Drobiž.
Bog pomagaj! — Na zdravje! voščimo,
kadar kdo kihne. Pravijo, da se je vpe-IjaJa ta navada I. 750, ko je bil zrak po svetu tako strupen, da je vsakdo umrl, kdor je kihnil. Takratni papež Pelagij II. da je ukazaJ, naj voŠČi vsak krisljan svo-jemu bližnjemu, kadar kihne, ali božjo pomoČ ali zdravje. Toda Že tudi Grki in Rimljani so pozdravili tistega, ki je kih-nil. Rimski pisalelj Plinij pravi, da po-meiii srečo, če kdo kihne na desno; ne-sreLo, če na levo. Živeli so Rimljani v veri, da napoveduje kihanje bodoče reči, zato je želeti človeku sreče. Židovski učenjaki menijo, da je bilo kihanje Že od Adama sem nevarno, in da so Že ob času očaka Jakoba pozdravljali z »Bog po-magaj!« Rabbi Charkum pravi: »Od ti-stega dne, ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, ni bil noben človek varen živ-ijenja, če je kihnil, dokler ni Jakob pro-sil Boga, naj to zlo odpravi, Bog je usli-Šal molitcv in odvzel bolezen, a zavezal jc človeka, da vošči bliznjemu, če kihne: »Bog pomagaj!«, da se smrt premcni v živl,'enje.« Cesar Tibcrtj ni nikoli opustil, da vošči srečo tistcmu, ki je kihnil, a je tudi zahtevaJ, da jo voščijo njemu, če kihne. Celo odtedbo je izdal, da mu na
poti voščijo srečo, Le v vozu kihne, da ga ne zadene izven doma kaka nesreča. Če kihne kralj na Monomotapi, mu vošči-jo vsi navzoči srečo tako glasno, da sli-šijo strežaji v predsobi, Ti zakličejo vo-ščilo ljudem na cesti, a ti ga sporoče drug drugemu, dokler ne zve vse mesto. Če v deželi Siamski kdo kihne, mu voŠči-jo: »Naj Sodnak najvišji le dobro Čita v svoji knjigi o Tebil« Imajo namreč vero, da najvišji Sodnik v nebesih nepretrgoma listi po knjigi življenja in čigaver ime pogleda, tisti takrat kihne. — Posebno važnost nekateri pripisujejo okolščini, fe kdo tešč kihne ali če trikrat zapored kihne. *Res je!« pravijo, če kdo trdi in potem kihne.
StatisUka    prebivalstra    JagosJaTije.
Ravnateljstvo statističnega državnega urada v Belgradu je izdelalo enotno sta-tistiko za celo kraljevino Srbov, Hrva-tov in Slovencev. Iz nje povzefflamo sle-deče podatke:
Stevilo prebivalcev dne I. febr. 1^21 je bilo:
1.  Srbija   (sevcrna  m  južna):   moSkih 2,020.547,      žcnskih      2,136.683.      vsega 4,157.230.
2.   Črnagora: možkih 86.595, ženskih 86.364, vsega 172.960.
3.  Bosna    in    Hercegovina:    možkih 952.677, ženskih 923.866, vsega 1,876.543.
4.  Dalmacija-. moških 149.925, ženskih 151.421, vsega 301.346.
5.  Hrvatska    in    SJavonija:     moških t ,262.609,      žensfeih      1,329.251,      vsega 2,591860.
6.  Medmurjc: moških 47.968, ženskih 49.977, vsega 07.945.
7.   Otok  Krk:  raoških  9.83!,  ženskih 11.088, vsega 20.919.
Slovenija:     moških   505.645,   ženskih 1 552.819, vsega 1,058.464.                           !
Banat: moških 234.868, ženskih 245.951, vscga 480.819.
10. BaLka: moških 407.971, žcnskih 427.825, vsega 835.796.                              i
Vscga skupaj: 5,678 637 raoSkih, 5,915.245 ' icnskih,  11.593.882 prebivalcev.
Prebivalstvo nekalerih delov Dalma-cije, v katerih zaradi okupacije ni mogel bitt popis pravočasno izvrSen, ni vpisano v zgornje Stevilke. Tako tudi ne prebi-
valstvo- KovČiČkt? srenje ter mest Vel. Bečkereka in Eele cerkve v Banatu, mesta Sabca in občine Rugovske v Srbi-ji in občin Kosovoluške in Danilovgrad-ske v Črni gori, za katere ravnateljstvo ni dobilo pravočasno podalkov.
Na podlagj teh podatkov o prebival-stvu je gositost naseljeiKtsti poedinih pokrajin na kvadratni kilomeler sledeča:
V  severni Srbiji okoli 54 preb.
V  južni Srbiji 32 preb.
V  Črni gori nekaj čez 17 preb.
V  Bosni in Hercegovini 36 preb. L        V Dalmaciji 23 prcb.
K^       V Hrvatski in Slavoniji okoli 61 preb. W         V Medmurju 125 preb. |         V Sloveniji okoli 63 preb.
V  Vojvodini okoli 68 preb.
Za kakšno ccno so pred 400 leti zi-dali. L. 1520. so sklenili v Crngrobu, da bpdo samo podaljšali cerkev za 18 m, približao za 14 m jo razširili in ravno to-liko zvišali. Zvonik je zunaj širok 10'7 m, zidovje je približno 3 m debelo; visok je bil pa ondaj zvonik ravno toliko kakor cerkev, Za kar je zdaj višji, so ga pri-zidali v 1.1666., kakor pove letnica nad linaira. Dek> pri cerkvi in pri zvoniku je prcvzel mojster Jurko \i škofje Loke. Kaj raenite, za koliko? Za celih 700 goldinarjev! Tako govori pogodba, ki je še ohranjena, Skoro neverjetao to, če se sporanimo cen današnph dni. In koliko je moral mojster Jurko narediti za ta denarl Kamenje za cerkveni obok je moraJ na svoje stroške lomiti in obde-Iati, in to v MoravČah. Iz tega denarja )e moral plačati tudi vse delavce itd. Zidati je začel v aprilu 1. 1521.; dodela-ti je pa moral ,stavho v treh letib. Mcd tem časom ni srael prevzeti nabenega drugega dela. Premoženje in življenje je moral zastaviti, da se bo držal pogodbe. Ako bi delo opustil, bi se v nobeni krščanski deželi ne mogel opravičiti, in ravnalo bi sc z njim kot z možem brez poštenja. — (Po Izvcstjih muzejskega društva let. II. str.  153—155.)
Najstarejši človek na svetu je prišel prct. leto pogledat Pariz. To je Turek Djuro Chemdin. Že dolgo je želel, da bi videl to raesto; pravi, da ga je žc vleklo v Pariz ondaj, ko je čul govoriti o Napo-
leonu I. Ta Turek ni narareč nič manj star ncgo 146 let. V svojem potnem listu ima zapdsano letnico 1775 kot rojstno leto. Vkljub svoji visoki starosti 8e hodi čvrsto pokonci, dobro sliši in vidi, tudi spomina je še prav jasnega.
NaJTeČji svetilnik na sretu. Francoska vlada namerava postaviti za zračno plovbo svetilnik, ki naj bo največji na svetu. Stal bo na okrog 500 m visokem vrhu Mt. Afrique nekako 12 km od Di-jona. Njegova luč bo z močjo enega mili-^ona sveč svetila skozi 8 leč 320 km da-leč. Svetilnik je namenjen za zračni promet Pariza z jugom, — Francozi gra-de blizu Le Bourgeta tudi letališče, ki bo menda največje v Evropi.
6SS