JUštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
GLASILO  OSVOBODILNE FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ,  N OVO  M E STO IN TREBNJ
LETO I. — Stev. 43
NOVO MESTO, 23. decembra 1950
Izhaja tedensko
„Skrbite za ljudsko blaginjo in poglabljajte pravo ljudsko demokracijo!''
naročajo volivci novo izvoljenim okrajnim ljudskim odborom
V nedeljo 17. decembra je ljudstvo črnomaljskega, novomeškega in trebanjskega okraja izvolilo nove okrajne ljudske odbore. Ti odbori imajo za seboj moč ljudskih množic, ki so z zaupanjem in prepričanjem, svobodno volile politično najbolj zanesljive im gospodarsko najbolj ' spe one kandidate. Z medisebojnim zaupanjem, s pomočjo ljudstva odborom in odborov lj.uds.tvu, ne smejo v nobenem primeru izostati uspehi, ki jih od nas vseh terja zadnje leto naše prve petletke in ki jih od nas tako zanesljivo pričakuje modro državno vodstvo v teh usodnih in veličastnih letih graditve temeljev naše socialistične domovine.
Pred volitvami
Nihče ni dvomil v uspeh volitev v naših treh okrajih. Naše ljudstvo, ki je že neštetokrat dokazalo zaupanje v vodstvo države, je tudi sedaj odločno povedalo, da ne krene a poti, ki mu jo je začrtalo vodstvo s Partijo
Zlorabo zaupanja
Vlažna decembrska noč se je umikala pomembnemu dnevu. Pred številnimi volišči so se že v zgodnjih jutranjih urah zbirale skupine volivcev. Marsikje so prihajali v skupinah, nekateri po prvi jutranji maši, drugi v dopoldanskih urah, zamudniki so pa pohiteli v popoldanskih urah. Kakor je kdo mogel in hotel, vsak je volil po svoji mili volji.
Najlepše je bilo zjutraj. Na mestih, kjer so prejšnji večer goreli v čast volitev kresovi, še ni ugasnil žar, ko so prvi volivci volili in ne v redkih primerih takoj po izpolnjeni državljanski dolžnosti pohiteli na prostovoljna dela. Talko je bilo v Podhosti, Soteski. Poljanah in drugod. Delali so v zadrugah, v gozdu, popravljali pota itd. — V Ciniioimijiu, Novem, masiu Mokronogu, v meglah in vaseh so volivce klicale na volišče vzpodbudne budnice, vesele pesmi in vzkliki, prepojeni z zvestobo do Partije in državnega vodstva, z vzkliki zaupanja kandidatom,
Ernest Bele, strokovni delavec pri »Vodovodu« MLO Novo mesto, je bil med prvimi, ki je spustil pomembno kroglico v pravo skrinjico. Takoj po častnem dejanj.u je odhitel v delavnico in ves dan delal. Qn je počastil volitve z delom in to delo bo prineslo presenečenje tovarni eteričnih olj v Obrku. ki komaj čaka, da steče. Po zaslugi Beleta bo Stekla preje! Beletu je sledilo število drugih v vseh treh okrajih. Videli smo ljudi po tovarnah, v uradih Ln tudd na polju.
Ob osmi uri zjutraj je novomeška razglas-na oddajna postaja z vedrino poročala prve uspehe: 27. v olivna enota v Novem mesitu 41 %, 74 volivna enota v Smihelu pri Novem mestu 52 %, na volišču Podgozd KLO Dvor 55'%, na Strugi do 9.  ure zjutraj 100%!
na čelu. Na predvolivnih sestankih je do kosti otipalo vsakega kandidata posebej in premišljeno ter s preudarkom doLočdlo najboljšega, tako da lahko trdimo, da so novoizvoljeni odbori resnično močni in sposobni, da vodijo svoje volivce v lepši jutrišnji dan. Na teh sestankih so se najbolj zanimali za gospodarska vprašanja in pa za notranje in zunanje politično življenje. Megleni pogledi so se razjasnili in marsikaj je po teh volitvah jasnejše, kot je bilo še včeraj. Kjer je bilo potrebno, so bili sestanki tudi po dvakrat, trikrat. Določenim komisijam na voliščih je bil postopek vestno razložen. Udeležba je bila skoraj povsod prav dobra. Okrajni aktivisti so vložili pred volitvami vse svoje sposobnosti in pomagali volivcem z razgovori, da so stopili na volišče pripravljeni in podkovani bolj, kot kdaj prej. Na dan pred volitvami so povsod okrasili nad vse lepo volišča, postavili mlaje in napisali parole v duhu velikega časa, ki gv danes preživljamo.
mu ne bi odpustil!
Volivna enota Podtumn, ki je bil v tekmovanju z Orehovico, je nevarno dvigal odstotke in nabiral oblake nad prijetno vasjo pod Gorjanci. V Dolindolu je na grafikonu poskočilo ob deveti uri na 70 %, na volišču v Hrušici pod Gorjanci na 94%, ob desetih v Gornji Straži na 91%, v volivni enoti v Stopičah na 95 %, Jurka vasi se je zasmejala številka 90 %, v Uršnih iselih 66%. V Pod-turniu je volil 76 letni oče Gorše Franc, p. d. Boštajčev oče in 'resno povedali, oidihajiajoč z volišča: »Zlorabo zaupanja mu ne bi odpustil! (t
Mislil je na kandidata.
V pozni jeseni
Mladini in zrelim ljudem, ki so vsepovsod resno in dosiiojanstveno volili, so se pridružili starejši, najstarejši ljudje. Se več: hoteli so biti prvi! Betežni, nekateri z eno nogo v grabu, so prihajali: 81 letna Zupančičeva mati, 75 letna Pečarjeva in 74 letna Bradačeva — vse KLO Podturn. Tudi 87 letni Kapš iz Op-čic, 50 letna 4Kušinka, Virantova Marija s še-iStimi križi in LavrLčeva Božema s 53 let i se niso ustrašili slabega vremena. Dali so svojo častno besedo v obliki volivne kroglice. Tudi 69 letni Poglajen Alojz, 70 letni Pelko Flori-jan, 75 letna Malkovc Terezija, 72 letna Sa-miidova Zofka, 87 letna Baluzarjava Ida so ob pol deveti drobencljali zadovoljno z volišč.
Senicovo Tinco je bilo ob tej rani uri kar sram, ko je hiteč na volišče, srečala zavedne starčke. Hotela se je zmuzniti mimo njih, toda — stoj! Samidova Zofka jo je prestregla: » < aim mladim sejeimo mi stari v pozni jeseni prelepo pomlad!«
Bedne, spolzke gliste
Medtem, ko sq že v dopoldiainislkih uraih beležili v Žabji vasi, irča vasi, Strugi, Hrušici, Starih žagah in še in še 100% uspehe, so' se v nekaterih krajih zvijale spolzke gliste: »Jaz ne grem na volišče! Bodi pameten, umakni se jim v zidanico!«
Med temi nesnagami je bila tudi znana Karolina Kobe iz Spodnjih Sušic. Zvesto ob njeni strani je prišepetoval tudi Kren Karol. Uboga KorliČka, ki vaju je najbrže ime zdru-. Silo, ali vesta, kako bedna, neispočeta sta s svojo grdobi jo!
' Tudi v KLO Skocjan so se nekateri skrivaj umikali v vinograde. Ko so se nalezli kaplje, ki je niso vredni, so postali junaki
in ob uri, ko je ta KLO z 72 % udeležbe zabeležil sramotno stran v svoji revni zgodovini, na vso moč vriskali, ne zavedajoč se, da pojejo za svojim lastnim pogrebom. Po slabi tovarišiji rada glava boli...
Vedno bliže . . .
Ob 13. uri je nastalo n-.\ vseh voliščih zatišje. Ljudje so obedovali in počivali. Posebno v Gornjih in Spodnjih Kotih so bili zadovoljni: za seboj so imeli 100% uspeh. Njihovi poti so sledili v Brusnicah z 97 % in mnogi drugi kraji v vseh treh okrajih. Po
14. uri je na voliščih znova oživelo, posebno na trebanjskih, kjer so najuspešneje volili.
Vedno bliže zmagi na večini volišč, le v Škocjanski dolini in St. Jernejski, se je nekoliko zataknilo in tudi do 19. ure ni prišlo nad 70%. Zanimivo je to; v najbogatejših krajih — najmanj uspeha. Vse to pa se skrije pred uspehi, ki jih je dosegla večina vo-
lišč. Rezultati, doseženi v vseh treh okrajih, so veren izraz politične zavesti ljudi.
Z nočjo je pričelo snežiti. Počitka vredni ljudje so bili zbrani trezni v toplih sobah in govorili o novo izvoljenih odbornikih, izražali vero v boljše jutri, tisti pa, ki so se umaknili, so se kotalili po blatnih poteh pijani! iz zidanic . . .
Naša armada, kovačnica novih ljudi
Nobena druga vojska ni med zadnjo vojno v tolikšni meri razvila množičnega junaštva, kakor naša narodno osvobodilna vojska, današnja Jugoslovanska armada. V našo vojsko so med vojno pritekali stotisoči delavcev, kmetov in intelektualcev, v nji rasli, se razvijali in prerajali v zavedne, disciplinirane borce, organizatorje in voditelje, v nove ljudi, v graditelje novega življenja.
Kako je bilo to mogče v takšnem obsegu in s takšno hitrostjo v armadi?
Zato, ker je naša armada nova armada, nova po svojem duhu, po idejah, ki je z njimi prežeta, ki so jo vodile med vojno in ki se je na njihovi podlagi gradila, borila in zmagovala.
To so' najdoslednejše demokratične ideje našega časa: Borba za svobodo narodov, pa pravico delovnih ljudi, za bratstvo in enakopravnost narodov. To so pravzaprav ideje, ki jih je dal svetu Lenin in ki jih je v naših razmerah mojstrsko uresničil tovariš maršal Tito z vstajo ljudskih množic in z borbo za zgraditev države. Te ideje so napravile iz naših navadnih, malih ljudi, od katerih nisot vladajoči razredi pričakovali ničesar, razen, da bi jim bili sužnji, največje junake v zgodovini naših narodov, sposobne, da premagajo vse težave, zdrobijo vse trdnjave — sposobne, da ustvarijo novo srečnejše življenje.
Naša armada se je gradila in se gradi prav! na podlagi teh idej.
Naj živi praznik Jugoslovanske armade 22. december!
Naj živi naša zmagovita armada!
Naj živi voditeljica naše armade Komunistična partija!
Naj živi Centralni komite in njegov sekretar, maršal Tito!
Naj živi naše delovno ljudstvo, graditelj te edinstvene Armade!
Stran 2
DOLENJSKI UST«
Stev. 43
Več tisoč državljanov v okraju
bi lahko še vključili v Zvezo borcev
Grdo je biti „figa mož"
V črnomeljiskem okraju so ljudje vpisali 4,356.000 din v drugo ljudsko posojilo. Lep denar za tako pasivno pokrajino naše domovine! V isamem začetku posojila so vpisali in tudi dali 2,729.600 din, ostalo so se obvezali plačati v obrokih. Do 13. decembra je bilo plačanih obrokov za 985.300 diin.
V rednem plačevanju obrokov prednjačijo sledeča vpisna mesta; Narodna banka Črnomelj, Okrajni magazin, DES, Okrajna apne-nica, Dom onemoglih v Metliki, Okrajno odkupno podjetje Črnomelj, Javno tožilstvo Črnomelj, železniška postaja Metlika, Osnovna vpisna komisija Jelševnik in Prelesje, Navedena mesta so do danes svoje obveze in obljube popolnoma izpolnila.
Imamo pa kraje v črnomeljskem okraju, ki radi pozabljajo na dano besedo. Med temi so tudi sledeča vpisna mesta: Okrajno pre-
vozništvo v Črnomlju, Splošno kmetijsko gospodarstvo Semič, Delegacija žilnega fonda Črnomelj, Državno posestvo Vinomer, Adle-šlči, Velika in Mala sela, Dolenjci, Cerovec, Dragatuš, Obrh, Zapodje, Mali in Veliki Ne-rajc, Griblje, Cerkvišče, Loka, Vojna vas, Čudno selo, Lokvica, Grabrovci, Petrova vas, Lokve, Rožanc, Gornja Paka, Mihelja vas, Primostek, Predigrad, Semič, Kot, Sveti duh, Sinji vrh, Speharji, SedovcL MLO Črnomelj, MLO Metlika, KDZ Griblje in KDZ Stražnji vrh.
Bilo bi napak valite krivdo vpisovalcem, ki so prav gotovo pripravljeni vsak čas izpolniti dano obljubo, potrebno pa je opozoriti vse tiste in to so tudi množične organizacije, naj vendar podrezajo vpisovale« na dolžnost. Ni gršega na svetu kot dobiti im* »liga hujšima
Da bomo vedeli pri čem smo
in na koga lahko računamo
Preteklo nedeljo je bil v Novem mestu občni zbor Zveze borcev. Izvoljeni delegati krajevnih zvez ZB so položili račune o delu svojih organizacij, prav tako pa je poročal o uspehih in slabostih ZB okrajni odbor ZB. Zboru so prisostvovali kot gostje člani OK KPS, oficirji JA in zastopniki organizacij OF, glavni odbor ZB pa je zastopal njegov član tov. Franc Hočevar.
Sekretar okrajnega odbora ZB tov. Moro Avgust je začel zborovanje ter predlagal razne komisije, predsednik ZB tov. Hlede Lojze pa je v daljšem in izčrpnem poročilu orisal delo organizacije. Iz njegovega referata in diskusije posnemamo nekaj misli.
Dejstvo je, da organizacije ZB osnovne naloge, ki so si jo zadale že na zadnjem občnem zboru, v celoti niso izvršile: v svojih vrstah imajo še vse premalo članov! Res je, da je v 30 krajevnh zvezah zdaj 2748 članov in članic, res pa je tudi, da ima v okraju še več tisoč ljudi vse pogoje za sprejem v Zvezo borcev! Odborniki krajevnih zvez še vedno pozabljajo na stotine partizanskih mamic, tihih aktivistov, gospodarjev, ki so nam pomagali v letih vojne s hrano, s prevozi, z dajanjem pomoči v stotih oblikah! Teh skromnih sodelavcev, ki so marsikomu izmed nas rešili življenje in bili cementna vez vojske z ljudstvom, v mnogih vaseh še niso povabili v vrste Zveze borcev. Delegati so zato sklenili, da bodo enkrat za vselej odpravili to pomanjkljivost in pomnožili vrste čl nov ZB z vsemi, ki spadajo v naše vrste.
Delegati so sami kritizirali, da pri razdeljevanju pomoči v materialu in kreditih za
V nedeljo je bilo v dvorani doma ljudske prosvete prvo zasedanje novoizvoljenega okrajnega zbora OF. Od 174 delegatov jih je prišlo 139. Predsednik OO OF tov. Lovro Grden je podal poročalo o političnem in gospodarskem stanju okraja, sekretar OO OF tov. Franc Zidar pa organizacijsko poročilo o delu Fronte v letu 1950. Delegate in goste je v imenu IO OF Slovenije pozdravil minister tov. Nace Voljč.
Iz poročil in razpravljanja delegatov je bila razvidna delavnost frontnih organizacij, ki so dosegle ponekod dobre, ponekod pa prav malenkostne uspehe. Drži namreč dejstvo, da je v vrstah OF danes komaj 48 % volivcev okraja, letos pa se je število članstva povečalo samo za 250! Člani prejšnjega plenuma OF so že večkrat na zasedanjih razpravljali o tej največji pomanjkljivosti Fronte trebanjskega okraja, vendar pa preko ugotavljanja še vedno niso prišli. Okrajni zbor OF je uvidel, da ga čaka tu prva "zelo pomembna naloga: vključiti v OF vse, ki imajo pogoja za sprejem.
Novi vaški odbori OF so ponekod začeli prav dobro delati. Tako odbor v Selih-Sum-berku, kjer so sprejeli dobre sklepe za prostovoljna javna dela. Na Primskovem vaški odbor OF in KLO sama brez posredovanja okrajnih nameščencev skrbita za odkupe, ki v redu potekajo. Te dni je prejela Fronta na Primskovem kot prva v okraju prehodno zastavico šestmesečnega tekmovanja. — Na drugi strani pa živi kakšnih 20 vaških odborov v prav takem mrtvilu kakor pred zadnjimi volitvami. V Skovcu se stari odbor leto dni ni sestal, novi odbor pa dozdaj tudi še ni prišel skupaj. Delegat iz Skovca je na zasedanju obljubil, da bo odslej drugače, delegat iz Velikega Gabra pa je poročal, da so sklenili, pregnati »polža«, ki jim je zlezel na nedograjeni zadružni dom. V Velikem Gabru namreč preko zabetoniranih temeljev in kleti
(Nadaljevanje s 1. strani).
Z zavihanimi rokavi vedro v bodočnost
Zaupanja vredni kandidati so bili častno izvoljeni. Zaupnica — dana od ljudstva—jim bo kažipot v bodočem delu. Skrbeti za blaginjo volivcev, bodro stopili v nelahko bitko za izboljšanje gospodarskega stanja v državi, bo od danes naprej njihova velika dolžnost. Biti pravičen, zavedati se, da ljudstvo ni tjavdan spustilo kroglice v pravo skrinjico — naj jim bo pri vseh delih na umu. Videli bodo in se tudi prepričali, da je ljudstvo pripravljeno za nadaljnje žrtve, če bodo pra-vične_ Smelo naprej za blaginjo ljudstva in za poglobitev prave ljudske demokracije! —i kakor je to tako lepo in pametno povedal na volišču volivec v Gaberjah pod Gorjanci.
Z medsebojno pomočjo, z vero in zaupanjem v državno vodstvo in partijo, nam. ta oilj ne more in ne sme spodrsniti!
Jože Bon.
obnovo v vojni porušenih zgradb organizacije ZB niso dovolj sodelovale. Zato je prišlo do krivic in napak, ki se morajo zdaj, ko bo treba kredite vračati, popraviti. V marsikateri ,vasi so dobili špekulanti po 20.000, 30 tisoč din — v Suhi krajini nekdo celo 150.000 dinarjev kredita, obnovili pa niso nič — ali pa so si postavili košate stavbe, ki jih pred vojno sploh niso imeli.
Krajevne zveze iz Vavte vasi, St. Jerneja, Smihela pri Novem mestu, 2užemberka, Pod-hoste, Straže, Dolenjskih Toplic -in Gaberja so bile med letom najbolj delavne. Vse organizacije ZB okraja pa so pozabljale na glavno nalogo svojega dela: na pomoč pri pred-vojaški vzgoji mladine, na sodelovanje in vodilno vlogo v organizaciji Rdečega križa, Ljudski tehniki, protiletalski zaščiti, na povezavo z gasilci, s fizkulturnimi organizacijami in na usmerjanje strelskih družin. To popraviti ln učvrstiti bo naloga krajevnih zvez ZB v naslednjih mesecih.
V razpravljanju o spremembi pravil ZB so delegati predlagali okrajnemu odboru, da naj bi znašala letna članarina organizacije 60 din.
Izvoljen je bil nov Okrajni odbor ZB ter 18 delegatov za II. kongres Zveze borcev Slovenije, med katerimi so najboljši borci-partizani in aktavisti Dolenjske.
Kakšno naj bo delo ZB, sta delegatom v daljših pojasnjevanjih povedala tov. Hočevar v imenu GO ZB in tov. Zugelj, sekretar OK KPS. S pozdravnim pismom glavnemu odboru ZB Slovenije je bil občni zbor zaključen.
še niso prišli. V zimskih mesecih bodo pripravili pesek, opeko in les, spomladi pa si bodo dom spravili pod streho.
Da se fronta v trebanjskem okraju doslej še ni resno pobrigala za učvrstitev ekonomij 'in kmečkih delovnih zadrug in ustanavljanja novih, je potrdil tudi molk delegatov v nedeljo, ki o tem najbolj važnem vprašanju niso razpravljali. Zdaj, ko je več časa in manj težkega dela, bi morale osnove frontne organizacije napeti vse sile. da bi s pomočjo Partije, krajevnih ljudskih odborov, prosvetnih delavcev in vseh svojih aktivistov prirejale dobre vaške sestanke, na katerih bi se ljudje pogovorili o smereh in razvoju našega gospodarstva. V okraju že dela 12 izobraževalnih tečajev — 8 jih bodo še ustanovili — ki naj zajamejo čim več frontovcev. Tudi ti tečaji bodo lahko precej pomagali pri aktivi-zaciji vasi.
V razpravljanju po poročilih se je oglasil tudi minister tov. Voljč, ki je seznanil delegate z uspehi in pomenom petletnega plana ter vlogo Fronte in osamosvajanja njenih esnovnih organizacij v zadnjem letu petletke.
Delegati okrajnega zbora so nato sprejeli vrsto pomembnih sklepov, ki pomenijo frontnim organizacijam trebanjskega okraja obsežen delovni načrt za prihodnjih šest mesecev. Od članov okrajnega zbora in novoj izvoljenega okrajnega ter izvršnega odbora OF je odvisno, kako bodo frontovci okraja Trebnje uresničili ta načrt in se čim dostoj^ nejše pripravili na praznik desete obletnice ustanovitve OF Slovenije.
V prostovoljnem delu je nase spričevalo
Frontovci novomeškega okraja ne izpolju-jejo svoje dolžnosti do OF samo s članarino, ampak tudi s prostovoljnim delom, ki je najlepši dokaz njihove visoke politične zavesti in zvestobe do OF, v 'kateri smo tako lepo združeni vsi skupaj.
Šestmesečno tekmovanje v počastitev desete obletnice OF je prav posebno potrdilo to stanje. Do danes imamo za seboj 42.268 prostovoljnih ur, v katerih so si napravili frontovci častne žulje pri gradnjah raznih stavb, v kmetijstvu, sečnji in spravilu lesa in v pogozdovanju in negi gozdov. — Vrednost storjenega dela je malo manj kot milijon din.
S prostovoljnim delom se ne ponaša le Novo mesto. Tudi kmetje lepo izpričujejo svojo zvestobo do OF z delom. Prednjačijo KOOF: Dolenjske Toplice, Stopiče, Straža, Dvor, Ajdovec, Orehovica, St. Jernej.
Do konca tekmovanja bomo s prostovoljnim delom še marsikaj dosegli. Na doseženih uspehih počivajo lenuhi, mi pa to nismo. Svoj praznik bomo dočakali z velikimi uspehi. Novo izvoljeni odbori osnovnih organizacij OF pa bodo s prepričevanjem in dobro' organizacijo dosegli, da bomo v tem pogledu med prvimi okraji v Sloveniji.
Delo okrajne komisije v Novem mestu za prevedbo delavcev se je začelo 2_ novembra in se bliža zaključku. Omenjena Komisija prevaja osebje vseh lokalnih industrijskih podjetij, ki imajo zaposlenih manj kot 30 delavcev ter vsa podjetja komunalne dejavnosti. Ostala podjetja lokalne industrije pa prevaja komisija, ki jo .sestavljajo zaposleni delavci v podjetjih, iz katerih vrst je ista zbrana. Od teh komisij je prva končala prevedbo komisija okrajnega podjetja »Kremen«, nato Mestno čevljarstvo v Novem mestu. Industrija perila MLO Novo mesto in opekarna Zalog ter Keramika v Novem mestu niso v samem začetku pokazale pravega razumevanja za prevedbo, zato se nahajajo med zadnjimi pri tej izredno važni nalogi.
Okrajna komisija za prevedbo je prevajala Okrajno lesno industrijsko podjetje Dvor, Tkalnico MLO Novo mesto. Mesarijo, Klavnico, Hotele, Restavracije itd. Prevedla je tudi vse cestarje in šoferje. Do 15. decembra je prevedla preko 200 delavcev. Ta komisija opravlja svojo nalogo v glavnem dobro. V samem začetku je delo komisije nekam šepalo, ker niso imeli vsi delavci v redu svoje dokumente. Najprej je bilo delo opravljeno v Tkalnici MLO Novo mesto in pri Okrajnem lesno-industrijskem podjetju Dvor. Za prevedbo se je vzorno pripravil »Zidar« v Žužemberku. Da ni delo komisije že končano-leži krivda na samih delavcih, ki se niso kljub opozorilom pravočasno pripravili z osebnimi dokumenti, ali jim pa ni bil od strani odgovornih dovolj jasno razločen pomen prevedbe.
Pritožb ni bilo veliko. Le pri podjetju »Kremen« so bile vložene štiri pritožbe, ki jih je rešila sama komisija v podjetju. Pojavili so se pa primeri, da ni delavec kljub večkratnim opozorilom predložil potrebne dokumente in se mu niso mogla všteti vsa leta
/T
služb. Namesto, da bi opozoril komisijo o pomanjkljivosti, jo obrazložil in povedal, da. ne more priti pravočasno do jpotrebnih listin, je napravil pritožbo in s tem' le zapletel delo komisije.
Kljub vsem' pomanjkljivostim, ki pa niso velike, bo delo odgovornih komisij kmalu uspešno končano. S to prevedbo, kj je bila. nujno potrebna, bomo končno vedeli, pri čem smo in na koga lahko računamo. In to je velika stvar!
Izpolnili so plan
Dne 28. novembra je sirena žage »Seško« vznemirila prebivalce Kočevja. Iznenada je zatulila. Od ust do ust je šlo povpraševanje —- kje gori? Ljudje pa, ki živijo z duhom časa in se zanimajo za razvoj gospodarstva* v okraju, so to vznemirjenje kmalu pomirili s pojasnjevanjem, da je znak sirene dan v počastitev dovršitve letnega plana obrata »Seško«.
Obrat »Seško« je starejšega tipa in že s precej iztrošenim strojnim parkom aH velika skrb in požrtvovalnost tehničnega osebja je ustvarila vse pogoje za to, da je celotni delavski kolektiv na svojem sestanku enodušno sklenil, da bo pokre-nil vse v svrho dovršitve letnega plana — kateri ni majhen — najkasneje do 20. decembra t. 1. Po velikem dogodku prevzema obrata po delavskem svetu oziroma upravnem odboru se je delavni elan kolektiva stopnjeval iz dneva v dan. Povišali so obratovanje na dve izmeni po 11 ur. Budna pažnja tehničnega osebja za nemoteno obratovanje in delovni polet celotnega kolektiva je dovedel do velikega uspeha, tako da je bil letni plan dosežen že do 28. novembra t. 1. do 14. ure, to je veliko pred zadanim rokom in en mesec pred iztekom leta.
—ko.
Dokaz demokratičnosti
NAŠE LJUDSKE OBLASTI
V SVET ZA PROSVETO IN KULTURO pri Okrajnem izvršnem ljudskem odboru Novo meto so bili izvoljeni:
Predsednik sveta: Kasesnik Ivan, poverjenik za prosveto in kulturo.
Člani: Kasesenik Palmira, ravnateljica gimnazije, Novo mesto; Nečimer Alojzij, ravnatelj učiteljišča, Novo mesto; Mrvar Franc, ravnatelj nižje gimnazije, Žužemberk; Jurčec Ivan.uprarv-nik Dijaškega internata; Smrdu Milan, telovadni učitelj, Novo mesto; Jazbin-šek Avgust, predsednik SKUD »Dušan Jereb; Romaniš Peter, predstavnik Zveze borcev Novo mesto; Kebe Ludvik, sekretar LMS Novo mesto; Turk Adolf, poverjeništvo za finance, Novo mesto; Zagore Franc, upokojeni učitelj, Novo mesto; Novak Henrik, Stopiče.
V SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO pri Okrajnem izvršnem ljuoskem odboru Novo mesto so bili izvoljeni:
Predsednik sveta: Zupančič Lojze, poverjenik za zdravstvo, Novo mesto.
Člani; dr. Hočevar Anton, okrajni zdravnik, Novom.; mag.ph.Andrijanič Boris, upravnik okrajne lekarne, Novo mesto; Modic Danica, upravnik bolnišnic, Novo mesto; Tratar Marijan, učitelj na gimnaziji, Novo mesto; Bučar Milena, medicinska sestra, Novo mesto; Banič Fani, inštrumentarka zobne poliklinike, Novo mesto; dr. Hrovat Dušan, zdravnik dispanzerja). Nova mesto; Picek Jurij, predsednik okrajnega sodišča, Novo mesto.
V SVET ZA SOCIALNO SKRBSTVO pri okrajnem izvršnem odboru Novo mesto so bili izvoljeni:
Predsednik sveta: Petrič Martina, poverjenica za socialno skrbstvo, Novo mesto;
ciani: Gosenica Jože, pomočnik sekretarja Okrajnega odbora OF, Novo mesto; dr. Jenko Mile, sodnik okrajnega sodišča, Novo mesto; Saje Sonja, sekretarka Okrajne zveze kmečkih zadrug, Novo mesto; Kenda Jože, tajnik Vojnih invalidov, Novo mesto; Zugelj Barica, predstavnik Okrajnega sindikalnega sveta, Novo mesto; Majzelj) Dodo, sekretar Zveze borcev, St. Jernej; Smajdek Martin, predstavnik Rdečega križa, Novo mesto; Baš Mara, predstavnica AFZ, Novo mesto.
V SVET ZA INDUSTRIJO pri Okrajnem izvršnem odboru Novo mesto so bili izvoljeni:
Predsednik sveta: Mišigoj Janko, poverjenik, Novo mesto.
Člani: More Slavko, poverjenik za lokalno gospodarstvo, Novo mesto; Ko-lenc Milka, ravnateljica Okrajnega magazina, Novo mesto; Jevšček Miloš, upravnik »Mizarstva« MLO, Novo mesto; Henigman Anton, upravnik »Čevljarstva« MLO Novo mesto; Lukšič Stane, upravnik podjetja »Kremen«, Novo mesto; Zaletel Milan, upravnik tovarne »Keramika«, Novo mesto; Oklešen /rane, upravnik opekarne Zalog; Perit Ludvik, upravnik »Tkalnice« MLO Novo mesto.
FRONTA V TREBANJSKEM OKRAJU
mora razširili svoje vrste
Stev. 43
»DOLENJSKI; LIST«
Mnogi so dobro govorili za eden pa slabo za mnoge
O uprizoritvi Goldanijeveiga. »Lažnivca« na »O'vomeskeni odru je doslej poročala i_,j'Udsika pravica dne iy. Xi. 1950, teden dni kasneje pa je prioočil Dolenjski list v 3y. številki kritiko prvega dela nove gledališke sezone. *) decembra je Dolenjski list /nova pisal o »Lažnivcu«; tokrat se je oglasil dopisnik »Eden za mnoge« in v članku s širokim naslovom pokazal toliko strahu za vzgojo mladine, hkrati pa upanja, da bodo njegove vrstice »sprožile preipotrebno diskusijo o teh problemih«, da mu bodo verjetno odgovorili tako poklicni vzgojitelji kakor ostali ljudje in morda tudi starši. Prispevek k tej diskusiji, ki bo verjetno popolnejša od enostransko gledanega in napisanega članka o »Lažnivcu« in šolski mladini v 41. številki Dolenjskega lista, naj bo tudi teh nekaj naslednjih vrstic.
Ponovno sem prebral članek oopiisnika »Eden za mnoge«, vendar pa se ne morem otresti vtisa, da se je njegov avtor z neodgovorno površnostjo lotil prometna, ki bi zaslužil z oziroim na vzgojo mlauine vec skrbnega poglabljanja. KaiKor je na eni strani treba pozuravili sienerni prispevek k izboljšanju vsega našega vzgojnega dela, tako je treba na drugi strani obsojati vsako ozko, osebno, predvsem pa nesodobno gledanje na te perece probleme, ki so stvar nas vseh. Avtor »Eden za mnoge« očita novomeškemu gledališču plehkost v izbiri predstave »Lažnivca«, ki se mu zdi, da ne prispeva ničesar k vzgoji človeka, predvsem pa ne mladega. Hkrati očita šibko poglobitev v splošno pedagoško problematiko, kar velja predvsem za vodstva novomeške gimnazije, učiteljišča in srednje gospodarske šole, ki so pustna oz. priporočila obisk predstave mladini. Gol-donu se mu zdi banalen, klasično plitev, njegov humor obešenjaški in že tako prežvečen, da je podoben bolj burki klovna kakor komediji. V »Lažnivcu« vidi samo primitivnost in cenenost, osladnost, nobene življenjske poglobitve itd. V izbiri besed uničujoče kritike italijanskega komediografa avtor »Eden za mnoge« ni bil v zadregi. In če bi Ooldoni še živel, bi ga morda plehkost nekaterih, danes sicer že prav redkih filistrskih butic, znova pognala po svetu . ..
Avtor »Eden za mnoge« morda ne ve, da so lani igrali Goldonija v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, v poklicni im gledališču v Mariboru, da ga trenutno pripravljajo dijaki gimnazije v Postojni in da ga bodo igrali še marsikje. Smrtno obsodbo, ki jo je »Eden za mnoge« napisal Goldoniju in njegovemu delu, bi kazalo torej pred izvršitvijo le še malo pretresti, mar ne? — Ne bom branil novomeškega gledališča, pri katerem trdi avtor navedenega članka, da ». .. je bilo letos pričakovati nadaljnjega vzpona ...«. Brani naj se samo s svojim delom. Ugotoviti moram le, da me je avtor »Eden za mnoge« prepričal pravzaprav o eni sami stvari: da namreč učeiriicev osnovne šole ne bi kazalo puščati k šolskim predstavam, vsaj k takim ne, ki niso izrecno mladinske. Drugačna pa je stvar z obiskom šolskih predstav za ostalo mladino.
Ob pisanju teh vrstic mi je pred očmi slika, ki sem jo doživel kmalu po šolski predstavi »Lažnivca«. V mestu sta se v mirnejšem vinskem kotičku sešla starejša gospoda. Debelejši je strahovito udrihal po »nemoralnem« Goldoniju in javnem pohujšanju; repertoar njegovih besed o skrbi za mladino in »umazancu Goldoniju« se ni dosti razlikoval od besed avtorja »Eden za mnoge«. Ko sta premlela in obsodila predstavo, pa je začel debeli gospod umazano k van tat i in govoriti spolzke neslanosti. Tovariš, ki je sedel nedaleč stran njune družbe, ga je opozoril, da njegovo kvašenje ni v skladu s tem, kar je pravkar povedal v zaskrbljenosti za
mladino o Goldoniju, nakar je debeluhar zamahnil z roko in dejal:
»Ah kaj, saj tu ni šola, zdaj smo sami med seboj . . .«
Torej i— dvojna morala. . . Prav taka, kakor pri tistem državljanu, ki ima v mestu odgovorno službo in je v njej kar se da navidez resen in delaven, kadar pa se voizi v vlaku, pa robi umazanosti in packarije, da se zgleduje nad njim ves vagon.
Čemu ti dve primeri? Zato, ker diši nekaj take dvojne morale tudi iz članica avidrja »Eden za mnoge«. Pozabil je namreč, da so pri nas časi jezuitske vzgoje minili . . . uode ga v oči ena izmed stoterih Leliovih laži — tista o namišljeni nosečnosti in mimogrede vržena opazka o zakonu in otrckih. Prav tu je moral obstati — prav ob tem pa je tudi pozabil, da se mladina zaradi tega ni prav nič pokvarila, še manj — da se ob tem tual ni ustavljala kakor se je pisec navedenega članka. Taka je resnica: mladino vzgajamo, hkrati pa ji ogromno zaupamo! Doslej nas ni razočarala — kdor pa je pokvarjen, pa bo videl —■ in iskal! ■— umazanijo povsod-Za roko mladine ne bomo vodili tam, kjer je pokazala, da zrna sama zdravo presoditi, kaj je zdravo, kaj gnilo, kje je zrno, kje pleve. Iz pogovora z mladinci po predstavi vem tudi, da so znali izluščiti poučno jedro iz lahkotne komedije, kar je avtorju navedenega članka delalo toliko težav . ... Morda se ni znašel zato, ker je zelo odmaknjen od mladine, od naše žive stvarnosti, ker še vse preveč tiči v 'Starem telovniku? Nekaj tega bo držalo — sicer ne bi bilo v njegovem članku zavijanja oči. s čimer smo pri nas že pometli.
Prav bo, če se bodo v tej diskusiji oglasili tudi poklicni vzgojitelji in spregovorili besedo o šolskih predstavah, filmih in koncertih za mladino — in najmlajše. Skoraj ne morem verjeti, da o Goldonijevi komediji niso razpravljali v novomeških srednjih šolah. Zato dvomim, da se je vprašanje »rušenja morale« ob »Lažnivcu« pojavilo še kje drugje kakor v glavi avtorja »Eden za mnoge«. Končno, še opazko k podpisu njegovega članka: bilo bi bolje, da bi se podpisal le z »Eden«. Prav nič ni namreč verjetno, da bi se za tako milnato napihovanje »problema« tam. kjer ea pravzaprav ni navduševalo »mnogo« ljudi. G. T.
Pod naslovom »Lažnivec, šolska mladina in še kaj« je bil v 41. številki »Dolenjskega lista« objavljen članek »Enega za vse«, igralski kader je na ta članek opozoril režiserja, ki je nemudoma stopil do enega za mnoge, s pretvezo, da zve, ali je tisti eden za mnoge pisal članek ponoči ob svetlobi pedagoškega sonca, ali morda podnevi ob leščerbjj blazne vzgojne nestrpnosti.
Posluštumo nuuai midVse zanimiv pogovor, igralec: Razočarani smo nad izbiro komada, ob katerem se zaman sprašujemo, kaj naj prispeva k vzgoji človeka sploh, kaj šele mladega. — um! Besede velikega genija! Vzgojitelj: Oprostite, zakaj? Igralec: Sami sebe vikate. — Komada, ki' po svoji banalnosti in po obešenjaškem humorju teir po klasični plitvosti pomeni še omalovaževanje resnega in požrtvovalnega dela in časa, ki so ga prizadevni amaterji vložili v njegovo realizacijo   (Se glasno zasmeje.) Vzgojitelj: Ja ...
Igralec: Ob pisanju teh vaših dejstev vam je pedagoško sonce utajilo 200 ultravioletnih žarkov.
Vzgojitelj: Oprostite, mislim, da kot pedagog dobro poiznam 18. stoletje m v njem zivece dramaturge kot so Goldoni in njemu siični banalni komediografi, ki jih je zaplodil Molier, da...
Igralec: Da, da, pozna se vam vaša obča ra'zgieuano&t. z,di se mi, da ste pripadnik listin jan.Larjev ta. sioteija, ki so Cioiduaija. zaradi dramsko - relormator-ske miselnosti božali z brcami, s to razliko seveda, da ga vi še danes, me z brcami, ker pac Lroldoni s svojo ba-naunjsijo in obešenjaškim humorjem že 200 let pod zemljo vznemirja novomeškega enega za mnoge, pač pa s klasičnu pirtvostjo in verzijami o Goldonijevi pedagoški nemorali.
Vzgojitelj: Janicar ini pedagog sta dva pojma. Mar je Lažnivceva prisiljena, namišljena nosečnost, prikazovanje zalKona kot zadnjo neumnost, da bosia naredila otrok, kolikoir bo hotel itd., pedagoški način vzgoje nase mladine? na! Tiste mladine, v kateri zremo našo bodočnost'{ in če še predpostavim, da so ob taki besedni nemorali gledali Lažnivca celo nižješolci, torej absolutno nepokvarjeni cvet Novega mesta, mi tembolj izpada silna primitivnost in cenenost že tako stokrat prežvečenega, skoraj klovnske-ga humorja, če to sploh smem tako imenovati.
Igralec (ironično): Cisto res. In če tudi jaz nekaj predpostavim, da se namreč danes 16 letne dijakinje že pridno možijo in...
Vzgojitelj: To so ekstremi a vi hočete le-te s takim repertoarjem posplošiti.
Igralec: Teatrski muci smo pac dovzetni za plitvo- k ta sačno klovnisko 'besedno mi-zansceno MoMera Goldonija in njima enakih komediografov. Banalni Moliere nas je s predlanskim Tari urom naučil zapeljevati, z obešenjaško-plitvim Gol-donijevim Lažnivcem pa smo predlanskim naučene in do tedaj nepoznane pridobitve spretno izkoristili Jasno, nadebudna in do uprizoritve Lažnivca nepohuišana novomeška mladina, ne rečem beograjska, četudi bo centralno gledališče letes uprizorilo Lažnivca, ali
pa morda postojnska, kjer bo mladina santa, uprizorila u> kiovn^Ko ounfco, pri tem oDCutno trpi. Se ooij ou nje morda njeni pedagogi, Ki miže. • kot oivji pelenu, kcvucjr poje, cupu'ajo k'ljU-ne nu/drosti m ptD oojazni m«! nemoralnim padcem zaupane jim mlauine čivkajo o Danahiosu in obešenjaškem humorju velikih m resnično ljud.-.ikih, svetovnoznanih komediogralov. um! S cim takim se na domači pravnik ms-m« postrezeni.
Vzgcjneij: To najbrž meni sliši. Hvala! Ne delajte si utvar. Vem, kaj govorim. Ce mislite, da boste vi, kot učitelj igralcev solili pamet meni, se briuko motite, jaz vem, kar vem.
igralec: O, Sukrat! — Samo malo bolj skromen je bil. Ojda ho t i uden ojda, je dejal pred smrtjo. Vem, da nic ne vem. fa. je imel mado boli sivo glavo, kot. jo imate vi in 5 cm daljše obzorje od vašega.
Vzgojitelj: Kaj mi mar Sokratovo kokodajsa-nje! Neizpodbitno drži, da je Lažnivec cenena burka, vi pa nepoznavalci smiselne sodbone vzgoje. — Ce pa ste morda uprizorili Lažnivca samo zato, da bi napolnili blagajno, ne meneč se za vzgojno bistvo izbire dela in s tem izrabljali kulturno firmo za uprizarjanje klovnske burke je to ne le omalovaževanje resnega truda in časa, temveč tudi necdpustljivo denarno izkoriščanje naših dijakov. Igralec: Da, da, to povsem drži. Vaš dijak je moral za isto delo, za katerega je moral novomeški upokojenec s 1200 dia mesečne pokojnine plačati 20, ali celo 30 din, plačal le 10 din. Maksimirana cena je bila pac zato, ker vaši dijaki dobivajo le loOO din mesečne štipendije. — No, pa dovolj o tem. Prepričal sem se, da ste članek napisali ponoči ob svetlobi pedagoškega sonca, toda brez ultravioletne sile njegovih žarkov.. Spoznal sem v vas človeka velike logične bistrine in brez dvoma moža absolutne vsevednosti nepoznainja dramskega sveta. *
Tako je, eden za mnoge. ' Ce udariš, zaboli, Ce v česen ugrizneš zasmrdi. Razšla sta se. Med potjo sta še debatirala, končno pa sta prišla do zaključka: režiser je dobro govoril za enega,  eden pa siabo za mnoge. R. IJ.
GIMNAZIJCI SO SE ODDOLŽILI CANKARJEVEMU SPOMINU
11. decembra 1918 je zatisnil trudne oči eden največjih mojstrov slovenske besede — pisatelj Ivan Cankar. Novomeški dijakn VI., VII in VIII. razreda gimnazije so na obletnico njegove smrti priredili'lepo uspel spominski večer. Delavno mladinsko kulturno-umetniško društvo »Oton Zupančič« je povabilo na proslavo predstavnike političnih organizacij, prosvetnih ustanov in profesorski zbor.
Spominski večer je začel s skrbno sestavljenim referatom osmošolec Franc Cvelbar; podal je verno sliko Cankarjevega življenja in ustvarjanja. Mogočen lik Cankarjeve osebe je zaživel pred gosti in številnimi dijaki zelo prepričljivo. Sledile so recitacije pisateljevih pesmi, odlomkov iz kritičnih in polemičnih spisov ter dveh črtic, napovedovalec pa je z vmesnimi citati povezoval nastope v ubrano celoto. Posebno so ugajale recitacije; Ajda Gregorčeva, Eva Nifergalova, Mar-
jana Felkova in drugi nastopajoči so z občutkom recitirali in brali Cankarjeva dela, najbolj pa so poslušalci nagradili izredno lepo recitacijo črtice »Skodelica kave«, ki jo je podala osmošolka Majda Vrtačnik.
Kulturno prireditev, ki je bila v okrašeni risal niči gimnazije, so gostje in dijaki nagradili z zasluženim priznanjem. — MKUD »Oton Zupančič« bo priredilo v kratkem še Kosovelov spominski večer. Tg.
Zrr novoletno jelko obljubimo našemu mlademu rodu, da nam ni %a njegovo srečnejšo 60-doenost nobena žrtev prevelika.'
7xe&a /e S pKttam pokarati
Ponosno kipe hiše starega, trdnjavskega mesta v višino in se stope na vrhu v mo^ gočni masiv starodavne kapiteljske cerkve. Popotnik, ki zaradi časa morda le utegne in gre z novomeške postaje, namesto po x)rašni ali blatni cesti raje čez kapiteljski rnarof, se mora diviti pogledu na naše mesto, ki ga od vseh strani oklepajo hribi: Gorjanci, Rog, pa vinorodni griči: Hmeljnik, Trška gora, S*reevje, Vinji vrh itd., ter ga obdajajo hoste in gaji, polja in travniki, med katerimi počasi leze zelena Krka in mesto »objemije kot ljubica zvesta«, kakor poje Kette ta tudi. če se približaš našemu mestecu od katerekoli druge strani, te vabljivo pozdravlja in imaš o njem najlepši vtis. Priznati moraš, da je res ljubko in vabljivo
Vsi lepi prividi pa minejo človeka takoj, ko stopi na starinska, zgodovinska tla mesta samega. Poleti prah, spomladi in jeseni blato' in brozga, pozimi kupi snega, ki so prepuščeni Soncu in vetru, da ga v pomladanskih mesecih stopita in pospravita Za ocvirček Pa se razvaline, tako kruto in bestialno bombardiranega mesta, ki se še vedno grma-dijo na vseh koncih in krajih, kljub vsemu prostovoljnemu ali udarniškemu delu meščanov. Da tudi v pogledu čistoče mesta nismo na najvišji stopnji, bo priznal vsak, *i le na hitro pogleda v naše mesto. Nekoč |P bila okna in balkoni mestnih hiš, zlasti ob ^agrebški,  Sukljetovi,  Ljubljanski cesti in
Glavnem trgu, polni rož iti cvetja, in to °a rane pomladi do pozne jeseni. Naš rotovž Je bil ena sama cvetlična greda. Prav tako oaikoni Smaičeve in Kasteličeve hiše. Danes ?° ti balkoni skrajno zanemarjeni, čeravno °i nikogar nič ne stalo, če bi poskrbel za ^vetje. Drva se kopičijo pred in za hišami, jasno, ko ni Žagarjev, da bi sproti požagali
pospravili drva. Poleg tega pa ljudje drv kjmaiu ne bodo imeli kam spravljati, saj so vse se tako slabe luknje v mestu že uporabljene za stanovanja ali pa pisarne, in niso ^sarnljeni .slučaji, da ljudje sproti kar na Jhici_zagajo drva. No, pa drva, to bi še nekako šlo, je to koristna in nujno potrebna nadeva vsakega človeka. Po mestu imamo ^ovoli druge še boli kričeče nesnage na pre-tek, ki bi j0 bilo treba odstraniti. Pa teh i« i ne-,bomo rešili samo s prostovoljnimi nLi j™,5^* deli' čeprav bi tudi v tem pogledu  lahko mnogo več storili, kot amo.
Bo pa le trelba misliti tudi na drugačen postopek ueia. Xaka vprašanja so po umgih mostili, n. pr. Ljubljani, ze uavno rtseiia, zato menim, -da oi tudi za Novo mesto ne predstavljalo vprašanja živilskih nakaznic za ljudi, ki 01 bih prupravljeni čistiti mesto. Sem mnenja, da 01 se v mestni proračun lahko vnesta postavka za plačilo ueiavcev, ki so bili potreoni za urejevanje in čiščenje mjesta. Ce pa bi bilo potreono, bi vsak meščan rad -dal za to svoj obulus od svoje piaee, pa bi mu ne bilo treoa hoditi na prostovoljna oeia za čiščenje mesta itn di l&ijkb nemoteno delal v svojem delu, od dnevih počitka pa bi se v kroigu svoje družine ali kjerkoli lahko primerno odpočila on in -tisti, ki bt oil najet za čiščenje in urejevanje mesta. Tako bi teklo vse delo normalno naprej, saj misiim, da še vedno velja geslo: Vsakega človeka na tisto mesto, kjer bo največ koristil!
Olepševalno društvo je danes brez vsake podpore iui brez moel, saj niti _vre!i delavcev ni moglo najeti zaradi vprašanja živilskih nakaznic. Razumevanja pa ni našlo. Zato pa je danes vtisnjen našim zelenicam, parkom in drevoredom poseben tujsko-promeini pečat. Zato pa moraš celo po drevoredih gaziti po odpadlem listju in blatni brozgi. lNovome-sko blato je postalo že tako slovito in širom znano, da o njem ni več vredno izgubljati besed.
Nekiij več pozornosti pa velja posvetiti našim redkim lavnim nasadom Kar po vrsti pojdimo, Edini park, če že moremo rabiti to besedo za tisto okroglo ploskev na prostoru starega pokopališča, je danes dobesedno uničen. Hiša, ki stoji tam, ne odgovarja ne estetskim, še manj prostorninskim, niti malo pa ne kulturno-zgodovinskim prilikam in zahtevam, saj. je ta prostor zakonsko zaščiten. Da pa je stvar še smešnejša, je na tem prostoru postavljena še baraka za pisarne. Sedaj je na vsem prostoru pusta planjava kjer kvečjemu rastejo še kake koprive in bohotna »rosa plevelis«. Celo na gredicah pred novo stavbo je ta vrsta lepotnih rastlin dobila prostor. Res je sicer, da je ta prostor do skrajnosti pokvarjen, vendar bi se dalo rešiti vsaj še nekaj. Veljalo bi za ureditev tega prostora poklicati v Novo mesto strokovnjaka, ki bi ohranil, kar še ni do temeljev pokvarjenega in da bi ta prostor
preuredil tako. da bi kljub iznakazitvi vendarle še dobil primerno lice.
Pa poglejmo še malo na prastaro novomeško izprehajališče, na »Sance«. Danes je ta priljubljena točka mestnih mamic zapuščena razvalina. Del mestnega zidu se je že pred leti podrl, ostali del zidu se iz leta v leto uničuje, pot sploh ni podobna poti, na splošno: prostor, ki ima zelo lepo lego in krasen razgled na Smihel, Portovo hosto, Krko in polja in trate tja čez do lubenskega hriba in še dalje do Roga, je do skrajnosti zanemarjenem nedostopen. Ing. arhtekt Marjan Mušič je naredil za ta prostor krasen načrt. Zelo prav bi bilo, če bi poizkusil sedanji mestni odbor realizirati to, česar ni storil bivši občinski odbor. S tem bi bil dokončno urejen ta prostor kot sprehajališče in ljudsko zatočišče za naše malčke in_ mamice, istočasno pa bi bilo obnovljeno starinsko mestno obzidje, ki je ohranjeno samo' še na tem mestu, in ki velja kot zanimiv umet-nostno-zgodovinski spominek.
Sprehajališče na Loki tik ob Krki je že po naravi eno najlepših v našem mestu, in bi bili prebivalci drugih mest kaj zadovoljni z njim, ter bi ga temu primerno tudi uredili. Toda pri nas? . . . Pred vojno nasajeni topoli in drttgo drevje, ter čedne cementne klo-pice z lesenim sedalom, so uničeni.
Kaj pa drevored na Marofu, od koder imaš najlezsi razgled na mesto in okolico? Poglavje zase. Prav zato menda, ker ie s te točke zelo lep pogled na mesto, je ta drevored tudi najbolj zanemarjen. Drevored, oziroma cesta,, ki pelje po njem, ima ime po našem pisatelju Tavčarju. V začetku te Tavčarjeve ceste stoji hiša, v kateri je stanoval naš, lahko rečemo novomeški pesnik Dragotin Kette. V tej hiši je celo vzidana spominska plošča, ki konec koncev morda le zanima kakega obiskovalca Novega mesta. Kljub temu, da je ta. cesta takorekoč posvečena dvtma zelo vidnima slovenskima človekoma, pa je leto in dan ena izmed najbolj zanemarjenih cest in ulic Novega mesta. Tujec, ki mu je kaj za naše velike može, in istočasno tudi za lep izprehod po Marofu, ši pač lahko mislit koliko spominskega čuta imamo Novomešcani do takih ljudi, kot sta bila Kette in Tavčar.
Florjanov trg bi bil lahko eden najlepših mestnih trgov, pa se je zadnje čase izpreme-nil v staro ropotarnico, pokopališče avtomobilov, mehanično delavnico, parkirnico avtomobilov, parkirnico živih teličkov, živilski trg s pokvečenimi stojnicami in razvalinami bombardiranih hiš. Vse to pa »poživlja« lesena baraka, ki jo je tja postavila Gozdna uprava za svoje pisarne, sedaj pa jo je za-
pustila in preselila te pisarne v Bršljin — cesar menda prej ni mogla storiti in je bila postavitev te barake nujna potreba, Danes ie ta baraka sama postala razvalina. Saj, kakor pravijo ljudje, niti ni prikladna ne za pisarne, še manj pa za stanovanja, saj baje teče skozi streho voda v sobe, peči pa sploh ni v njih. Ta »lepotna« zadeva sredi mesta, ki kamni izdelana že postaja razvalina, pa kljub temu ne bo dobila značaja kulturno-prosvetnega in ne umetnestno-zgodovinskega spomenika Ce je že noče nihče kupiti, naj jo pa Gozdna uprava čimprej podre. Ce se ozremo po tem trgu malo naokrog, vidimo, da bi se z nekaj dobre volje dalo ta trg spremeniti v enega najlepših. Bombardiranje je tam podrlo vrsto starih majavih hiš, ki jih ni prav nič škoda. S tem se je odprl krasen pogled na starodavno, 600 let staro gotsko kapiteljsko cerkev, ki kot osrednja in monumentalna zgdovinsko važna točka stoji na najvišjem kraju mesta. Treba bi bilo podreti se par starih trhlih hiš pod cerkvijo ter urediti po griču proti cerkvi terase, urediti ves prostor pred Domom ljudske prosvete, pa bi imeli najkrasnejši park in prostor, kamor bi kljub vedno naraščajočemu prometu vendarle ne segal ne prah in ne trusč.
Katarinin trg pod lipami je zanemarjen travnik in skladišče drv in smeti. Na spodnjem podstavku kipa stoji sredi trga lepotno in umetniško nemogoč steber iz opeke, vrhu katerega stoji zvezda in sindikalni grb, ki je že ves razcefran. dočim leži drugi del bivšega spomenika, ki je zgodovinsko važen,
prevrnjen na tleh. Prostor je le redkokdaj počiščen in pometen, grede do skrajnosti za>-nemarjene, niše od bombardiranja razdrapa-
ne, v najbližji bližini skladovnice drv, hlodov, desk, okrajcev in druge navlake. Vse to daje temu trgu, ki bi bil smotrno urejen lepa povezava .s Florjanovim, res »prekrasno« lice in mora biti vsakega pametnega in količkaj kulturnega človeka sram.
Mnogo bi se dalo povedati še o vseh naših cestah in ulicah, o naših poslopjih, ki zijajo nepobeljeni tia v prazno, dosti bi se dalo govoriti d kupih nesnage smeti, peska kamenja, lepljenju plakatov in tako dalje, vendar naj bo dovolj za to pot. Prav posebno pa se moram dotakniti nase javne razsvetljave. — Mnogo prošnja je že bilo v tem pogledu poslanih, mnogo se je o tem razglabljalo na sestankih, vendar se nismo še premaknili a mrtve točke. Pravijo, da ni žarnic. Res, tudi pomanjkanje žarnic nekoliko zavira, da ni mesto tako razsvetljeno kot bi moralo biti. Skoda, da si jih ne moremo pridobiti s kakim prostovol inim delom. —r—
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 43
Nov odbor OF II. terena v Novem mestu
Pretekli petek je imel novoizvoljeni terenski odibor OF drugega terena prvo sejo. Predsedniki starega, odbora tov. Mahdrčič je j*odal kratek pregled delavnosti in stanja Fronte na II. terenu. Zal so mu odborniki-starega« odbora le malo pomagali — razen nekaterih. izjem, seveda —. Saj se je celo zgodilo, da je bivši odbornik vrnil vabilo za sejo odbora) in napisal nanj: »Nimam časa, pustite me pri miru ...« Takih odbornikov ni bilo po 7 in 10 mesečevi na sejo, čeprav jih 'ljudje dostikrat vidijo, kako se potem, ko zaprejo svoje delavnice, sprehajajo po mestu. . . No, takih ne potrebujemo, so sklenili frontovci II. terena i,n so pri volitvah izvolili nove delavne ljudi v odbor. Ko je stari odbor predal svoje delo, so novi •dborniki prere šetali, koga bi izvodili za vodstvo1 terenskega odbora. Po krajšem pretresu je obveljal predjlog. po katerem ie bil soglasno izvoljen za predsednika terenskega
odbora OF tov. Ančik Mitja, za sekretarja tov. Vrančič Bogdan in za blagajnika tov. Hrovat.   Odborniki   so   obljubili,   da bodo
vsi sodelovali pri deiu in skupno reševali nailoge, ki se postavljajo pred frontno organizacijo.
Sklenili so, da bo v kratkem prva delovna seja. Kakor knže, bo treba teren, ki im;4 zdaj čez 600 članov (•!) razdeliti vsaj na dva manjša terena. Prav tako bodi te ( ni sklicali sestanek vseh hišnih oz. uličnih poverjenikov Fronte in se z njimi pogovorili o nalogah, ki jih imajo poverjeniki.
»Nekoč je bil drugi teren najboljši v nv.-stu!« sta med sejo omenila dva prejšnja odbornika. Novi odbor upa, da bo s sodelovanjem vseh čiUanoV Fronte, pa tudi dosedanjih odibornikovi lahko dvignil uspehe aela frontovcev drugega terena nal zadovoljivo višino. Nobenih ovir) pa ni, da ne bi drugi teren spet postal najboljši v' mestu! Vin.
Zadružniki v Metliki so napolnili silos
Lepo, toplo in sončno jesensko vreme se je naglo sprevrglo v dež in tudi sneg se je l»okazal v Beli krajini. Zadružniki so v tem vremenu pod veliko pokrito lopo blizu hleva izkopali globoko jamo za silos. Jama je izkopana v samo ilovico, kar bo precej prikladno za tak najbolj primitiven silos. Boljšega letaš niso mogli dobiti zato, ker bodo drugo leto gradili nova gospodarska poslopja, jjjK>leg tega pa tudi pravi silos. Tam bodo zadružniki poceni prištedili krmo za zimo. Prav tako pasejo živino ob lepem in grdem vremenu.
Pa tudi drugače so zadružniki v Metliki marljivi in skrbni. Letos so pridelali 28.400 kilogramov krompirja, od tega so oddali za
obvezno oddajo 7180 kg krompirja, celotni krajevni odbor pa ga je oddal samo 12.000 kilogramov. Pitancev bodo dali 14 po 120 kg teže.
Da bi pa bilo delo v bodoče uspešnejše, razpravljajo sedaj zadružniki na večernih sestankih, kako bodo uvedli pri brigadnem načinu dela tudi norme za posamezne kulture. Tudi o načrtu za gradnjo hlevov se pogovarjajo, kje naj bi gradili in kako, da bo čim bolj praktično. Goveji hlev bo velik najmanj za 50 glav živine, svinjski za 50 do 60 svinj. Tudi prostor za stroje in vozove bo zraven. Ravno tako shramba, pisarna in eno družinsko stanovanje. Pravijo, da bodo gradili vse sodobno in čim bolj praktično.
Telesna vzgoja — sport — šah
O IGRI KOŠARKE V NOVEM MESTU
O košarki bi se lahko mnogo pisalo. Je to igra, ki današnjo mladino najbolj navdušuje, posebno pai še pionirje. Njene glavne •dlike so: hitrost v kretanju ter preciznost v sprejemanju in oddajanju žoge. Dober košaukar mora biti visoke postave, hitrega refleksa ter imeti smisel za kolektivno igro.
Ni še dolgo, ko so to igro iznašli. Začeli so jo igrati 1. 1891. v Ameriki, odkoder se je fcma|ltu razširila po vsem svetu in je kmalu zaradi velike koristi dobila veliko pristaševi
V slehernem malo večjem kraju naše domovine se danes že vadi in igra košarka. Do nedavna v Novem mestu sploh ni bila med mladino poznana ta igra. Prvi, ki so jo poznali, so bili dijaki tukajšnje gimnazije, kateri so si v telovadnici postavili koše in so se tako kmalllu seznanili s to koristno igro.
Ko iso bili na Loki postavljeni koši, se je še bolj povečalo navdušenje za to igro. Navdušenje je pa kmalu popustilo, ker ni bilo vodnikov, ki bi zbrlali mladino! in jo sistematično vzgajali. Mladina si je sama izbrala iz svojih vrst vodnika, kij pa ni imel zadosti izkušenj, da bi jih uvedel v igro.
Tukajšnje društvo se je tudi premalo zanimalo za košarko. Sekcija je bila samo na papirju in je zatol tudi umrla.
Mogoče so dali tudi preveč poudarka odbojki, ki je dosegla zato tudi viden uspeh v letošnjem letu, posebno v ligašlkem tekmovanju. Toda kljub temu se ne bi smela zanemarjati košarka.
Mladina ni opustila te igre, čeprav ni imela vodnika in ni bila vkilljučena v društvo. Posebno pionirji so se zelo navduševali za to igro. Po krajšem času vadbe je bila pava tekma s tukajšnjimi predstavniki J A. V tej igri so naši mladi igralci beležili svojo prvo zmago. To) jih je navdušilo in so pričeli še češće prihajati na Loko in metati šoigo v koš.
Prišel je tudi trener iz Ljubljane,,, ki je prevzel za nekaj časa sistematično vadbo, ter pokazal tehniko in taktiko te igre. Na žalost se po njegovem odhodu ni več vadilo sistematično. Mladina je še prihajala na Loko, toda ni bilo nikogar, ki bi jo uvedel v sistematično vadbo.
Toda kljub temu se je rodila lepa, zmaga. Poleti je bilo v Novem mestu najboljše gimnazijsko moštvo iz ljubljanske gimnazije. Maloštevilni gledalci so bili zelo navdušeni za to igro. Ko so videli spretnost in sistematično Igro Ljubljančanov, so vsi pričakovali poraz domačinov. Toda bilo je obratno. Naši mladinci so brez sistema z veliko borbenostjo premagali tehnično veliko boljše mladince iz Ljubljane.
Se večji uspeh naših domačih košarkarjev je bil v letošnji zadnji igri proti »Železničarju«  iz Ljubljane.  Tudi to srečanje
se je končalo z rezultatom 31:9 v korist Novomeščanov. Zopet so boritoenejši premagali tehnično dobrel toda zelo mlade igralce iz Ljubljane. To igro je mladina organizirala brez vednosti tukajšnjega društva. Sami so se dogovorili za gostovanje. Seveda to ni pravilno. Morali bi najti povezavoi z društvom, pa čeprav društvo ni našlo poti do njih.
Ta zmaga naj bo vzpodbuda društvu, da je treba to mladino čimprej vključiti v sekcijo, da se jim najde dobrega voditelja, da bodo sistematično vadili preko zime in šil drugo leto se lepšim zmagam nasproti.
G. J.
NOVOMEŠKI ATLETI ZOPET USPEŠNI
Atletska zveza Slovenije je prireo.ii a v počastitev praznika 29. novemora »Tek re-puolike«, kjt je om obenem tudi zaiKijucna prireditev atletske sezone. Na to prireartev so bili vabljeni vsi, Ki v teku kaj pomenijo. Ves program seje vršil v vec sIKupinan, tooa ne na tekališcu, temveč po ljubljanskih ulicah.
iNovomeška ekipa letos ni nastopila kompletna. Manjkal je preavsem Lenart, ki se zaradi bolezni ni mogel pripraviti za to tekmovanje. Njegov izostanek je vsekakor opravičljiv, nikakor pa ne moremo opravičili izostanka nekaterih, ki so bili za potovanj« določeni, a iz nerazumljivih razlogov niso prišli na postajo. To velja zlasti za Petreta, ki bi mogel biti na tem tekmovanju v svoji skupini zelo uspešen, dalje za zmagovalko nedavnega »Piomirjevega« crossa Koseletovo, Zupančičevo in Beletovo. Želeti bi bilo, da se drugič kaj takega ne pripeti več.
Moramo pa reči, da so se naši tekmovalci nad vse častno borili in so v skupinah, v katerih so teikmovali, ogrožali mesta tudi najboljšim,
V skupini mlajših mladincev na 1200 m je bil Novomeščan Mihelčič Marjan izmed 15 tekmovalcev po vrstnem redu šesti, po času pa samo 4 sekunde za zmagovalceni. Na enajsto mesto se je uvrstil Dokel.
Pri mladinkah na 700 m je bila Melinkova tretja, Jenlčeva peta, deveto mesto pa je zasedla Povšetova. Vsega skupaj je v tej skupini teklo 11 tekmovalk.
Člani iso tekli na 4500 m. Na istartu se je javilo 14 najboljših dolgoprogašev. V te ji ostri konkurenci je Novomeščan Glonar dosegel sicer samo deseto mesto, kar pa je še vedno uspeh, ker je treba vedeti, da so v tej skupini tekmovali člani mednarodnega razreda, naši reprezentanti: zmagovalec Ceraj, Miha-lič, Segedln in drugi. Glonar bi mogel doseči celo boljši uspeh, če bi se bil za ta tek opremil z ustreznimi copatami. Zares škoda je, da v tej skupini ni mogel nastopiti simpatični Novomeščan Lenart in potrditi svoj nedavni uspeh v Ljubljani, ko je zmagal v teku na 3000 m in dosegel obenem tudi boljši čas od službenega mlpdinskega državnega rekorda. Mimogrede bodi povedano, da je te dni prejel od. Atletske zveze Slovenije pohvalno diplomo, ki naj mu bo v vzroddbudo k nadaljnjemu delu. Prav tako je tudi Glonar dobil diplomo za dos zeine uspehe kot neumorni organizator.
Atletski sekciji SD Krke čestitamo in želimo, da bi še večkrat lahko beležili njene uspehe na atletskem polju doma in širom domovine. Kle
Poravnaj naročnino I
OD TU lltM TAM
Nov plug za rigolanje vinogradov. Pred dnevi so sporočili iz centralnih strojnih de-iavnic največjega državnega posestva Belje, da so mehaniki in inženirji izdelali novo vrsto plugov za rigolanje vinogradov. Pri preizkušnji je plug z lahkoto, rigoial-oral zem» Ijo nad 60 cm v globino. Pluge bodo zaceli izdelovati v večjih količinah; posebno dobro bodo služili pri obnavljanju naših vinogradov.
Podonavska komisija zaseda. V Galacu se je zaceio tretje zasedanje Podunavske komisije, v kateri so Romunija, Bolgarija, Madžarska, bovjetska zveza, Češkoslovaška in Jugoslavija. Ze na prvih sejah komisije se je pokazalo, da igra tudi tu delegacija Sovjetske zveze prvo violino in- hoče vsiljevati svojo voljo drugim delegatom. Zastopnikom iniorm-birojisikan curzav jo oo lanko, naša delegacija pa se bo tudi tu ravnala po svoji pameti.
Poplava v predoru. Pred tednom dni je med nalivi vdrla voda iz rek Rame in Neretve v železniški predor pred Jablanico, ki je dolg 600 metrov. Voda je bila v predoru visoka 1,75 m, tako da -je bil ustavljen veis promet na progi Sarajevo-Mostar. Medtem so promet zopet omogočili.
Sladkor iz lesa. Na Finskem je začela obratovati prva tovarna za predelavo lesa v sladkor. Na dan« pridobijo po 500 kg sladkorja, ki odgovarja hranljivosti grozdnega sladkorja, po barvi in okusu pa je podoben pravemu sladkorju.
Padle italijanske partizane bodo prepeljali v Italijo. Prejšnji teden je bil v Rimu sestanek hivšib borcev divizije »Garibaldi« in jugoslovanskega poslaništva; ustanovljen je častni odbor za prevoz posmrtnih ostankov padlih italijanskih partizanov, borcev naše narodnoosvobodilne vojske. Prepeljali jih bodo spomladi.
Stroj za prebiranje fižola. Tuji časopisi poročajo o novem elektronskem stroju, ki bo olajšal zamudno ročno prebiranje fižola. Zrna, ki gredo skozi stroj, »pregleduje« oziroma fotografira fotoelelektričnl aparat. Slika vsakega zrna se pojavi na posebnem platnu, na katerega je usmerjen drug fotoelektrični aparat. Dokler se vrste slike zdravih zrn, ta aparat miruje, čim pa se pojavi temnejša slika pokvarjenega fižolovega zrna, pa avtomatično Vključena priprava izvrže pokvarjeno zrno. Pravijo, da prebere stroj v minuti 3780 fižolovih zm.
Predolge prste so imeli. Sodišče v Kamniku je obsodilo večjo skupino prevejenih tatov in saboterjev, ki so kradli izrabljene točke za tekstilno blago, dodatne živilske nakaznice za noseče žene in točke kmečkih bonov. Kradli so jih v tovarni papirja Ko-ličevo in v podružnici Narodne banke v Kamniku. Z njimi so se tatje okoriščali sami, še več pa so jih po črnoborzijamskih cenah prodali. Obtoženi Grošelj, delavec v tovarni papirja, si je z izkupičkom nakradenih točk zidal hišo, drugi pa so si kupovali motorna kolesa, ure, kolesa itd. Sodišče je ^pet obtožencev obsodilo na 20 let prisilnega dela, druge pa na kazni od 5 do 15 let prisilnega dela in zaplembo imetja. Na prisilnem delu bodo imeli dovolj časa, da bodo razmislili o svoji požrešnosti.
Pomoč Amerike Jugoslaviji. Odbor ameriškega senata za zunanje zadeve je soglasno odobril program predsednika ZDA za pomoč Jugoslaviji za odstranitev posledic suše. Posojilo znaša 38 milijonov dolarjev.
Velike poplave v Panami. Naravnih katastrof letos po svetu ne manjka. Iz Paname poročajo o velikih poplavah, kjer je ostal« 3000 ljudi brez strehe, 11 jih je utonilo, večje število pa jih pogrešajo.
250 ČLANOV MUZEJSKEGA DRUŠTVA
Muzejsko društvo v Metliki je priredilo 29. novembra za 7. obletnico ustanovitve naše republike dobro uspelo raastavo narodnoosvobodilne borbe. Na razstavi je bilo prikazano delo belokranjske tehnike in partizanskih delavnic, vojaški tisk, slike padlih borcev in talcev, dokumenti prvih organizatorjev OF v Beli krajini in njih slike, dokumenti komande mesta Metlike po kapitulaciji Italije, denar in obveznice za posojilo narodne osvoboditve. Prikazani so bili tudi dokumenti o delu in življenju Belokranjca Janeza Marentiča, člana CK KPS, ki je bil v stari Jugoslaviji preganjan kot dosleden borec za pravice delovnega ljudstva.
Otvoritvi razstave so prisostvovali predstavniki ohlasti, JA, množičnih organizacij in šolska mladina. Namen razstave je bil, da se poživi delo muzejskega društva v Metliki, ki bo za desetletenico OF odprlo zgodovinski muzej. Razstavo si je ogledalo preko 1200 ljudi. Razstava je zbudila med ljudstvom zanimanje za zbiranje raznih predmetov. Muzejsko društvo ima že okrog 250 članov.
R. F.
POPIS ŽIVINE, PERUTNINE, CEBELNIH PANJEV
Kakor vsako leto, bo tudi v letu 1951, in to v mesecu januarju, od 15. do 25. popis živine, perutnine in čebelnih panjev. Pri tem popisu bo popisan še celotni fond zemljiških površin in posejanih površin, del fonda kmetijskih strojev in orodja, celotni fond stanom vanj, ki še niso bila zajeta s popisom v letu 1949-50, hlevska površina za veliko živino in uporaba električne energije v gospodinjstvu in kmetijstvu.
Popis bo opravil Zvezni statistični urad FLRJ, n?i celotnem področju republike, po statističnih uradih ljudskih republik in statističnih uradih pri Okrajnih ljudskih odborih.
Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da bo predstojeći popis zelo obširen in zahteva temeljite priprave ter dobrega in odgovornega kadra za pravilno izvedbo istega.
Novomeški okraj je tudi že v pripravah za popis, Okrajni izvršni odbor je že imenoval z odločbami sedemčlansko popisno komisijo in 14 člansko kontrolno ekipo, katera bo pomagala na terenu popisovalcem in krajev-nim komisijam za časa popisa. Isto tako je bil dan nalog Krajevnim ljudskim odborom, da takoj imenujejo 3 do 5 člansko popisno komisijo in gotovo število popisovalcev, tako da ne bo prišlo na en popisni okoliš (na ene^ ga popisovalca) več kot 150 gospodarstev.
Omenjeni popis je velike važnosti za pra>-vilno planiranje živine, za' ugotavljanje padca in porasta živine ter ugotavljanje drugih pokazateljev. Uspeh popisa bo odvisen od popisovalcev in krajevnih komisij ter od lastnikov posameznih gospodarstev. Opozarjamo, da naj vsi sodelujoči pri popisu opravijo svojo dolžnost s čutom odgovornosti, a lastniki gospodarstev naj prijavljajo točno, tako da bodo dani podatki res stvarni!
Statistični urad pri OLO Novo mesto.
PRIREDITELJE PRIREDITEV, kulturno-umetniška in podobna društva, množične organizacije, šole in vse druge prireditelje prireditev (kulturno-prosvetnih, proslav, akademij, gledaliških in lutkovnih iger, fizkulturnih, zabavnih, plesnih, družabnih itd.) opozarjamo, DA SO ZAVEZANI ZA VSAKO PRIREDITEV, kjer se izvajajo dela književnosti in umetnosti, zlasti glasbe, ne glede na to, ali proti vstopnini ali brez nje, 1. PLAČATI ZNESEK AVTORSKEGA POVHACILA
in 2. IZROČITI PROGRAM IZVAJANIH DEL V DVEH IZVODIH. Pojasnila in tiskovine se dobijo pri Zavodu in pri tajnikih Okrajnih (rajonskih) odborov Ljudske prosvete, V kolikor niste izpolnili omenjenih obveznosti za prireditve v tekočem letu, storite to takoj, pozneje pa sproti za vsako prireditev. Proti kršiteljem teh obveznosti bo izvajal Zavod postopek po zakonu.
Društvo slovenskih skladateljev, Društvo slovenskih književnikov, Zavodi za avtorskopravno zaščito, Ljubljana, poštni predal štev. 3.
OBVESTILO
Popravljalnica čevljev Novo mesto javlja vsem svojim odjemalcem, da je pri njih v shrambi še iz prejšnjih let več parov popravljenih čevljev. Lastnike teh čevljev prosimo, da pridejo panje do 15. januarja, ker poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
HALO, NAROČNIKI, HALO!
Uprava »Dolenjskega lista« naproša vse naročnike, ki še niso poravnali naročnino za list, da to store še pred koncem tega leta. List se vzdržuje skoraj izključno z naročnino in Je zato dolžnost naročnikov, da poravnajo dolžno naročnino!
Prihodnje leto bomo pošiljali list samo tistim, ki so naročnino poravnali in s tem pripomogli, da list redno izhaja in nima zaostankov v tiskarni, kjer list tiskajo. V redu plačana naročnina je v korist samo bralcem, ker si s tem zagotovijo redno branje in obveščanje o vseh dogodkih,
VABILO
Uprava in uredništvo »Dolenjskega lista« vabi vse svoje dopisnike na sestanek, ki bo 28. decembra 1950 ob 9. uri v hotelu »Kan-dija« (prejšnja gostilna »Windi-Šer«) v Novem mestu. ■
DVE LOVSKI PUŠKI naprodaj. Ena skoraj nova. Hamerlea kal. 16, belgijska, druga risanica kal. 8, dobro ohranjena, Ferlach-Informacije daje: Janez Janezič, Debenec pošta Mirna.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva št. 7. štev. tekočega računa pri komunalni
banki v Novem  mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.