (R). Pr.-bližno 1000 do 1500 gledalcev. Sodnik je opomnil Glauca, Rizzija in Lodrinija. Kotov je bilo 7:1 (3:1) v korist Triestine. Uboga Triestina. Proti najslabšemu moštvu, ki smo ga letos vide- = S IZIDI •Alessandria — Mestrina ♦Entella — Bolzano ♦Marzotto — Monfalcone 1:1 •Piacenza — Legnano 2:0 •Pro Patria — Biellese 6:3 •Savona — Pavia ♦Trevigliese — Solbiatese 0:0 •Treviso — Como 0:® •Triestina — Rapallo 1:1 •Verbania — Udinese 1:0 LESTVICA 32 19 9 4 43 13 47 3:2 1:0 32 16 11 32 15 10 32 16 6 32 14 9 32 11 15 32 Como Piacenza Savona Udinese P. Patria Verbania Solbiatese Alessandria 32 11 Marzotto Monfalcone Triestina Treviso Trevigliese Legnano 5 35 18 43 7 37 19 40 10 44 28 38 9 46 32 37 6 29 23 37 9 29 21 32 32 11 32 32 Biellese Entella Rapallo Bolzano Pavia Mestrina 32 32 32 32 32 11 32 10 32 32 32 9 14 10 11 32 40 32 10 11 31 30 32 8 15 9 26 27 31 8 15 9 23 26 31 9 12 11 31 32 30 9 12 11 20 26 30 9 11 12 24 29 29 7 15 10 35 44 29 14 22 31 29 . . 15 30 41 27 5 13 14 26 41 23 4 14 14 18 40 22 5 11 16 42 23 21 Prihodnje tekme (12. t.m.) Biellese - Marzotto, Bolzano -Triestina, Como - Savona, Legnano - Pro Patria, Mestrina -Verbania, Monfalcone - Alessandria, Pavia - Piacenza, Rapallo - Trevigliese, Solbiatese -Treviso, Udinese - Entella. li na tržaškem stadionu so domači, ni zaigrali po stari navadi in kljub premoči, ki pa je bila precej sad nesposobnosti gostov kot lepe igre Pestrina in drugih je pustila točko zelo skromnim gostom. Velika razlika med moštvom je bila očitna, toda rdeči so igrali brez volje in so se po takojšnjem vodstvu prepuščali ekshibiciji in udobni igri tako, da se izid v prvem delu srečanja ni spremenil, čeprav je obramba gostov zagrešila celo vrsto napak. Tudi v drugem polčasu se stanje ni spremenilo le da je v 64’ Del Piccolo, (sicer med najboljšimi na igrišču) slabo odbil žogo, ki je prišla pred Perega nekaj metrov pred Colovattijem. Gostje so tako povsem po naključju izenačili, to pa jim je vlilo novega poguma in so proti koncu celo prevzeli pobudo ter tako rešili neodločen izid. Kot smo že rekli Je tega spodrsljaja kriva le malomarnost nekar terih igralcev, ki se niso prav nič potrudili .Mislimo predvsem na tri vezne igralce Scalo, Pestrina in Brusadellija, ki so tekmovali med seboj v napakah in so povzročili pravi razkol na sredini igrišča. Tudi napad ni napravil mnogo: Pedroni je vedno bolj aktiven, a tudi vedno bolj sam: mnogo njegovih predložkov, predvsem z glavo je ostalo neizkoriščenih. Zato lahko mirno rečemo, da bi ta igralec z drugačnimi soigralci lahko prikazal mnogo več, kot pri Triestini. Ridolfi je prvič po povratku v moštvo zaigral kot zna: neposredni nasprotnik ga ni niti enkrat ustavil .razen z roko ali celo s hujšimi prekrški. Popolnoma pa je razočaral Canzian, ki je po zadnjih dobrih nastopih znova zatajil. Obramba je'bila odlična. Skoda, da je napravila (edino) napako, ki jo. .je prisebni Perego izkoristil. Izstopali so Kuk, Del Piccolo in Sadar. Gostje so bili zelo skromni: obramba je zanesljivo med najslabšimi v tej ligi. V vratih je bil sicer drugi vratar, ki pa je bil zelo nezanesljiv, Trivulzio pa nikakor ni mogel ustaviti Ridolfija. Roberts je edini skušal nekoliko organizirati igro, čeprav ne vedno z zaželenim uspehom. V napadu sta se nekoliko izkazala nevarni Perego in Lambrugo, ki pa sta bila preveč izolirana. Sodnik je zadovoljil, čeprav je 1. i. Soragna I X 2 2. Tejada X 2. — 1. Comacina X 2. Tosti 1 3. 1. Mendrisio 1 2. Boemia X 4. — 1. Pitti 1 2. Uccellone 2 5. — 1. Simpson 2 2. Tlpico 2 6. — 1. Feriquet 1 2. Hit Arni X KVOTE 12 — 483.673 lir n — 17.346 » 10 — 1.709 » večkrat po nepotrebnem ustavil igro. Zadetka: v 16’ prekršek nad Pe-dronijem. Prosti strel, kakih 10 m levo od kazenskega prostora, streljal ga je Pestrin naravnost pred vrata, kjer je Pedroni izkoristil negotovost obrambe in je z glavo potisnil žogo v mrežo. Precej podoben je bil gol gostov v 64’. Tokrat je bil prekršek za Malagam-bo: prosti strel izvede Rizzi, Del Piccolo bi hotel odbiti,, odbil je slabo in Perego je sam pred vrati izenačil. Omembe vreden je le še en napad Triestine v prvem polčasu, ko je Ridolfi preigral nasprotnika, prodrl na desni in poslal na sredo, kjer je Pedroni v teku vstopil v kazenski prostor in streljal silovito: vratar je rešil z nogo. 15’ pred koncem bi Triestina lahko Atalanta — Bologna (1:0) 1 Brescia — Vicenza (0:0) X Cagliari — Torino (2:0) 1 Fiorentina — Spal (2:0) 1 Inter — Napoli (1:2) 2 Juventus — Sampd. (3:1) 1 Roma — Milan (1:1) X Varese — Mantova (1:1) X Genoa — Palermo (0:1) 2 Perugia — Reggiana (1:0) 1 Venezia — Lazio (0:0) X Verbania — Udinese (1:0) 1 Salemitana — Pescara (1:0) 1 KVOTE 13 — 9.119.800 lir 12 — 387.700 » prišla do zmage, ko je Ridolfi dosegel žogo prav na črti in jo v obratu poslal pred vrata: obramba gostov je bila še enkrat negotova, toda Canzian je iz majhne razdalje streljal visoko. U. K. Vojaška košarka v Gorici V nedeljo so v telovadnici UGG uradno otvorili vojaško mednarodno košarkarsko prvenstvo. V prvem kolu tega prvenstva so odigrali te tekme: Italija — Irak 72-41 (28-18) Turčija — Francija 79-56 (34-25) ZDA — Grčija 79-44 136-20) -amon- NOGOMET D LIGA Nezaslužen poraz Ponziane v zadnjih minutah srečanja Usodni gol je padel iz gneče pet minut pred zaključkom Jugoslovanska prvenstvo I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Zagreb —• C. zvezda SOTTOMARINA — PONZIANA 2:1 (1:1) SOTTOMARINA: Vieno; Penso, Grion; Boscolo, Milani, Veglia-netti; Marinucci, Zancope, Sfriso, Bianco, Gurian. PONZIANA: D'Ambrosi; Gianella, Baudaz; Norbedo, Girardl, Kirkmayr; Fonda Ravalico, Furlani, Curci, Milcenich. SODNIK: Ricci (Ancona). Približno 1500 gledalcev. Kotov je bilo 8:3 (2:1) v korist Sotto-marine. V 66’ je sodnik izključil zaradi medsebojnega obračunavanja Sfrisa in Norbeda. Krivičen poraz Ponziane, ki je končno zaigrala uspešno in je spravila domačine v zagato. Slednji so verjetno pričakovali lahko zmago, saj je tržaško moštvo na dnu lestvice brez možnosti za rešitev. To prepričanje je še bolj prevladalo po prvem zadetku, do katerega je prišlo po dolgem začetnem pritisku na domača vrata. Ko pa je Ponzia-na opustila obrambno igro in se pognala v napad, so se domačini zmedli in gostje so Izenačili. Tokrat Da se Tržačani niso ustavili pri tem, ampak so še nadaljevali s sicer za- prto, toda ne obrambno igro. Na sredini igrišča so bili gostje stalno boljši in so domači napadalci le redko prišli do D’Ambrosijevih vrat. Nasprotno pa je tudi Ponziana nekajkrat poskusila presenetiti nasprotno obrambo, čeprav je pri tem preveč vztrajala na sredini igrišča, kjer je bilo težje prodreti zaradi pogostih gneč. Vsekakor je bil tedaj neodločen izid najpravičnej-ši in ni nihče pričakoval sprememb, zlasti, ko je sodnik izključil dva igralca, kar je povzročilo pri obeh moštvih nekaj zmede, žal pa je 5' iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimii NOGOMET NA DRUGI STRANI MEJE Koper v Ljubljani osvojil točko Nova Gorica po pričakovanjih v Kranju premagana SLOVENSKA LIGA V republiškem nogometnem prvenstvu je Kopru uspelo osvojiti točko na tujem igrišču. Tekma z ljubljansko Svobodo se je namreč končala neodločeno 1:1. Poročila govorijo, da je rezultat realen. Zanimivo je, da Koper še ni doživel poraza na tujem igrišču v spomladanskem delu prvenstva. To dokazuje, da je enajsterica še zmeraj solidna, čeprav je morala uprava zaradi nediscipline in drugih vzrokov odstraniti več igralcev in nastopa sedaj skoraj v celoti novi napad, že v nedeljo lahko močno popravi svoj položaj in spet ■ ačuna na tretje mesto, če bo doma premagal Kovinarja. Nova Gorica je brez posebnega upanja odpotovala v Kranj, kjer pa je nudila močan odpor favoriziranim domačinom. Kljub vsemu zmagi domačinov ni kaj oporekati, saj so imeli več zrelih priložnosti. Gostje so zaradi dobre kondicije proti koncu močno pritisnili, vendar jim je uspelo le zmanjšati razliko na 1:2. IZIDI Svoboda — Koper 1:1 (0:0) Celje-Klad. - železničar 3:0 (2:0) Triglav — N. Gorica 2:1 (0:0) Hrastnik — Rudar 2:1 (1:0) Mura — Slavija 3:1 (1:0) Kovinar — Ljubljana 0:0 LESTVICA HiiiiiiiuiitiiininiHHiiHmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiinitiiiiiiiiiMiutiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii EIford-Maglioli prva na dirki Tar go Florio Ljubljana 17 11 4 2 44 18 26 Ilirija 17 13 0 4 52 12 26 Mura 17 10 4 3 49 24 24 Zagorje 17 10 5 2 43 18 25 Celje-Klad. 17 7 8 2 30 16 22 Tabor 17 9 5 3 28 22 23 Triglav 17 7 6 4 29 22 20 Slovan 17 9 0 6 46 31 20 Koper 17 6 7 4 25 20 19 Izola 17 8 4 5 31 23 20 Slavija 17 7 6 5 24 19 19 Piran 17 7 4 6 34 30 18 N. Gorica 17 5 6 6 21 21 16 Tolmin 17 6 5 6 28 35 17 Svoboda 17 4 S 8 26 38 13 Litija 17 7 2 8 45 41 16 Kovinar 17 3 e 8 22 37 12 B. krajina 17 7 1 9 20 34 15 Rudar 17 5 2 10 29 48 12 Kamnik 17 5 1 11 27 39 11 Hrastnik 17 4 3 10 20 38 11 Nanos 17 2 3 12 19 55 7 železničar 17 3 4 10 27 45 10 N. mesto 17 0 6 11 14 47 « CERDA, 6. — 32-letni londonski inženir Vic Elford je zmagal na letošnji avtomobilski dirki Targa Florio v slogu velikega dirkača. V njegovem belem avtu Porsche 907 je tekmoval tudi Italijan Maglioli. Elford je s tem uspehom potrdil, da je letos v izredni formi. Doslej je namreč osvojil že dve veliki mednarodni avtomobilski trofeji: rallye Montecarlo in 24-urno dirko v Daytoni. Dirka sama je bila izredno razgibana. Elford je že v prvem krogu zaostal, ker je preluknjal zračnico. Vodstvo je tako prevzela ita-lijansko-nemška dvojica Scarfiotti-Mitter, ki je vztrajala v vodilnem položaju vse do zadnjega kroga. Tedaj pa sta se morala tudi ta dva vozača zaradi mehanične okvare na vozilu za več časa ustaviti pri boxih in sta si zapravila vso prednost, ki sta si jo priborila z odlično vožnjo. Medtem je zavozil s proge Vaccarella, ki je bil eden izmed favoritov. Avto je bil pri tem incidentu močno poškodo- van, vozač pa ne. Elford je medtem z divjim zasledovanjem ujel še dve drugi posadki ter se zopet postavil v zadnjem krogu na prvo mesto, katerega je obdržal do cilja. Lestvica: 1. V. ELFORD — U. MAGLIOLI (Porsche 907) 6.28’47”9 (s poprečno hitrostjo 111,111 km na uro) 2. «Nanni» I. Gdunti (Alfa Romeo 33) 6.31’30”7 (110,341 km n.u.) 3. M. Casoni - L. Bianchi (Alfa Romeo 33) 6.37’55”1 (108,564) 4. H. Herrmann . J. Neerpasch (Porsche 907) 6.38’48”7 (108,321) 5. T. Pilette . R. Slotemaker (Alfa Romeo 33) 6.55’28”8 (103,976) 6. C. G. Baghetti - Biscaldi (Alfa Romeo 33) 7.0’8”5 7. Wendt - Kaushen (Porsche Carrera 6) 7.11’39”5 8. C. Haldi - P. Greub (Porsche 911 S) 7.26’49’’2 9. Steinemann . Lins (Porsche 910), 10. Nicodemi - Facettd (Porsche 910). Pari prihodnjega kola Koper - Kovinar (3:0), Ljubljana -Mura (1:1), Slavija - Hrastnik (0:0), Rudar - Triglav (2:5), Nova Gorica - Celje-Kladivar (0:1), železničar - Svoboda (1:1). ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA V zahodni skupini druge republiške lige je bilo najbolj zanimivo srečanje v Izoli, kjer je sežanski Tabor poskušal igrati na zmago. Sežane! so namreč zgubili srečanje z Ilirijo in zdaj morajo nujno osvajati točke na tujih igriščih, če hočejo še poseči v boj za prvo mesto. Tabor se je predstavil izolskemu občinstvu kot solidna in borbena ekipa in le malo je manjkalo, da ni osvojil obe točki. Domačini so namreč izenačili na 1:1 šele sedem minut pred koncem. Močno je razočaral svoje pristaše Piran, ki še zmeraj preživlja krizo. Kljub prednosti domačega igrišča so Pirančani osvojili le točko proti zadnjemu na lestvici Novemu mestu. Domačini so očividno podcenjevali goste, ki zadnje čase zgubljajo tudi z dvoštevllčnlmi izidi. Prav to se jim je maščevalo. Novo mesto je prvo prišlo v vodstvo, vsi poznejši napori Pirana pa so prinesli le izenačenje. Tolmin je premagal Nanos z 2:0 in si s tem praktično že zagotovil obstanek v ligi. Tekma je bila odločena v prvih desetih minutah, ko je Tolmin po seriji hitrih napadov dosegel dva zadetka. Pozneje so imeli tudi gostje nekaj priložnosti, vendar jih je spremljala tudi smola, saj so dvakrat zadeli prečko. IZIDI Tolmin — Nanos 2:1 (2:0) Litija — Kamnik 5:3 (2:1) Piran — Novo mesto 1:1 (0:0) Izola — Tabor 1:1 (0:1) Ilirija — Slovan 5:0 (1:0) Bela krajina — Zagorje 0:2 (0:1) LESTVICA pred koncem Marnucclju uspelo prodreti do vrat in postaviti končni rezultat, ki je tako zopet negativen za Ponziano. Sottomarina je s tem znova prišla do prvega mesta in lahko še naprej upa na napredovanje v C ligo, kar bi bilo zanjo velik uspeh, saj je še lani nastopala med amaterji. Za Ponziano sicer že prej ni bilo upanja, zdaj pa je tudi matematično nemogoče, da bi dohitela ostala moštva. Zadetki: V 22’ je Sfriso prodrl v kazenski prostor, se izognil Girar-dlju in podal Zancopeju, ki je iz kratke razdalje premagal D’Ambro-sija. 8’ kasneje pa je Ponziana izenačila. Obramba je oklevala, Kirk-mayr je prišel do žoge izkoristil je Fondov predlog z ostrim strelom, ki je presenetil vratarja. 5’ pred koncem odločitev: Marinucci je bil najprisebnejši v gneči in je neubranljivo premagal tržaškega vratarja. IZIDI •Trento — Audace 1:0 •Sottomarina — Ponziana 2:1 •Merano — Pordenone 1:0 Rovereto — *Alense 3:0 •Belluno — Rovigo 4:0 •Jesolo — Saici 3:2 •Portogruaro — San Dona 0:0 •Conegliano — Schlo 1:0 •Olivo — Vittorio Veneto 2:1 LESTVICA Partizan 23 14 5 4 38 22 C. zvezda 23 12 8 3 46 22 željezničar 23 10 7 6 37 25 Dinamo 23 9 8 6 33 26 Hajduk 23 10 S 7 32 27 Vardar 23 9 7 7 24 27 Sarajevo 23 10 1 12 37 35 Zagreb 23 8 5 10 42 41 Radnički 23 10 1 12 27 35 Proleter 23 7 7 9 26 36 Vojvodina 23 6 8 9 23 24 Rijeka 23 7 6 10 39 34 Velež 23 7 6 10 21 27 Maribor 23 6 8 9 28 28 Olimpija 23 5 7 10 23 34 Beograd 23 7 3 13 27 40 Sottomarina LESTVICA 31 18 6 7 33 15 42 Rovereto 31 17 10 5 42 23 42 Pordenone 31 15 11 5 34 16 41 Trento 31 11 17 3 27 14 39 Rovigo 31 10 14 7 26 20 34 Jesolo 31 11 10 10 38 34 31 Portogruaro 31 10 11 10 38 34 31 Alense 31 9 13 9 29 29 31 P. Merano 31 12 (i 13 31 31 30 Saici 31 9 12 10 43 39 30 San Dona 31 8 13 10 28 31 29 Conegliano 31 9 11 11 23 25 29 Audace 31 8 12 11 29 37 28 Vittorio V. 31 8 12 11 23 23 28 Belluno 31 8 12 H 19 27 26 Schio 31 7 11 13 20 37 25 Ponziana 31 (i 10 15 27 41 22 Olivo 31 4 9 18 18 53 17 Pari prihodnjega kola Nanos - B. krajina (0:6), Zagorje-Ilirija (2:1), Slovan - Izola (2:1), Tabor - Piran (2:1), N. mesto - Litija (1:8), Kamnik - Tolmin (0:3), Bcnvenuti odpotoval v Združeno države MILAN, 6. — Svetovni prvak srednje boksarske kategorije Tržačan Nino Benvenuti je odpotoval danes z letalom v New York Z njim je odšel na pot tudi njegov manažer Amaduzzi. Benvenuti bo podpisal z voditelji Madison Square Gardena v New Torku pogodbo za vrsto boksarskih srečanj, ki jih bo opravil v tej veliki dvorani. POKAL POKALNIH PRVAKOV Milan v Muenchnu RIM, 6. — Nogometna enajsterica Milana je danes z letalom odpotovala v Miinchen V sredo se bo tam pomerila v povratnem polfinalu tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov z Bayer-nom. V prvem polfinalnem srečanju v Milanu so zmagali Italijani z 2:0. SD SOKOL IZ NABREŽINE PRIREDI 12. maju avtobusni Izlet v Valdngnn ob priliki prvenstvene odbojkarske tekme. Cena izleta 2.000 lir (za ne člane 2.200 lir). Vpisovanje na se dežu društva v večernih urah. Proleter — Hajduk Vardar — Olimpija Velež — željezničar Partizan — Vojvodina Beograd — Rijeka Maribor — Radnički Sarajevo — Dinamo 2:3 <0:<» 2:3 (L® 1:1 (l:®> 1:3 (l'-2) 3:2 (B11 0:0 0:2 (0:0» 2:0 (0:0) Pari prihodnjega kola Dinamo - Velež (2:1), željezničar' Vardar (2:0), Olimpija - Prolel® (0:2), Hajduk - Zagreb, (1:0), zvezda - Partizan (0:1), Vojvodina' Beograd (0:2), Rijeka - MariWr (3:5), Radnički - Sarajevo (0:2). II. ZVEZNA LIGA (Zahod) (0:0) (2:0) (0:0* (3:0) (1:0) (2:0) (3:0) 45 41 31 29 29 29 29 t 21 21 25 25 24 22 22 21 21 U IZIDI Varteks — Bratstvo 0:1 Čelik — Rudar (L) 5:0 Osijek - - Šibenik 3:0 Split — Trešnjevka 3:2 Leotar - - Sloboda 0:0 BSK — Aluminij 4:1 Lokomotiva — Belišče 4:1 Borac — Famos 3:1 Borovo - - Rudar (K) 4:0 Čelik LESTVICA 27 20 5 2 64 8 Sloboda 27 16 9 2 44 15 Rudar (L) 27 14 3 10 48 36 Famos 27 11 7 9 37 21 Osijek 27 12 5 10 35 25 Borac 27 11 7 9 40 35 Split 27 12 5 10 37 45 Borovo 27 10 7 10 36 31 Lokomotiva 27 10 7 10 33 29 Leotar 27 8 11 8 27 32 Varteks 27 9 7 11 34 36 Belišče 27 11 3 13 35 42 Bratstvo 27 10 4 13 29 42 Trešnjevka 27 7 8 12 36 48 Rudar (K) 27 9 4 14 36 58 BSK 27 8 5 14 36 44 Šibenik 27 9 3 15 28 48 Aluminij 27 4 4 19 27 64 Pari prihodnjega kola Bratstvo - Borovo (1:3), Rudar -'Borac (1:3), Famos - Lokomotiv (0:1), Belišče - BSK (1:5), Al urn1' nij - Leotar (0:2), Sloboda - Sp'1 (2:1), Trešnjevka - Osijek «>:4»' Šibenik - Čelik (0‘6), Rudar (L) Varteks (1:0). DIRKA PO ŠPANUi Perez Frances osvojil etapo in rumeno majico Gl JON, 6 - Spanec Perez Fran- | pa jih je nato še zajel pravi snf. ces je zmagal na 12. etapi mednarodne kolesarske dirke po Španiji. 236 kilometrov dolgo pot od Pa-lencije do Gijona je prevozil v 7 urah in 6’4”. 2. Spruyt (Belg.) isti čas 3. Lopez Rodriguez (Sp.) z zaost. 47” 4 Gimondi (It.) 5. Janssen (Belg ) 6. Adorni (It.) 7 Lopez Caril (Sp.) in nato še več drugih vozačev v zaostanku 47” Naslednja skupina je privozila na cilj z večjo zamudo. Perez Frances si je z današnjo etapno zmago priboril tudi rumeno majico. Današnja etapa je potekala v izredno težkih pogojih. Tekmovalci so imeli ves čas vožnje močan nasproten veter, na sedlu Pallerat ni metež, kasneje pa še naliv tem sedlu so v gosti megli n sprotniki ušli Gimondiju, ki > moral kasneje napeti vse sil*. JjJ jih je na vzponu na Manzan«® zopet ujel. Skupna lestvica je po današuJ etapi taka: 1. Perez Frances (Sp.) 52.50’1® 2 Janssen (Niz.) 20” zaostank* 3. Errandonea (Sp.) 30” 4. Spruyt (Belg.) 40” 5 Aimar (Fr.) 1’5” 6. Gomez Del Moral (Sp.) 7 Gimondi (It.) 1’16” 8 Echevarria (Sp.) 1’20” 9. Velez (Sp.) 1’23” 10 Adorni (It.) 1’31” itd. 1’9" Ril STEFAN OLFVIER NOVI ŠEF ^ij::!!);?i:f[c::ii»»i;;!.:illli!llSiili£i:!i!!i!i»HiHBni:iiai»i;Ua{!::!i!ii!ii!!i;iil»!!iHiiH»i|!iii»ii«»iH9 Feldhusen je skrivaj pogledal na ur0'Je ^ d.ovo^ dolgo in povedal je, kar je bilo treba povedati. Ostal je še petnajst minut, potem pa se je izgovoril, da mora prihodnji dan operirati. Seveda ga niso mogli siliti, naj še ostane, čeprav bi gospa Fehling rada videla, da bi se še kaj pomenili. Feldhusen je vse še enkrat povabil na slovesnost, ki jo bo priredil, ko se bo vselil v novo stanovanje. Fehlingovi so rekli, da se tega srečanja zelo veselijo. Ko je mestni svetnik za šefom zdravnikom zaprl vrata, se je obrni! k svoji ženi: «No?» «Očarljiv človek,« je rekla, «in tako vesten. Zdravnik, v katerega bi imela takoj popolno zaupanje. Ti ne misliš tako, draga Jutta?« Tudi Jutta je bila enakega mnenja. «Nimata pojma,« je dejal Fehling, «kakšna bitka je bila v odboru, da so ga imenovali. Toda vedel sem, da je pravi Ko je Feldhusen na ulici pognal motor, si je tiho zažvižgal. Bil je vesel in pomirjen. Zdaj je vedel, da je njegov položaj trden. Neugebauer ga ne bo mogel omajati. Sam pa se bo moral učiti, da bo nadoknadil, kar je zamudil. Kar se njega tiče, Neugebauer lahko ostane na svojem mestu __ če ga bo seveda pustil pri miru. Vsekakor je sposoben. In nikoli ne veš, kdaj boš potreboval sposobnega človeka. Neugebauer je tisto noč slabo spal. Vstal je bolj zgodaj pet. Danes zjutraj sedemintride- kot po navadi. Tiho je odšel iz spalnice, se oblekel v kopalnici, potem pa stopil k telefonu in zavrtel številko bolnišnice. «Krilo 3, prosim.« Dobil je zvezo in oglasila se je sestra Mathilde. «Tu Neugebauer. Dobro jutro. Kako je s pacientko v sobi 36, z gospo Sabisch?« «Bolje, doktor.« ((Temperatura?« «Sinoči osemintrideset set sedem.« «Krvni obtok?« «105. Precej močan.« Neugebauer je nekaj premišljal. Kaže, da se bo vse dobro izteklo. Toda nekaj hudega se je pri vsem tem le zgodilo. «Prav dobro, Mathilde. Kmalu pridem. Če se stanje poslabša, ji dajte takoj zopet kisika.« Odložil je slušalko. Skozi okno se je zagledal v sončno poletno jutro. Prav rad bi odšel v bolnišnico in pogledal Sabischevo. Toda bilo je prezgodaj. Odšel je na kratek sprehod. Ko se je vrnil, sta starejša otroka že odšla v šolo, mlajša pa sta še spala. Liselotte si je to tako uredila, da je lahko v miru zajtrkovala. Bila je še v domači halji, svežega obraza, polna zdravja. Pobožal jo je po temnih laseh, ki so se kar svetili. «Kaj me pa tako gledaš?« ga je vprašala. «Lepa si.» «Oh, pojdi no.» «Da, res. In dobila si postavo kot... kot...« «Ne hodiš dovolj v kino, da bi mi lahko povedal, kot kdo.« «Kot Greta Garbo na primer.« «Ta je kot stročji fižol. In najmanj dvajset let starejša.« «Prav, kot — kako že... Gina Loren.« «Sveta nebesa, dve si pomešal! Nič ne de. Nikoli ne boš vedel njunih imfen.« «Saj ni treba, dokler imam tebe.« Nekoliko je zardela. «Začni, da ne bo kava mrzla. Kje pa si bil že tako zgodaj?« Sedel je za mizo. «Na sprehodu.« «To je pa sumljivo In pred sprehodom si že telefoniral. Le kateri?« «Pacientki.» «Res? Ali je lepa?« Osolil si je mehko kuhano jajce. «Kako pa govoriš?« «Kako govorim? Nikoli ne kličeš bolnišnice tako zgodaj — in potem greš na sprehod. Nato mi pa še rečeš, da sem lepa.« «To mislim zares,« je mirno odvrnil, «tega ne rečem tako pogosto, ker ti menda ni všeč. Včasih te imam rad kot nekdaj v starih časih. Danes na primer. Morda pa ni drugega kot to, da bo lepo vreme.« Pobožala ga je po roki in se zadovoljno zasmejala. «Upam, da ne. Prav všeč mi je, da me imaš rad tudi v deževnem vremenu.« Skrbno mu je nalila kave. «To je eno, drugo pa je, da telefoniraš pacientkam že ob sedmih zjutraj.« ((Telefoniral nisem njej, samo vprašal sem, kako je z njo. Šestdeset let ima. Vso noč sem mislil nanjo. Dobila je vnetje trebušne mrene. Sinoči sem jo operiral. Bilo je zelo malo upanja, da bo srečno prestala.« «In je?« «Kot kaže.« «In kako je dobila vnetje?« Ni pričakovala, da ji bo odgovoril. O poklicnih stvareh ni rad govoril. Danes pa je bil drugačen. Odložil je kruh in jezno rekel: «Tvoj prijatelj Feldhusen ji je izpraskal maternico, pri tem pa jo je predrl.« Ko se je nagnila nad mizo, se ji je odpela halja in pokazale so se ji prsi. Liselotte tega ni opazila. Neugebauer je odložil žlico in ji zapel vrhnji gumb. Potem je sedel tik nje in jo poljubil. ((Prehladila se boš, pazi.« «In kaj boš zdaj storil?« ((Ugotovil, ali je še živa,« je rekel zbadljivo. «In Feldhusen?« . «Tega ne vem. Maternico sem mu pustil na mizi, da ? bo svojo mojstrovino dobro ogledal.« j «Na mizi?« je prestrašeno vzkliknila. «Tega ne bi s{flC storiti? Se je zelo razburil?« «Nekako tako je bilo.« Liselotte se je na čelu napravila globoka guba, kot d® v nečem napeto razmišlja. Neugebauer si je obrisal usta. »L slonil se je nazaj in pogledal na uro. «Iti moram, pun^* ne smem zamujati.« Ko je vstajal, ga je prijela za ramo. «Hans, naredi' 5 napako. Vem, da si jo naredil. Pusti ga pri miru.« ,, ((Napako? Jaz? On je naredil napako Ti ni všeč to, ” bo moral zanjo odgovarjati?« «Zate me skrbi. Poznam te. Lahko, da je bil nesr#1 slučaj.« «0, da, nesrečen slučaj!« je rekel posmehljivo «Slu^i| Pojma nima, kako je treba operirati, to je tisti ,nesre®j slučaj’ Ali se nisi ti najprej čudila, zakaj n) takoj zaC operirati? Odlaša) je od dne do dne Zdaj vem, zakaj f odlašal: skrival je svojo sramoto, dokler je bilo mogo^j Ko je vstal, je stopila za njim. Prijela ga je žep ^ če je vse tako, kot praviš, Hans, ne delaj neumnosti To ‘. lahko pripeti vsakomur, prav dobro veš Pusti ga, n#' zanj ne odgovarjava.« ((Morebiti midva ne, toda jaz odgovarjam za paclei^fj In tl misliš, da bom ob vsem tem neodločno stai, to Sled in k vsemu rekel amen? «Ne smeš biti tak. Ti samo skrbno razmišljaj o sv<"», dolžnostih. On je močnejši. Lahko ti naredi več težav '*v ti njemu.« (Nadallevanie sledil --------—~ — K n telefon 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNIC \: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne s()U Ur UREDNIŠTVO: TRST UL. mun , _> „ 10Q ,ir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Poštni tekoč! račun Založništvo tržaškeg” vnaprej, četrtletna 2.251) ur, po _ ■ • l(,|el„n 22-2<)7 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca »raovski ISO tinančno-upravni 250. osmrtnice 150 lir - Malt ogla- 4« Trst 11-5374 - Za S™;A_0,^' 1 triaAk0 m' go riško pokrajino se naročalo pr) upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Socletk PubbliclUi Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst