■o
Its io
■TT
Im
icn
im
!o
On
SIRAN
15

Noč brez nesreč, a ne brez pijanih voznikov
Jemanje narkotikov ni ^ vplivalo na paciente?
CHi-jI^			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 82 / Leto 65 / Celje, 19. oktober 2010 / Cena 1 EUR
□
□

Kam na pi
Kam na m

[^rj/jDViJjjj^/ ((
Vse to v posebni prilogi Novega tednika v prvih dneh novembra!
Rezervirajte si oglasni prostor že danes!
Pokličite marketing Novega tednika in Radia Celje!
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Kmetje so obupani
¥
Na Ponikvi so se številni kmetje zbrali na vseslovenskem shodu in opozorili, da že leta ne dobivajo pokritih stroškov pridelave in plačanega dela. To vodi kmete v obup in v opuščanje kmetovanja, so menili. K večji prepoznavnosti pridelovalcev lahko zato prispevajo tudi prireditve Podeželje v mestu, kot je bila sobotna v Celju (na sliki).
1

Zmeda pred drugim krogom volitev v Žalcu
Debi Bevca: prvič Celjani niso dobili gola!
LuuJ
Zanimanje za Almin dom je, kupcev pa ni
Menjave v vodstvu dijaškega doma kot po tekočem traku
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Zaradi kislega vremena niso na Slomu letos našteli nič manj obiskovalcev kot običajno.
»Ne Bog, država naj pošteno plača«
Na Ponikvi že 7. vseslovenski kmečki shod - Kljub dežju približno tisoč obiskovalcev
Ponikva je v nedeljo ponovno gostila kmete. Vseslovenski kmečki shod pred rojstno hišo Antona Martina Slomška je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pripravila že sedmič. Kljub slabemu vremenu se je zbralo približno tisoč obiskovalcev, tokrat pod geslom »pridno delo naših rok blagoslovi dobri Bog«.
S parafrazo te misli je predsednik kmetij sko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolj povzel težave današnjih kmetov: »Pridno delo naših rok plačaj
država, kot je treba!« Kot je dejal, slovenski kmet že leta in leta ne dobiva pokritih stroškov pridelave in ne dobiva plačanega svojega dela. »Takšna politika vodi kmete v obup in v opuščanje kmetovanja.«
Zbornica se bo zavzemala, da bo vlada vzela navodila Bruslja resno. »V repro-verigi je treba resno preučiti, komu koliko pripada, koliko kdo zasluži. Naj se izjasnijo, ali bo pošteno delo plačano ali ne;« je še dejal Smrkolj. Pri tem je še opozoril, da vlada v prihodnjem
proračunskem letu znižuje sredstva za kmetijsko pospeševalne in kontrolne službe. »Zahteve na trgu se po-
anketa
Kako težko je biti danes kmet?
Srečanje na Ponikvi je prijetno druženje, ki se ga slovenski kmetje z veseljem udeležujejo že več let.
Z državo in kmetijsko politiko pa so v glavnem vsi enako nezadovoljni. Da o odnosu porabnikov, ki imajo v trgovini končno besedo, sploh ne govorimo.
Boris Žagar, Stari trg pri Ložu: »S kmetijstvom se ne ukvarjam več. Zemljo smo dali v najem, subvencije dobijo sosedje, za plačilo dobim prikolico gnoja za vrt. Tu sem kot obvezni plačnik članarine v kmetijsko-gozdarsko zbornico, s čimer se nikakor ne strinjam.«
Zvonko Vratarič, Brežice:
»Smo polkmetje. Včasih smo imeli veliko, zdaj obseg zmanjšujemo. Subvencije so sicer
dobrodošle, pogoji pa zahtevni in strogi. Problem je v tem, da je težko prodati, kar pridelaš. Če hočeš kupiti stroje, je izredno drago. Ko prodajaš, je pa slabo, slabo. V trgovini je vse uvoženo. Cene ugodne, kvaliteta tako ali tako nikogar ne zanima. Domače ni nič vredno. Mleko je premastno, sadje črvivo
Antonija Golež, Šentjur: »Včasih sem z vrta lahko vse prodala. Zdaj ne gre nič. Vse je na roke okopano in obdelano, ekološko, a nič. Za zjokat se je. Če ne bodo kaj ukrenili, bo vse konec vzelo. Mladi nimajo nobene perspektive.«
Ivan Lavbič, novi predsednik Kmetijske zadruge Šentjur: »Na splošno kmete najbolj tepejo prenizke odkupne cene. Pri tem zadruga ni veliko kriva, saj je samo vmesni člen. Subvencije na liter mle-
Boris Žagar
ka ali kilogram mesa nekaj izravnajo, vendar ne dovolj. Za evropskim povprečjem zaostajamo za 30 do 35 odstotkov. Kmetov je vedno manj, mnogi iščejo alternativne vire zaslužka, s pridelavo hrane se
Celovita rešitev se odmika
Na ministrstvu za šolstvo in šport lovijo zamujeni vlak
večujejo, vse pogoje, da bi bili konkurenčni, pa ukinjajo. Vlada sploh ne jemlje resno pomembnosti kmeta in kmetijstva.« Mimogrede se je obregnil še ob davek na nepremičnine, ki je »velika krivica in z napačnimi izračuni nepotrebno vznemirjanje ljudi«.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Srečanje se je začelo z mašo v cerkvi na Ponikvi, ki jo je daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Na svečani akademiji na Slomu so poleg Smrkolja spregovorili še zamejski duhovnik Jože Kopeinig, predsedniki nekaterih političnih strank in drugi. Člani PGD Ponikva so poskrbeli za tradicionalni golaž, dijaki Šolskega centra Šentjur pa za kulturni program. V Slomškovi hiši si je bilo mogoče ogledati razstavo ob 100-letnici šentjurske kmetijske šole in nagrajena dela osnovnošolcev z likovnega natečaja na temo Rad pomagam na kmetiji. Natečaj že več let razpisuje KGZ Slovenije.
V Šolskem centru Rogaška Slatina, kjer so ostali teden dni pred začetkom šolskega leta brez nekaterih prostorov, bodo problema ogrevanja in pripravljanja toplih obrokov rešili do konca novembra. Dolgoročna rešitev problematike se odmika.
Kot so nam odgovorili z ministrstva za šolstvo in šport, bodo novo plinsko kotlovnico uredili v drugi polovici tega meseca ter nove pro store kuhinje in jedilnice do konca prihodnjega meseca, saj je dijakom pri pouku zaenkrat zagotovljena le hladna malica. Za stanovalce v dijaškem domu namreč vozijo tople obroke od drugod.
Šola je imela prostore, ki jih je nato izgubila, v najemu, zaradi dveh pritožb upravičencev pa ji stečajni upravitelj pogodbe ni več mogel podaljšati. Gre za posledico stečaja podjetja Steklarska nova, ki je bilo do leta 2003 skupaj s šolskim centrom enovita ustanova, vendar je po delitveni bilanci šola izgubila med drugim kurilnico ter kuhinjo. Glede dolgoročne rešitve problema s prostori se zdaj dodatno zapleta, saj je vložil stečajni upravitelj za del prostorov v stavbi, kjer je tudi šola, tožbo za ugotovitev solastnine in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila. Kot omenja, je imelo ministrstvo kar sedem let čas, da bi problem rešilo, vendar ljubljanski uradniki tega ni-
so storili. Osnutek pripravljenega sklepa vlade, ki bi zagotovil vpis solastniškega deleža, je bil stečajnemu upravitelju posredovan nekaj dni po tistem, ko je šola izgubila del uporabljanih prostorov, to je 10. septembra.
»Po oceni ministrstva tožba ne bo prispevala k hitrosti reševanja problema, ravno nasprotno,« odgovarjajo iz službe za stike z javnostjo na šolskem ministrstvu. »Ministrstvo bo vladi vseeno predlagalo sprejem sklepa in podpis ustreznih listin, ki bodo omogočale vzpostavitev solastniškega deleža in ustreznih razmerij v pritličju stavbe,« dodajajo z ministrstva. Sporno pritlično etažo v šolski stavbi želi ministrstvo med stečajnim postopkom pridobiti. »Po vloženi tožbi bo razpis dražbe mogoč le pod pogojem, da bo stečajni upravitelj sprejel ponujeno rešitev in listine, za katere je potreben vladni sklep, ter tožbo umaknil,« pravijo v ministrstvu.
BRANE JERANKO
V Šolskem centru Rogaška Slatina se šola tristo dijakov, od tega dve tretjini v programu splošne gimnazije. V dveh programih se šolajo dijaki iz različnih krajev Slovenije: v program tehnik optik je 94 dijakov ter v programu tehnik steklarstva komaj deset. V šolskem dijaškem domu biva 81 dijakov.
Antonija Golež
marsikdo sploh noče ukvarjati. Ko slišiš, da zaradi take ali drugačne kmetijske politike zažigajo cela polja koruze, človek ostane brez besed. Potem se pa pogovarjajo o večji pre-skrbni sposobnosti države.«
Plazovi odnesli ves proračun
V Dobju so po septembrskem deževju evidentirali 12 plazov, od tega jih pet ogroža stanovanjske in gospodarske objekte. Ob iskanju interventnih rešitev so se svetniki zbrali na drugi izredni seji kar na predvolilno soboto. S prerazporeditvijo so za prvo pomoč našli 30 tisoč evrov.
»Najbolj je ogrožena hiša Gračnerjevih v Dobju, v Suhem domačija Romih in v Lažišah Vogrinc,« je povedal podžupan Franc Leskovšek. Pri tem je treba upoštevati še škodo na cestah in javnih poteh. V rezervnem skladu za te namene ima občina šest tisoč evrov. Kapljica v morje, če upoštevamo, da znaša prva ocena skupne škode kar 640 tisoč evrov. Z rebalansom so za omejevanje škode in prve protiplazovne ukrepe namenili 30 tisoč evrov. Od kod bodo vzeli sredstva za resno sanacijo ob tako majhnem občinskem proračunu, še ne vedo.
StO
SREDA ČETRTEK
PETEK
Zvonko Vratarič
Ivan Lavbič Št. 82 - 19. oktober 2010
Žalski volivci so zmedeni
Drugi krog volitev za žalskega župana bo, čeprav nekateri mislijo, da je Kos že zmagovalec
Nedavna odločitev žalskega župana Lojzeta Posedela, da v kampanji za drugi krog volitev ne bo aktivno sodeloval in se bo morebitnemu mandatu za župana odrekel, ne pomeni, da v nedeljo v Žalcu volitev ne bo. Volivci bodo izbirali med kandidatoma Jankom Kosom in Lojzetom Posedelom. V primeru izvolitve slednjega, bodo potrebne nove, nadomestne volitve.
Volilna zakonodaja ne dopušča, da lahko kandidat od kandidature za župana odsto-
pi, zato občinska volilna komisija nadaljuje postopke drugega kroga volitev. V nedeljo, 24. oktobra, volitve v Žalcu torej bodo. Razpis za drugi krog volitev je volilna komisija v uradnem listu objavila v petek. »Komisije ne zanimajo aktivnosti kandidata in te ne vplivajo na postopek volitev. Njihovo soglasje v volilnem postopku je nepreklicno,« pojasnjuje tajnica žalske občinske volilne komisije Darja Orožim.
Drugi krog volitev za žalskega župana torej bo, čeprav ne-
kateri mislijo, da je Janko Kos že zmagovalec, ne da bi jim bilo treba iti na volišča. V primeru izvolitve Kosa, ki so mu volivci v prvem krogu namenili več kot 32 odstotkov glasov, bo le-ta postal župan, v primeru, da bo več glasov dobil Posedel, pa razpleta volitev še ne bo tako kmalu. Če Posedel ne bo »pojedel« javno dane besede, da se bo v primeru izvolitve županovanju odrekel, bodo potrebne nove, nadomestne volitve za župana. Volitev v tem primeru ne razpiše republiška, temveč občinska volilna komisija. »Razpisati jih je treba v najkrajšem možnem času, to je v roku 40 dni, pri čemer je treba postopek začeti povsem na novo. Možnost kandidiranja bodo torej imel vsak občan, spet je možen tudi drugi krog volitev,« še pravi Orožimova.
Prireditev Podeželje v mestu je vedno dobro obiskana. Tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Podeželje spet obiskalo mesto
Celje je v soboto ponovno obiskalo podeželje. V središču mesta so se s svojimi izdelki, pridelki in storitvami na več kot 30 stojnicah predstavljali ponudniki s kmetij. Tokrat je bil poudarek na bio pridelavi in predelavi živil.
Obiskovalci so lahko predstavljene izdelke in pridelke seveda tudi kupili in jih de-gustirali, vse skupaj pa je spremljal tudi bogat animacijski program. Pravo doživetje, zlasti za najmlajše, je bila vožnja okoli mestnega jedra s pravo kmečko kočijo.
Podeželje v mestu je že tradicionalna prireditev, ki jo v središču mesta pripravijo dva-
Celjsko tožilstvo zavrnilo Leljakove ovadbe
Kot je ugotovilo celjsko okrožno državno tožilstvo, ni dokazov o kaznivem dejanju v primeru devetih oseb, zoper katere je lani Roman Leljak podal kazenske ovadbe. Gre za primer povojnih pobojev v Hudi Jami pri Laškem.
Spomnimo, da je lani marca Roman Leljak, sicer avtor več knjig o med- in povojnem dogajanju ter pobojih na Te-harjah in v Hudi Jami pri Laškem, s tem v zvezi na celjsko okrožno državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper devet ljudi, od katerih jih je osem že pokojnih, ena oseba
pa naj bi bila še živa. Kot je povedal vodja celjskega tožilstva Ivan Žaberl, so ovadbe ovr-žene, saj ne obstajajo dokazi, da so bile te osebe neposredno povezane s hudodelstvi v Barbarinem rovu, oziroma ni utemeljenega suma o očitanih kaznivih dejanjih. Leljak naj bi jutri prišel pogledat spise sodišča, ob tem pa Žaberl pojasnjuje, da se Leljak lahko pritoži le v primeru, če bi bil sam oškodovana oseba oziroma neposredno prizadet on ali njegovi svojci. S tem je tožilstvo zadevo zaključilo, razen če bo Leljak prišel na plano z novimi dokazi, imeni ali s ključ-
nimi informacijami; v tem primeru se lahko uvede nova preiskava. Žaberl je povedal še, da so si v tem času ogledali tudi listine v vojaškem arhivu v Beogradu, a tudi tam niso našli nedvoumnih dokazov o eksekutorjih.
Sicer pa je preiskava o povojnih pobojih v Hudi Jami še vedno v predkazenskem postopku, saj o storilcih ni neposrednih dokazov. Na predlog celjskega tožilstva je sodišče opravilo vsa preiskovalna opravila in tožilstvu že v juniju vrnilo spis z ugotovitvami. Predlogov o uvedbi kazenskega postopka pa še niso prejeli.
MJ, PM
Ne le, da bi bilo potrebnega veliko dodatnega dela in izpolnjevanja potrebnih obveznosti, tudi v finančnem smislu bi bile morebitne nadomestne volitve velik zalogaj. Če so za prvi in drugi krog jesenskih volitev potrebovali 64 tisoč evrov, bi za »zimske« potrebovali vsaj polovico teh sredstev. »Dobra tretjina sredstev odpade na volilne odbore, nato na delo komisij, denar je potreben tudi za poštnino in volilni material,« našteva stroške Orožimova.
Za mesto župana v Žalcu se je 10. oktobra potegovalo sedem kandidatov. V drugi krog sta se uvrstila Janko Kos (SD) z dobrimi 32 odstotki glasov in Lojze Posedel (Nadstrankarska lista za skladen razvoj občine Žalec), ki je prejel dobrih 29 odstotkov glasov. Kot je znano, se je Posedel župa-novanju odrekel zaradi sestave občinskega sveta, s katerim ne bi mogel tvorno voditi občine. Od 29 naj bi »proti« njemu delovalo 25 svetnikov.
Sestava občinskega sveta je že znana in se glede na morebitne zaplete ne bo spreminjala. Prva konstitutivna seja je napovedana za 3. november, ko naj bi jo po izjavah Posedela vodil najstarejši
Lojze Posedel je bil na volišču 10. oktobra še optimistično razpoložen ^
član, predstavnik DeSUS-a Ivan Glušič. Slednji bi vodil občino tudi v času »brez-vladja« do nadomestnih volitev oziroma imenovanja župana. Strokovni sodelavci se-
danjega župana Posedela naj bi njegovo nedavno odločitev sprejeli kot dobro za nemoteno delo občine v prihodnje.
MATEJA JAZBEC Foto: TT
O pogostosti tovrstnih primerov smo vprašali tajnika Republiške volilne komisije Marka Golobiča. Primeri, ko so se mandatu odpovedali občinski svetniki, z razlogom, da jih je uvrstitev v občinski svet presenetila, so znani, da bi to storil kandidat za župana, pa Golobiču ni poznano.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
krat letno, spomladi in jeseni. Njen cilj je prispevati k večji prepoznavnosti podeželja in predstavitvi pridelkov, izdelkov in storitev ponudnikov s kmetij. Podeželje v mestu je Zavod Celeia Celje pripravil v sodelovanju z Društvom raznolikost podeželja, EPP Deteljica ter Zvezo ekoloških kmetov Slovenije.
BA, foto: SHERPA
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Sončne elektrarne
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Sončne elektrarne spadajo po klasifikaciji vrst objektov med gradbeno inženirske objekte in sicer med kompleksne industrijske objekte - energetske objekte in si je za njihovo gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje skladno z določili Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1 C). Glede na način gradnje oziroma postavitve sončne elektrarne laliko gre za rekonstrukcijo ali novo gradnjo objekta. Predviden poseg mora biti skladen s prostorskim aktom, ki velja za področje predvidene gradnje.
Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnili celic na obstoječ objekt pa lahko spada tudi med investicijska vzdrževalna dela, za katera ni
potrebno gradbeno dovoljenje. Po ZGO-1 C je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. V Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost je v 22. členu določeno, da so investicijska vzdrževalna dela dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz. Vzdrževalna dela se tako izvajajo na objektu in za potrebe tega objekta.
Vlada RS je dne 23. septembra 2010 sprejela Uredbo o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi, ki je bila 24. septembra 2010 objavljena v Uradnem listu RS, št. 75/2010 in je začela veljati naslednji dan. Ta uredba določa posebnosti in izjeme na področju proizvodnje eleictrične energije.
V 23. a členu navedene uredbe je tako določeno, da se montiranje naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim
izkoristkom, šteje za investicijska vzdrževalna dela, če so takšne naprave s to uredbo uvrščene med enostavne naprave. Med enostavne naprave se po tej uredbi med drugim uvrščajo tudi naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije z nazivno elelctrično močjo do vključno 1 Takšne naprave pa morajo izpolnjevati še določene zahteve iz te uredbe.
Zahtevi za priključitev enostavne naprave na eleictroen-ergetsko omrežje, ki jo investitor vloži pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, se priloži izpolnjen obrazec, ki je določen in je sestavni del te uredbe, s katerim investitor naprave izjavlja, da je njegova naprava enostavna naprava in da so bile pri njeni montaži upoštevane zahteve iz 23. a člena te uredbe.
Nadzorstvo nad izvajanjem določb, ki se nanašajo na montažo in priključevanje enostavnih naprav na elektroenergetsko omrežje, opravlja inšpekcija, pristojna za energetiko.
Vprašajte in za vas bomo poiskali odgovor! Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Vi vprašate, mi najdemo odgovor.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Almin dom na Svetini je zaprt že leto in pol, kupca pa še vedno ni.
Zanimanje za Almin dom je, kupcev pa ni
Peta javna dražba za Almin dom bo 17. novembra - Ponudba za prepolovlje-no ceno
»Kar nekaj potencialnih kupcev sem že peljala pogledat Almin dom. Vsi so navdušeni, ampak prodali ga pa še vedno nismo,« je povedala stečajna upravi-teljica celjskega Hudournika Tanja Praprotnik, ki, v sodelovanju s celjskim okrožnim sodiščem seveda, za 17. november razpisuje novo, že peto javno dražbo za Almin dom s pripadajočim travnikom in gozdom.
Na četrti javni dražbi ponovno ni bilo nobenega kupca. Zdaj so izklicno ceno s prvotnih 1,5 milijona evrov spustili na 750 tisoč evrov, kolikor bo cena na peti dražbi. Almin dom je bil v lasti podjetnika Stanka Zakelška oziroma gradbenega podjetja Hudournik, ki je od lan-
skega marca v stečaju. Stečajna upraviteljica, ki se v hotelu na 700 metrih nadmorske višine ustavi enkrat tedensko, priznava, da ne ve, če se bo pojavil morebiten kupec - ti namreč verjetno še vedno računajo na nižjo ceno. »V resnici je za nakup objekta precejšen interes, očitno pa cena še ni dovolj ugodna,« je pokomentirala Praprotni-kova, ki opozarja, da v ceno ni všteta oprema v domu.
Objekt je po njenih besedah izjemno dobro vzdrževan, saj ga redno zračijo in ogrevajo, med drugim so prebarvali tudi ograjo. »V bistvu bi bilo treba samo prebrisati prah in nekoliko pospraviti, nato bi se kupec lahko vselil v enem tednu,« je omenila. Koliko bodo še nižali ceno
oziroma kakšna bo usoda Al-minega doma, stečajna upraviteljica še ne ve.
Premičnine posebej
Po zadnjih podatkih ima Almin dom 27 dvoposteljnih sob in 3 triposteljne sobe, skupna ležišča ter spominsko sobo Alme Karlin, seveda pa tudi restavracijski del. Vedeti je treba, da se v hotelu premičnine prodajajo ločeno. Izklicna cena zanje je 199 tisoč evrov. Po sklepu sodišča bo moral kupec poleg nakupa objekta skleniti najemno pogodbo, s katero bo vzel v najem vse premičnine. Višino najemnine bo določil sodno zapriseženi cenilec, vendar ne več kot 500 evrov mesečno. Najemno razmerje naj
Rast indeksov
Finančni trgi so v preteklem tednu po dveh mesecih stranskega trenda dosegli nove vrhove. K temu so pripomogli makroekonomski podatki in tudi dobre objave podjetij.
Kljub objavi podatka, da je ameriško gospodarstvo septembra izgubilo 95 tisoč delovnih mest, so se delniški indeksi zvišali. Na svetovne finančne trge zadnje čase vplivajo pričakovanja, da bo Fed na začetku novembra napovedal nov krog odkupovanja državnih obveznic v okviru t.i. kvantitativnega sproščanja, kar bo imelo pozitiven vpliv na trge. Tudi makroekonomski podatki za Evropo so pripomogli k optimizmu na trgih. Obseg industrijske proizvodnje v evroob-močju se je avgusta povečal za 1 odstotek, kar je več od pričakovanja analitikov.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 11.10. IN 15.10.2010
Oznaka|	Ime	1 Enotni tečaji iPrometvtEURl			% spr.
CICG	Cinkarna Celje	50,80	5,30		■2,31
CETG	Catis	0,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	12,98	583,40		■0,31
PILR	Pivovarna Laško	14,40	9,50		1,62
JTKG	Juteks	0,00	1,00		0,00
ETOG	Etol	0,00	17,60		■7,69
bi trajalo do takrat, ko bodo premičnine prodali najboljšemu ponudniku, morebiten kupec pa se bo z nakupom objekta obvezal, da bo pri prodaji premičnin upravite-ljici in potencialnim kupcem omogočil ogled le-teh.
Mnogi kot dodatno težavo pri prodaji hotela na Svetini vidijo tudi v tem, ker je del zemljišča, na katerem je v sklopu Alminega doma dovozna cesta, odkupilo štorsko podjetje Štore Steel. V Štorah sicer menda nimajo namena nikogar ovirati, ampak kupec hotela bo vseeno potreboval soglasje štorskega podjetja. No, ja, vlomilci, ki so se že ustavili v domu, soglasja očitno ne iščejo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Med najpomembnejšimi podjetji, ki so doslej razkrila svoje poslovne rezultate za tretji kvartal, so Alcoa, Intel, Google in banka JPMorgan. Največji proizvajalec aluminija na svetu Alcoa je presegel pričakovanja analitikov in v tretjem četrtletju ustvaril 17 centov dobička na delnico. Največji proizvajalec računalniških čipov na svetu Intel je izpolnil znižane cilje. Prihodki so se v primerjavi z letom prej povečali za 18 odstotkov, na rekordnih 11,1 milijarde dolarjev, dobiček pa za 59 odstotkov, na slabe 3 milijarde dolarjev. Ob 24,3 milijarde dolarjev prihodkov je ameriška banka JPMorgan v tretjem letošnjem četrtletju ustvarila 4,4 milijarde dolarjev dobička. Ta je bil za 23 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Googlu je četrtletni dobiček po zaslugi povečanega povpraševanja po spletnem oglaševanju porasel za 32 odstotkov na 2,17 milijarde dolarjev, prihodkov je bilo za 5,5 milijarde dolarjev, kar predstavlja 23-odstotno rast.
INDEKSI MED 11.10. IN 15.10.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
842,27
1,55
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v preteklem tednu krepko podražila. Indeks DAX je končal 3,3 odstotka višje in je v sredo dosegel 6.435 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,4 odstotka višje, angleški indeks FTSE100 je pridobil 2,5 odstotka. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 2 in 1,6 odstotka višje. Indeks NASDAQ se je podražil za 2,5 odstotka ter v sredo dosegel 2.057 indeksnih točk.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Med »naj« tudi menedžerji s Celjskega
Pokukali smo na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev - Največ imen iz Gorenja
V slovenski javnosti odmevajo podatki o plačah in drugih prejemkih, ki naj bi jih lani prejeli slovenski menedžerji - torej direktorji ter predsedniki oziroma člani uprav. Najbolje plačan slovenski menedžer je bil po podatkih Dnevnika lani predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, ki je imel kar 793.743 evrov bruto prejemkov oziroma 2.170 evrov bruto dnevno. V primerjavi z Zidarjem so direktorji s Celjskega, ki jih najdemo na lestvici najbolje plačanih, skorajda pravi »amaterji«, še vedno pa so njihove plače za navadne smrtnike zavidanja vredne.
Najvišje, 16. mesto pripada Danilu Seniču iz celjskega Nivoja, ki je lani zaslužil skoraj 350 tisoč evrov bruto. Od tega zneska je 25 tisoč evrov nagrade za delo v
letu 2008. 29. mesto na lestvici zaseda Franjo Bobinac z dobrimi 281 tisočaki bruto letne plače, večino pa jo je prejel kot predsednik uprave Gorenja. Plača Bobinca
je postala javna že ob lanskem dogajanju, ko je septembra v Gorenju izbruhnil »štrajk«. Zaradi plač, seveda. Bobincu za petami je na 30. mestu z dobrimi 278 tisoč evri bruto Boško Šrot, ki naj bi kot generalni direktor Pivovarne Laško za del leta prejel dobrih 100 tisoč evrov, nato pa še 152 tisočakov odpravnine. Nato se pomaknemo po lestvici nekoliko niže, kjer na 49. mestu najdemo Mirjana Bev-ca z 250 tisočaki bruto letnih prejemkov.
V	drugi polovici
Na 56. mesto se je z 235 tisočaki plasiral Dušan Dro-fenik, predsednik uprave Banke Celje, sledi mu Dušan Zorko, ki je s 126 tisočaki plače kot predsednik uprave Pivovarne Union in nato del leta kot predsednik uprave Pivovarne Laško skupno prejel slabih 229 tisoč evrov. Naj omenimo, da so v bruto plačah posebej prikazani regres, druge bonitete in še kaj.
V	drugi polovici lestvice se je znašla praktično celotna Gorenjeva uprava: Franc
Košec z 211 tisoč evri, Branko Apat 202, Drago Bahun 201, Uroš Marolt 199 in Mir-jana Dimc Perko s slabimi 196 tisoč evri bruto plače v lanskem letu. Vmes na 81. mestu najdemo ime Marjana Vengusta, predsednika upravnega odbora CM Celje, ki naj bi prejel 208 tisoč evrov bruto plače, direktorja Juteksa Milivoja Dolarja in predsednika uprave Eto-la Zdenka Zanoškega s po 196 tisočaki in Davorina Le-skovarja, člana uprave Banke Celje, na 100. mestu s 193
tisoč evri. Na 112. mestu je pristal Zvonko Žepič, predsednik uprave Aera, ki naj bi prejel dobrih 183 tisoč evrov plače v lanskem letu.
Večina omenjenih mene-džerjev s Celjskega je z več ali manj težavami prebrodila lansko krizno leto in krmari svoja podjetja tudi letos. Izjema je, denimo, šentjurski Alpos, ki se je kot edini med omenjenimi podjetji oziroma direktorskimi plačami v začetku avgusta znašel v prisilni poravnavi.
US
Jemanje narkotikov ni vplivalo na paciente?
Nič novega v primeru zlorabe narkotikov - To ni prva zloraba zdravil v celjskem zdravstvenem domu
Zatem ko se je minuli teden sestal svet zavoda Zdravstvenega doma Celje in govoril predvsem o domnevni zlorabi narkotikov zdravnika Andreja Žmavca v celjskem zdravstvenem domu, do danes novih podatkov o preiskavi še ni. Tudi včeraj direktor zdravstvenega doma Stanislav Kajba in predsednik sveta zavoda Brane Nezman nista povedala nič novega. Notranji nadzor še vedno ni končan, vzporedno poteka še zunanji nadzor zdravniške zbornice Slovenije. Kakšni (ne) bodo ukrepi zoper zdravnika, prav tako še ni znano, saj mu je treba zlorabo tudi dokazati.
Je pa jemanje narkotikov Andrej Žmavc korektno priznal tudi nam pred tedni, ko je dejal, da je po njih segel zaradi hudih bolečin v hrbtenici. »V 33 letih dela nisem nikoli bil v bolniškem stale-žu. Tudi ko so bile bolečine neznosne, sem delal,« nam je rekel. Zdravila je nehal jemati konec poletja, saj učinka ni
bilo. To se sklada tudi s podatki, da naj bi povišano uporabo zaznali predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Mesečno se je v povprečju za bolnike uporabilo od 50 do 100 ampul, v času neupravičenega jemanja od 200 do 300. Žmavčevi izjavi je sledil tudi zdravnik Stevan Dordevic, ki je ob tem dodal,
da so njegove hude zdravstvene težave razvidne tudi iz dokumentacije, Žmavc naj bi čakal tudi na težko operacijo. Dordevic je Žmavčev osebni zdravnik, vendar ne dolgo. Do septembra je bil Žmavc sam svoj zdravnik, nato mu je Kaj-ba določil, da si mora osebnega zdravnika izbrati. V kolikor Žmavčeve besede držijo, je treba raziskovati le v smeri prekoračitve pooblastil, vendar je tudi tu vprašanje, koliko mu je mogoče očitati. Kot sam svoj zdravnik si je lahko narkotike tudi predpisoval. Dordevič nam je še dodal, da si nekdo močno želi diskreditirati Žmavca. Enako meni tudi Žmavc.
Narkotiki imajo močan učinek, ki lahko vodi tudi v odvisnost. Toda ostali bolniki, ki so bili v stiku z Žmavcem, niso bili v nevarnosti, trdi Brane Nezman: »Člani sveta zavoda menimo, da je direktor Kajba pravilno ravnal, saj je ukrenil vse potrebno.« Kot smo že poročali, je Kajba dobil najprej anonimno pismo,
ki je zaokrožilo tudi v medijih, nato so mu o sumljivi porabi narkotikov povedali tudi nekateri zaposleni. »Pregledali smo knjige evidenc in ugotovili, da gre res za prekomerno uporabo. Zadevo smo zaradi možnosti, da bi se narkotiki razpečevali, prijavili tudi policiji,« pojasnjuje Stanislav Kajba.
Gre za ampule narkotika dolantin, ki ga predpisujejo bolnikom s hudimi bolečinami. Predpisujejo se tudi na recept, vendar so izginile ampule narkotikov, ki so bili namenjeni nujni medicinski pomoči (brez recepta, na primer ob obisku zdravnika na domu). Omenjeni narkotik od avgusta ni več v uporabi.
Kriminalisti še vedno zaslišujejo vse osebe, ne le iz zdravstvenega doma, ampak tudi tiste, ki so bile povezane z dobavo narkotikov. Možnost razpečevanja je nato Kaj-ba opustil, saj mu je Žmavc
Z leve: Stanislav Kajba in Brane Nezman
potrdil, da je narkotike jemal on. »Po pogovoru smo se odločili, da odgovornega delavca (Žmavca, op. p.) odstranimo z delovnega mesta, in zahtevali zdravniško spričevalo o zmožnosti za delo. Delavca nato ni bilo več kot mesec dni. Ko smo dobili rezultate, da lahko dela, se je vrnil. Ob tem ima omejeno delovno zmožnost, saj dežurstva ne sme opravljati šest mesecev. Začasno smo ga razrešili vseh funkcij,« še pojasnjuje Kajba. V okviru notranjega nadzora morajo zdaj pregledati tudi vso dokumentacijo bolnikov, ki so jim predpisovali narkoti-ke, da bi ugotovili dejansko stanje.
Na naše vprašanje, ali naj bi zdravstveno osebje prvič domnevno zlorabilo narko-tike oziroma zdravila v celjskem zdravstvenem domu, Kajba odgovoril, da ne. Pred tem naj bi se pojavila zloraba pri nekaterih kroničnih alkoholikih in zaradi table-tomanije, vendar niso bili vpleteni zdravniki. To pa je prva domnevna zloraba narkotikov. Kajba pojasnjuje tudi, da v postopkih niso bile kršene pravice Žmavca, v primeru, pravi, nastopa kot bolnik in kot takemu je treba ponuditi vso potrebno pomoč.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Menjave v vodstvu kot po tekočem traku
V celjskem dijaškem domu imajo spet novo vodstvo
Saj ni res, pa je! Potem ko so v celjskem dijaškem domu v začetku septembra po več kot dveh mesecih brezvladja in številnih zapletih vendarle dobili vršilko dolžnosti ravnateljice, so v četrtek izvolili novo. Trenutno tako Dijaški dom Celje vodi Marija Kričej.
Vse skupaj se je začelo konec junija, ko je svet zavoda dijaškega doma izglasoval nekdanji ravnateljici Nataši Kajba Gorjup razrešitev iz krivdnih razlogov. Najprej se je med počitnicami zapletlo z mnenjem ministrstva za šolstvo, na katerega so člani sveta zavoda zaman čakali do septembra. Potem ko se je ministrstvo vendarle oglasilo, je bilo treba nemudoma na sestanek k direktorju direktora-ta za srednje šolstvo Vinku Logaju, saj naj bi prišlo v postopku razrešitve do napake, in sicer svet zavoda ni sprejel sklepa o začetku postopka razrešitve. Velja omeniti še, da so se pojavljali očitki predstavnice šolskega ministrstva v svetu zavoda, da svet na ministrstvo sploh ni poslal zahtevka za mnenje o razrešitvi, kar se je izkazalo za neutemeljeno, saj v zvezi s pošiljko obstaja povratnica _
Za novim vodstvom le dober mesec
Vmes se je Nataša Kajba Gorjup, ki je bila vse od raz-
rešitve v bolniškem staležu, zoper razrešitev pritožila, z argumenti na delovnem sodišču ni uspela, njena pritožba pa še vedno čaka na obravnavo kar na ustavnem sodišču. Vsa svoja pooblastila je prenesla na domsko računovodkinjo, ki se je sicer trudila po najboljših močeh, a z vsemi zapleti v času počitniškega brezvlad-ja se tudi ni mogla spopasti. Že zato, ker ni iz pedagoške stroke _ Zaposleni so se vendarle organizirali in dom pripravili na sprejem dijakov, ki jih je v domu več kot dvesto. Prav tako brez formalnega vodstva. Zatem so se zadeve v začetku septembra vendarle normalizirale. Na seji sveta zavoda je bila s skoraj soglasno podporo za vršilko dolžnosti ravnateljice za eno leto imenovana Milena Čan-žek, ki je takrat za Novi tednik povedala, da je funkcijo sprejela s težkim srcem. In da se bo težko spopasti z zapuščino prejšnjega vodstva, ki med drugim obsega tožbe dijaka ter podjetja, s katerim je bila prekinjena pogodba o poslovanju (to smo izvedeli iz drugega vira). Čanžkova je zagotovila, da se bo trudila za čim boljše sodelovanje že tako usklajene ekipe strokovnih pedagoških delavcev ter da bo bdela na financami. Vmes je dijaški dom ob začetku študijskega leta sprejel tudi študente, teh je v domu okoli 90 _
v
Canzkovo »odnesla« zakonodaja iz leta 2007
Pa je na obisk prišla šolska inšpekcija in našla nepravilnost. Čanžkova je na-
mreč pred desetletjem in več že opravljala funkcijo vršilke dolžnosti ravnateljice in to dvakrat. Po zakonodaji iz leta 2007 torej te funkcije ne sme več opravljati. Na seji sveta zavoda so tako v četrtek imenovali novo vršilko
dolžnosti, in sicer domsko vzgojiteljico Marijo Kričej, zatem ko so sprejeli sklep o prekinitvi opravljanja funkcije za Čanžkovo. Kot je povedala Kričejeva, je funkcijo sprejela le do imenovanja novega ravnatelja oziroma ravnateljice, za katerega je razpis izšel ravno v današnji izdaji Novega tednika. »Kaj več ne bi želela komentirati, upam, da me razumete, saj sem včeraj (v ponedeljek, op. p.) šele dobro
prevzela funkcijo. Gotovo naloga ne bo lahka,« je povedala Kričejeva.
Dijaški dom Celje je po dobrem mesecu s Čanžkovo na položaju tako dobil novo vodstvo. Zanimivo, da je bila šolska inšpekcija tokrat tako ažurna in natančna. Ministrstvu za šolstvo namreč v skoraj dveh mesecih med počitnicami ni uspelo skupaj spraviti mnenja o sklepu o razrešitvi.
POLONA MASTNAK
Oglasno sporočilo
Oktober,
mesec varčevanja
banka celje
Varčevati pomeni preudarno ravnati z denarjem in misliti na prihodnost.
V	Banki Celje ponujamo možnost sklepanja različnih oblik varčevanja, in sicer odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, modro varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim situacijam, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev Prepričani smo, da boste med spodaj navedenimi oblikami varčevanja našli takšno, ki najbolj ustreza vašim željam, potrebam in zahtevam.
DEPOZITI
V	Banki Celje smo za fizične osebe pripravili pestro ponudbo depozitov, ki jih lahko vežete do konca oktobra 2010:
•	6 - mesečni depozit s fiksno obrestno mero 2,60 %, znesek depozita od 1.000,00 EUR dalje;
•	13 - mesečni depozit s fiksno obrestno mero 3,50 %, znesek depozita od 1.000,00 EUR dalje;
•	18 - mesečni depozit s fiksno obrestno mero 3,85 %, znesek depozita od 1.000,00 EUR dalje;
•	5 - letni depozit s fiksno obrestno mero 4,25 %.
Se vedno ponujamo depozit »dvojček«, pri katerem vam polovico sredstev vežemo za 7 mesecev, drugo polovico pa za 15 mesecev. Obrestna mera je 3,20 % za obe ročnosti. Minimalni znesek vezave je 1.000 €.
POTRDILA O VLOGAH
Potrdila o vlogah spadajo med donosnejše oblike naložbenih produktov. Trenutno so na voljo tri izdaje potrdil o vlogi za fizične osebe za obdobje 13,24 ali 36 mesecev po izjemno ugodnih obrestnih merah.
VARČEVANJA
Varčevanje je pogosto prvi korak k uresničitvi osebnih ciljev in želja.
V	Banki Celje vam ponujamo možnost postopnega varčevanja, kjer sami odločate o tem, koliko in kako dolgo boste varčevali.
Modro varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost modrega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri.
Rentno varčevanje je postopno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi v domači ali tuji valuti, lahko tudi s trajnim nalogom. Doba varčevanja je od 5 do 20 let, po zaključenem varčevanju pa pridobite pravico do izplačevanja rente, ki jo lahko uživate od 2 do 20 let.
Varčevanje mladih je kratkoročna oblika varčevanja z ugodno obrestno mero in mesečnimi pologi v višini najmanj 10 evrov.
VARČEVALNI RAČUN
Ta račun je oblika varnega in preprostega varčevanja s poljubnimi pologi v različnih časovnih presledkih ter ugodno obrestno mero, sredstva so razpoložljiva že po 7 dneh. Promet na računu lahko spremljate preko elektronskega bančništva ali s trimesečnim izpiskom prometa na dom. Ob tem velja omeniti tudi možnost avtomatskega prenosa sredstev med transakcijskim in varčevalnim računom.
Vabljeni v enote Banke Celje, kjer vam bodo naši finančni strokovnjaki z veseljem svetovali pri izbiri ustrezne oblike varčevanja.
www.banka-celje.si
VITANJE
Pred drugim krogom županskih volitev v devetih občinah na Celjskem, ki bo 24. oktobra, objavljamo odgovore kandidatov na vprašanje, v čem vidijo svoje prednosti pred protikandidatom. Nekateri se za sodelovanje niso odločili.
grama. Zavedam se, da mora župan imeti razvojno vizijo in socialni čut ter znati ustrezno voditi - ne pa biti voden. Podhranjeni smo v razvoju kmetijstva, turizma, podjetništva, v razvoju infrastrukture v naših zaselkih in urejenosti centra Vitanja. Tukaj vidim še veliko priložnosti, za katere se bom zavzemal in pri tem vlagal vso svojo energijo.«
BRASLOVCE
Slavko Vetrih, 54 let, strojni ključavničar, zavarovalni zastopnik, nepoklicni župan, kandidat SLS (47,09 %):
»Moj uspeh v drugem krogu bi pomenil nadaljevanje uspešnega dela, ki se mora zaključiti z dokončanjem projektov, kot so KSEVT, posodobitve cest, vodooskrba, zagon čistilne naprave, novi poštni in zdravstveni prostori _ Ker sem kot domačin veliko med ljudmi, dobro poznam njihove probleme, kar je zelo pomembno pri številnih odločitvah. Občani vedo, da imam enakovreden odnos do vseh delov občine, da vedno ravnam v smislu dobrega gospodarja, da sem občino vodil pošteno, brez iskanja kakršnihkoli osebnih koristi, da nam je uspelo pripeljati v kraj veliko izvenproračunskih sredstev ter rešiti večino sporov brez odpiranja novih. Vitanju smo vrnili dobro ime, ki ga je izgubilo ob zapletih s čistilno napravo. Preko projekta Noor-dung smo mu vrnili tudi ponos in mu dali prepoznavnost in veliko priložnosti doma in v svetu.«
Mirko Polutnik, 59 let, strojni tehnik, vodja vzdrževanja transportnih vozil, neodvisni kandidat s podporo SDS (27,46 %):
»Drugi krog županskih volitev kaže, da si Vitanjčani želijo spremembe. Program, ki sem ga ponudil, je skrbno, premišljeno pripravljen. Tako imajo občani na volitvah priložnost, da potrdijo program, ki zagotavlja kratkoročno in dolgoročno strategijo razvoja naše občine. Vsake volitve prinašajo spremembe ter nov zagon. Zagotavljam, da bom opravičil zaupanje in glas, ki mi ga bodo volivci namenili. Ker sem pred odhodom v pokoj, bom imel dovolj časa za uresničitev pro-
vanje, izkušena v smislu iskanja in zbiranja finančnih virov in informacij, komunikativna, bolj odprta s pozitivnimi referencami in jasnimi cilji, kar pomeni, da bom znala v lokalno dogajanje pritegniti vse občane občine Bra-slovče. Imam začrtano jasno dolgoročno strategijo razvoja občine Braslovče, ki je razvojno naravnana in usmerjena na vsa področja delovanja. Imam večinsko podporo v občinskem svetu.«
SENTJUR
Branimir Strojanšek, 52
let, univ. dipl. pravnik, višji svetovalec v Davčnem uradu Velenje, SD s podporo De-SUS (37,9 %):
»Bistveno bolje poznam celotno problematiko, saj živim in spremljam razmere v občini že vse življenje, medtem ko se je protikandidatka v občino prijavila šele pred tremi meseci in v bistvu ne pozna razmer. S svojim delom v občini (turistično društvo, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek) ter v organih lokalne skupnosti sem dovolj prepoznaven in sem se v tem precej izkazal v primerjavi s pro-tikandidatko. Sem komunikativen, sprejemljiv ter odprt za vse občane, ne glede na politično in versko pripadnost - nisem član nobene politične stranke, medtem ko ima protikandidatka visoko funkcijo v stranki SDS.«
Karmen Dvorjak, 43 let, univ. dipl. ekon., direktorica za področje financ, računovodstva in nadzora, SDS (26,8 %): »Moje prednosti so, da bom dobro vodila občino in znala sprejemati prave odločitve v ključnih situacijah. Sem ino-vativna pri iskanju rešitev in reševanju problemov, neobremenjena s preteklim političnim dogajanjem, povezovalna in pripravljena na sodelo-
omogočil nov investicijski ciklus ter s tem delovna mesta. Razumeti mora, da je infrastruktura potrebna za življenje in delo v občini in da prebivalci to plačajo s krvavo pri-služenim denarjem. Da bodo mladi v posameznih delih občine ostali, če bodo imeli pogoje za ustvarjanje družine, da je za življenje potrebno zaščititi vodne vire in izgraditi vodovod in da je za prostovoljno kulturno in gasilsko dejavnost potrebno zagotoviti ustrezne prostore. Občina Slomška in Ipavcev zasluži funkcionalen kulturni center. Zato kandidiram s podporo volivk in volivcev.«
DOBJE
podprite na volitvah 24. oktobra.«
LJUBNO
za svoje delo pripravljen sprejeti odgovornost, saj je to podlaga za sobivanje v istem okolju in ustvarjanje v dobro vseh.«
Štefan Tisel, 56 let, zdravnik in mag. znanosti, poslanec DZ, župan, specialist urolog, SDS (39,74 %):
»Volivke in volivci so že v prvem krogu prepoznali, kako pomembna je preizkušena in uigrana ekipa za nadaljnji razvoj občine. Skoraj vse politične stranke (SDS, SLS, NSi, DeSUS, SD) so na podlagi preteklega dobrega sodelovanja v občinskem svetu in pri vodenju občine formalno podprle mojo kandidaturo za župana. Zagotavljamo enakomeren razvoj celotne občine, nadaljnje urejanje cest, izgradnjo vodovodov in kanalizacij, obnovo šol in vrtcev. Z izgradnjo športne dvorane in kulturnega centra bo Šentjur še prijaznejši. V ospredje postavljamo skrb za sočloveka in imamo posluh za vse družbene skupine.«
Marko Diaci, 39 let, mag. ekonomije in poslovnih ved, samostojni podjetnik, Gibanje za občino Šentjur (29,72 %): »Občina Šentjur potrebuje in si zasluži profesionalnega župana, ki mu bo to delo edina služba in ki bo imel eno plačo in enega podžupana. Prav tako potrebuje župana, ki bo z davkoplačevalskim denarjem upravljal ekonomsko smotrno in gospodarno, v javnem in ne v zasebnem interesu. Župana, ki bo z znižanjem komunalnega prispevka in z javno-zasebnim partnerstvom
Franc Leskovšek 59 let, kvalificirani delavec, podžupan, SLS (37,6 %):
Zaradi časovne stiske in drugih obveznosti se je predstavitvi odpovedal.
Franjo Naraločnik, 44 let, dipl. ekonomist, direktor občinske uprave, neodvisni s podporo SLS (45,57 %):
»Hvala vsem volivcem, ki mi zaupate in ki ste me podprli. Ustrezna izobrazba, moje dosedanje delo in večletno dnevno druženje z občani ter poznavanje njihovih želja in problemov so porok za kakovostno in uspešno delo ter razvoj naše občine. Tudi vpetost v družabno dogajanje, saj sem dejaven član v večini domačih društvih, mi daje vpogled na življenje in potrebe tudi iz te perspektive. Pri izgradnji dveh biserov turistične ponudbe sem dejavno sodeloval, tako da ne ostajam le pri velikih besedah, ampak so dejanja pravi dokaz pripadnosti domačemu okolju. Z novo energijo, s svežim pristopom in z veliko znanja nadaljujemo stare projekte in zastavljamo nove, ki bodo poskrbeli za varovanje narave, varnost v prometu ter turistično naravnanost občine.«
Natalija Plemenitaš Fuchs,
30 let, univ. dipl. politologi-nja, višja svetovalka na ministrstvu za obrambo, Neodvisna lista za Dobje (30,28 %): »Dobjankam in Dobjanom se zahvaljujem, da so mi namenili tako visoko podporo in mi omogočili sodelovanje v drugem krogu županske tekme. Poleg tega so mi namenili mesto v občinskem svetu. Tisti, ki ste meni in naši Neodvisni listi za Dobje dali glas, se zavedate, da znanje v Dob-ju pridobiva na pomenu. Dokazali smo, da je Dobje pripravljeno na nove ljudi, nove ideje, znanje in strokovnost. S svetniškimi kolegi stranke SD smo že sklenili koalicijo, se pravi, da imamo večino v občinskem svetu. Župan brez večine v občinskem svetu pa ne more optimalno delovati. Pripravljena sem vam prisluhniti, vaše ideje pa nagraditi z realizacijo le-teh. Pripravljena sem črpati vsakršno znanje v upanju, da bo naše lepo Dobje še bolj uspešno in prepoznavno. Računam na vašo racionalno presojo, zato me
Alojz Podgoršek, 58 let, prometno-transportni tehnik, župan, SD (47,04 %):
»Moram povedati, da sem z veseljem pristal na ponovno kandidaturo za to zahtevno nalogo. Uspehi, ki jih je občina Šmartno ob Paki dosegla v zadnjih osmih letih, so zavidanja vredni. Dosegli smo visok družbeni standard, ki nam ga priznavajo in hkrati zavidajo v širši in daljni okolici. Lahko rečem, da smo naredili več, kot obljubili. Seveda nas v naslednjem obdobju čaka še mnogo dela. Pozornost bomo namenili izgradnji komunalne in cestne infrastrukture, zagotavljanju visokih standardov vzgoje in izobraževanja, pozabili pa seveda ne bomo na kulturo, društvene dejavnosti in primerno opremljenost PGD. Trudili se bomo realizirati projekt obrtno - poslovne cone. Naša skrb bo namenjena tudi uravnoteženim vlaganjem v vse vaške skupnosti občine Šmartno ob Paki. Zaradi vsega navedenega, predvsem pa zaradi množice izdelanih projektov, predvsem na infrastrukturnem in cestnem področju, je logično, da nadaljujem kot župan.«
Paul Orešnik, 45 let, samostojni podjetnik, lastnik družinskega lokala, neodvisni s podporo SD (31,97 %): »Zelo dobro poznam želje, potenciale in kvalitete naše občine, saj mi narava dela omogoča vsakdanji stik z ljudmi. Sposobnost dobrega župana je znati prisluhniti ljudem, njihovim interesom in željam, saj je to pogoj za enakomeren razvoj razgibane občine, kar je velika prednost. Občino vidim več kot javno upravo, ki je servis za vse ljudi, vidim jo kot urejeno moderno podjetje z vizijo razvoja na kmetijskem, gospodarskem, izobraževalnem, socialnem in turističnem področju _ Ljudem bomo nudili kakovosten servis za pridobivanje evropskih sredstev, kar doslej ni bila praksa, pisarna pa se lahko razvije v učinkovito agencijo. Kot vedno sem
Frančišek Fužir, 55 let, inž. strojništva, vodja strojne operative PUP Velenje, SLS (35,86 %):
»Kljub temu, da ima moj pro-tikanditat izkušnje z župano-vanjem, smatram, da bi bil lahko na več področjih uspešnejši. Imam dolgoletne izkušnje v gospodarstvu na področju izgradnje komunalne infrastrukture in kot pooblaščeni inženir za vodenje in nadzor gradenj tudi strokovno znanje ter dobro poznam problematiko gospodarstva. Že več kot trideset let delam na področju kulture, gasilstva in ostalih
družbenih dejavnosti, zato bi lahko v občini veliko storil za večjo povezanost med društvi ter občanom dal zavedanje, da ne potrebujejo samo oni občine, ampak da tudi občina potrebuje njih. Ker izviram iz kmečke družine, odlično poznam problematiko kmetijstva, zato si bom prizadeval za intenzivnejši razvoj in zaščito kmetijske zemlje pred nekontrolirano pozidavo. Uvedel bom dolgoročno realno planiranje investicij in se držal dogovorjenega ter o vseh aktivnostih preko spletne strani dnevno obveščal občane. Do vseh porabnikov proračuna bom imel enake kriterije.«
TABOR
35-letnimi delovnimi izkušnjami, večinoma na vodilnih in odgovornih položajih. Zadnjih 20 let sem delal na investicijskem področju z obvladovanjem investicijskega finančniš-tva. Poklicna zaposlitev v gospodarstvu mi nudi globalen spekter spoznanj, ki jih prenašam na lokalni nivo. Spoznanja in izkušnje dveh šele lahko rodijo najbogatejše sadove tretjega mandata. Ker sem rojen na kozjanskem podeželju, mi je županovanje na podeželju, pravijo, »pisano na kožo«. Preprosto, živim z ljudmi. Z mojo vlogo župana živi vsa družina, ki je vpeta v različne društvene dejavnosti. Pro-tikandidatka kot kandidatka NSi nima v novi sestavi občinskega sveta niti enega člana, medtem ko je na osnovi koalicijske pogodbe SLS in SDS meni zagotovljena skoraj 90-odstotna podpora.«
Vilko Jazbinšek, 58 let, univ. dipl. inž. str., vodja oddelka nepremičnin, SDS (40,15 %):
»Moje prednosti so univerzitetna tehnična izobrazba s
»Za razliko od protikandidata bom županovala poklicno, kar pomeni, da bom občanom na voljo veliko več časa kot on. Moje županovanje bo bistveno bolj pregledno tako v finančnem pogledu kot organizacijskem in poslovnem.
Ljudje me imajo za pošteno in pošteno želim delati za občino in njene ljudi. Trdim, da sem poslovno bolj preudarna in v sodelovanju z ministrstvi uspešnejša. To trditev potrjuje število uspelih razpisov v mojem štiriletnem županovanju.«
NAZARJE
no občani in občanke čutijo potrebo po spremembi. V občini se je doslej pozabljalo predvsem na razvoj kmetijstva in turizma, občani niso zadovoljni z urejenostjo središč in okolice _ Volivci in volivke si želijo osebo, ki ni obremenjena s preteklimi političnimi funkcijami in predhodnimi dogovori, ki ima energijo in ideje, je povezovalna in nima nikakršnih ovir pri sodelovanju z državnimi organi, ministrstvi in različnimi institucijami. Občani in občanke me poznajo in vedo, da kar si zastavim in obljubim, to tudi storim, zato verjamejo vame in mi zaupajo. Hvala vam. Želim si postati županja Občine Nazarje in veselim se sodelovanja z vami vsemi.«
Vida Slakan, 52 let, uslužbenka v Geodetski pisarni Žalec, NSi (26,34 %):
Majda Podkrižnik, 45 let, univ. dipl. ekonomist, vodja poslovne enote podjetja Sam v Nazarjah, neodvisna (45,83 %): »Volivci in volivke so mi izkazali skoraj 46-odstotno podporo. S tem so podprli prepo-trebno novo politiko z drugačnimi, svežimi smernicami. Očit-
membne za nemoteno in kakovostno delo v občini. Imam kaj pokazati, saj sem v občini in praktično v vseh krajevnih skupnostih aktiven že vrsto let, in to ne samo v času pred volitvami. Prepričan sem, da smo v zadnjih letih veliko postorili (šola, športna dvorana, asfalti, širitev kanalizacije, širitev toplovoda, mostovi, športna igrišča, obnove), zato želim nadaljevati zastavljeno delo, hkrati pa k življenju in utripu v Občini Nazarje prispevati nove ideje in pobude. V ospredju bodo naložbe v vsakem kraju, podobo Nazarij pa bom gradil s pomočjo predlogov in želja vseh občank in občanov. Zato vse vabim, da se v nedeljo udeležijo volitev, seveda pa bom hvaležen za vsak glas.«
ta, vodja prodaje, SD s podporo SLS (32,42 %):
»Ponujam boljši način vodenja občine, ki temelji na povezovanju, sodelovanju in demokratičnem dialogu z vsemi za skupen razvoj in napredek občine Žalec. Podporo so mi zagotovile vse stranke v občinskem svetu, kar nam zagotavlja veliko boljše možnosti za realizacijo vseh zastavljenih ciljev. Vzpostavili bomo strpnejši dialog v občinskem svetu, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Prepričan sem, da bomo gradili korektno partnerstvo z lokalnim gospodarstvom in sosednjimi občinami. Delo župana bom opravljal profesionalno in poklicno in se tako bolj približal ljudem; postali bomo ljudem prijazna občina.«
Matej Pečovnik, 45 let, ekonomist, direktor JP DOM Nazarje, neodvisni (37,57 %): »Vsekakor je moja prednost v poštenju, predvsem v smislu, da obljubljam tisto, kar lahko uresničim. Na moji strani so tudi izkušnje, ki so po-
Janko Kos, 49 let, univ. dipl. org., spec. menedžmen-
Lojze Posedel 55 let, univ. dipl. ekon., poslanec v DZ, župan, neodvisni s podporo nad-strankarske liste (29,55 %), se je odpovedal aktivnostim za drugi krog volitev.
Slovenske železnice: še več prijazne ponudbe potnikom
Slovenske železnice s svojimi potniškimi vlaki vsako leto prepeljejo več kakor 16 milijonov potnikov. Število prepeljanih potnikov letos je na podobni ravni kot lansko leto, kar je zelo vzpodbuden podatek, glede na to, da v mnogih evropskih državah zaradi gospodarske krize beležijo zmanjšanje števila potnikov v železniškem prometu.
Manjše je tudi število prepeljanih potnikov v cestnem in zračnem prometu. V prvem polletju se je v primerjavi z lanskim javni cestni promet v Sloveniji zmanjšal za 5,3, zrač-
ni promet pa za 2,6 odstotka. Razlog, da je uporaba javnega železniškega prometa pri nas takšna, je zagotovo tudi v ponudbi in aktivnostih Slovenskih železnic, ki se zavzemajo
za pospeševanje uporabe okolju prijaznega javnega prometa. Tako so letos, poleg zanimivih in ugodnih ponudb potovanj (Pikin vlak, Biblio-vlak, Z vlakom na obiranje mandarin v dolino Neretve, Martinovanje z vlakom, Novoletni potepi z vlakom ^), potnikom ponudili elektronski način izdaje vseh abonentskih vozovnic in testni prodajni avtomat na železniški postaji v Ljubljani, ki bo kmalu postavljen tudi v Celju. Pred dnevi pa smo bili priča podpisu sporazuma z občino Kostanjevica na Krki in Društvom prijateljev Kostanjevice na Krki. S sporazumom so se vse strani zavezale, da bodo združile moči in se trudile za še več ponudbe potnikom, ki potujejo z vlakom v Krško oz. v Kostanjevico na Krki.
Ob podpisu je direktor potniškega prometa Boštjan Koren predstavil tudi projekte in načrte železniškega potniškega prometa. Zavzemajo se za integriran javni potniški promet, ki bo potnikom omogočal še več možnosti za potovanje, prenovo vlakov, višji standard na peronih ipd. »Čedalje večji poudarek dajemo prepoznavnosti storitev potniškega prometa in prepoznavnosti možnosti oglaševanja pri Slovenskih železnicah. Z vlaki Slovenskih železnic prepeljemo več kakor 16 milijonov potnikov na leto in zato so oglasne možnosti Slovenskih železnic vedno bolj privlačne za oglaševalce,« je povedal Koren.
Razgibane oglaševalske možnosti Slovenskih železnic popestrijo potovanja z vlakom.
Št. 82 - 19. oktober 2010
Promocijsko besedilo
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Čakali so jo petdeset let
Ob dnevu bele palice so v petek v Celju slovesno odprli novo hišo, ki so jo zgradili za potrebe slepih in slabovidnih celotne regije. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, ki je hišo v Šmarjeti postavilo, povezuje več kot petsto članov z najmanj 70-odstotno izgubo vida, ki prihajajo iz 33 občin. »Tu se bomo srečevali in desetletij, saj so se večkrat
tukaj bomo srečni,« je številne udeležence na odprtju, ki so se zbrali pod šotorom, nagovoril predsednik medobčinskega društva Edi Vodeb, ki je na čelu društva zadnjih petnajst let. »Ni odveč, če rečem, da je to za slepe in slabovidne celjske regije velik praznik,« je v svojem govoru dodal predsednik odbora za gradnjo doma mag. Adolf Videnšek, ki je vodil medobčinsko društvo kar 24 let. Obenem je spomnil, da je zamisel, da bi imeli slepi in slabovidni v Celju svojo hišo, stara pet
selili. Medobčinsko društvo je staro 62 let, zveza društev slepih in slabovidnih, ki je najstarejša invalidska organizacija Slovenije, praznuje letos 90-letnico ustanovitve.
Nova hiša v Šmarjeti, na Mariborski cesti, je z opremo stala 570 tisoč evrov, vendar morajo odplačati še kredit. Pred sedmimi leti je slepim svoje premoženje podarila njim neznana občanka Silva Kresnik, med drugim manjšo hišo v Šmarjeti, kjer so nato zgradili sedanjo novogradnjo (njeni dediči so se nujnemu deležu odpove-
dali). Z denarjem za novo hišo je društvu posebej pomagala fundacija Loterije Slovenije, veliko so prispevali tudi trije lions klubi s Celjskega ter številna podjetja in posamezniki. Na odprtju so posebej opozorili na prizadevnost tajnice in strokovne sodelavke medobčinskega društva Nade Moče-nik, ki je pomagala pri pridobivanju denarja, se pogovarjala z izvajalci ter opravljala nadzor opravljenih del.
»Slepi in slabovidni okolje hiše bolj malo vidimo,
Od leve proti desni predsednik Edi Vodeb, tajnica Nada Močenik, podžupan Stane Rozman in Urh Štrakl, ki je med najmlajšimi člani društva.
vendar začutimo duh hiše. Poskrbite, da bo tako,« je dal
V novi hiši za slepe in slabovidne širše celjske regije s 450 kvadratnimi metri površin so poslovni prostori medobčinskega društva slepih in slabovidnih, prostori za njihovo izobraževanje in druženje ter enosobno stanovanje za začasno rešitev največjih stanovanjskih problemov.
napotek eden od govornikov, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. Opozoril je, da je odnos države do njih v marsikaterem pogledu mačehovski, med drugim zaradi odvzemanja pravic in prikrajšanosti pri pripomočkih. Zbrane v Šmar-
jeti je pozdravil tudi celjski podžupan Stane Rozman, saj je bila pokroviteljica velike prireditve pod šotorom Mestna občina Celje. Nove prostore je blagoslovil celjski škof dr. Stanko Lipov-šek.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Z župnikom in muftijem čez Pako
Več kot pol milijona evrov vreden most je Novajlija Mu-minovic podaril občanom Šmartnega ob Paki
Novajliji Muminovicu, ki že 35 let živi v Šoštanju, je letos v približno pol leta uspelo zgraditi most v Paški vasi na reki Paki. Potem ko je dolgo časa zbiral in plačeval zahtevno gradbeno dokumentacijo, je minuli petek zgrajeni most podaril občanom občine Šmartno ob Paki.
Ob slovesnem odprtju, ki ga je organiziral in plačal sam, je bilo navzočih veliko krajanov ter sodelavcev v projektu. Most sta blagoslovila domači župnik Ivan Napret in vodja islamske skupnosti v Sloveniji, mufti dr. Nedžad Grabus.
Muminovic se je v mladosti preživljal kot delavec, nato podjetnik z malo trgovino in kot inštruktor v avto šoli. V zadnjih sedmih le-
tih je kot gradbinec Primata inženiringa zgradil v Šaleški dolini kar 60 malih stanovanjskih objektov ter številne druge tudi obnovil. V Paški vasi je nazadnje zgradil več stanovanjskih hiš, ki so med reko Pako na eni strani ter slabo cestno povezavo (in frekventno železniško progo) na drugi. Tudi zato je sklenil zgraditi povezovalni most med vasjo Gorenje in Paško vasjo ter s tem olajšati stanovalcem novega zaselka dostop do regionalne ceste, naložba pa ga je stala 530 tisoč evrov.
32 metrov dolg in 6 metrov širok most je, kot je dejal na petkovem odprtju Mu-minovic, »podaril dobrim ljudem, občini in državi Sloveniji«. Ob tem je vročil županu Občine Šmartno
ob Paki Alojzu Podgoršku celoten elaborat gradbene dokumentacije in s tem najverjetneje končal ugibanja dvomljivcev o dobri nameri in poštenih poslih. Odprtje so popestrili Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja ter učenci OŠ Šmartno ob Paki.
JOŽE MIKLAVC
Ob otvoritveni slovesnosti - z leve mufti dr. Nedžad Grabus, Novajlija Muminovic, direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič in župnik Ivan Napret
BobKart - Celjski dirkač
Muminovicev most na reki Paki v Paški vasi je zdaj v občinski lasti.
Vabljeni na "najbolj adrenalinsko poletno sankališče v Sloveniji' na Celjsko kočo.

Začelo se je cepljenje proti gripi
Včeraj se je na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje že začelo preventivno cepljenje proti gripi. Letošnje cepivo ščiti proti trem najpogostejšim tipom virusa gripe, tudi proti pandemskemu, ki je lani povzročil precej preplaha.
Cepiti se je mogoče v ambulanti zavoda od ponedeljka do sobote od 8. do 12. ure. Na ostalih cepilnih mestih v celjski regiji se bo - v zdravstve-
nih domovih, zdravstvenih postajah in pri zasebnih zdravnikih - cepljenje začelo predvidoma do konca oktobra oziroma po prejemu cepiva.
V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli več kot pet odstotkov prebivalstva. Gripo povzročajo virusi, ki v različnih oblikah vsako leto krožijo po svetu. Gripa se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal pri obolelem z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Najučinkoviteje se proti gripi zaščitimo z vsakoletnim cepljenjem. Širjenje gripe zmanjšujemo z rednim in s temeljitim umivanjem rok z milom in vodo, z rednim čiščenjem površin in predmetov z vodo in de-tergentom ter z rednim zračenjem prostorov. Kadar zbolimo, ostanemo doma, počivamo in pijemo tople napitke, visoko vročino pa znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Gripe ne zdravimo z antibiotiki.
Cepljenje stane 12 evrov. Kroničnim bolnikom z boleznimi pljuč, srca in ledvic, sladkornim bolnikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, rakavim bolnikom in vsem, ki so starejši od 65 let, prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato je za kronične bolnike in starejše od 65 let cena cepljenja 7 evrov. Cepljenje je dobro opraviti vsako leto še pred začetkom zime in značilnim obdobjem kroženja virusov.
»Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še zlasti bolj ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, tudi družinskim članom majhnih otrok, ki proti gripi še ne morejo biti cepljeni, nosečnicam v drugem in tretjem tromesečju, ljudem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Cepi se lahko vsakdo, razen oseb, ki imajo dokazano alergijo na sestavine cepiva,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
MBP
Foto: GrupA (arhiv NT)
Medi tudi na Celjskem
V okviru 3. foruma Apimedice so v Semiču oziroma Dolenjskih Toplicah pripravili svetovno ocenjevanje medu. Po podatkih so ocenili več kot tristo različnih vrst, z veseljem pa ugotavljamo, da so čebelarji s celjskega območja v samem svetovnem vrhu, kar se tiče kakovosti medu.
Tako so zlata priznanja za ki so ga »pridelali« v Šoli za
cvetlični med prejeli Dušan Drame iz Jurkloštra, Andrej Jernej iz Šentjurja in Slavko Lončarič s Planine pri Sevnici, posebej pa izstopa zlato priznanje za cvetlični med,
hortikulturo Celje. Zlato je za smrekov med prejel še Anton Kumer iz Luč, za gozdni med pa so si zlata priznanja prislužili še Franc Podrižnik iz Kokarij ter Aleksander in
Franc Žvikart iz Slovenskih Konjic.
Naj omenimo, da je na ocenjevanju sodelovala tudi OŠ Franja Malgaja Šentjur, ki je za cvetlični med prejela zahvalo, seveda pa so bili čebelarji s Celjskega prejemniki številnih srebrnih in bronastih priznanj v različnih kategorijah.
US
VODNIK
TOREK, 19. 10.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše
zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
10.00 do 10.30 Fakulteta za logistiko Celje Neformalno izobraževanje mladih
brezplačno predavanje; predava Katja Kralj
16.00 Razstavno prodajni salon
Gorenje_
Adam Smith: Bogastvo narodov
knjigo bodo predstavili dr. N. Pagon, mag. B. Brščič in moderator V. Flegar
17.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
učencev osnovne stopnje od 4. do 8. razreda
18.00 Knjigarna Antika_
Lj kot ljubezen pesmi o Ljubljani in Knjiga teles
predstavitev knjige; gost Aleš Štegar
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami
19.00 Celjski dom_
Catcher in the Rye
premierna uprizoritev gledališke skupine Have fun club, Gimnazije Celje - Center
19.00 Knjižnica Šentjur_
Beseda, slika in čipka
odprtje likovne razstave Klavdije Simler s Planine
19.10 Knjižnica Velenje_
Rodoslovci
delovno srečanje
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
koncert; solistka Klavdija Jarc, violina
SREDA, 20. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
Medeni mesec
lutkovna predstava; gostuje Lutkovna skupina UŠ.
17.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
učencev osnovne stopnje od 1. do 3. razreda
17.00 III. OŠ Celje_
Bistvo očem skrito, srcu odkrito
odprtje vseslovenske osnovnošolske fotografske razstave v okviru meseca fotografije
17.00 Knjižnica Velenje_
S. Smaliman: Dinka Tinka se zgubi in Zmajska obara
pravljično uro bo vodila V. Gaber Podhovnik
18.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec_
Ekvador in Galapagos
potopisno predavanje Francija Horvata
18.00 Dom Svobode Griže Galapagos in Ekvador
potopisno predavanje z diapozitivi Francija Horvata
19.00 Kulturni dom Rogatec Libija in Maroko
potopisno predavanje Marka Ogrisa
19.19 Knjižnica Velenje_
Sankt Peterburg - preteklost v luči sedanjosti
potopisno predavanje Ane Seher
19.30 Kulturni center Laško
Ansambel Pepelnjak, Fantje s Praprotna, Kvintet Dori
koncert mavrice polk in valčkov
19.30 Glasbena šola Celje
Koncertni ciklus GM oder
koncert klavirskega tria Gud: G. Dešman, klavir; D. Gregorič, violina; U. Pavlo-vič, violončelo
19.30 Narodni dom Celje_
Zgodovina neke ljubezni s Polono Vetrih in pianistko Sonjo Pahor
dobrodelnapredstava ob 10. obletnici Varne hiše Celje
ČETRTEK, 21. 10.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
16.00 Knjižnica Šoštanj_
Norbet Landa: Oprosti
ura pravljic za otroke od 4. do 8. leta; pripovedujeAn-dreja Kolenc
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Picko in Packo
igrana otroška predstava, Gledališče Kult, za Cici abonma in izven
18.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje_
Ženska in umetnica, umetnica in ženska
odprtje razstave Andreje Džakušič
18.00 Osrednja knjižnica Celje Shyam
F. Les - bobni, M. Lapuh -kitara, M. Radosavljevič -vokal, kitara; B. Kovač - bas
19.00 Don Boskov center Celje Postavljanje meja
večeri za starše
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kraške jame v občini Žalec
predava Mojca Hribernik
19.00 Dom kulture Slov.
Konjice_
3-je dedi-smo - reporter Milan
19.00 Galerija Velenje_
Portret v novejši umetnosti
odprtje razstave
19.19 Knjižnica Velenje
Prof. dr. Ernest Petrič
pogovor; z njim se bo pogovarjala Sonja Bercko
20.00 Local Celje_
LocalCoolTura z vokalno zasedbo Oktet 9
koncert mladih obetavnih zasedb
20.00 Dom kulture Velenje
Check Six - United States Air Force-Europe Jazz Ensemble
koncert
KINO
Spored za 19. in 20. 10.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Butec na večerji - komedija
16.05, 18.35, 21.05
Čarovnikov vajenec - akcijska ko
mična dogodivščina
16.00, 18.20, 20.40
Odpleši svoje sanje 3D - plesna
romantična komedija
18.45, 21.10
Jej, moli, ljubi - drama
15.10, 18.00, 20.50
Legenda sovjega kraljestva - ani
mirana druž. pustolov., 3D
16.30
Scott Pilgrim proti vsem - roman
tična domišljijska pustolov.
16.45, 19.00, 21.15
Piran - Pirano - zgodovinska ljube
zenska drama
17.00, 19.20, 21.40
Jaz, baraba - animirana druž. ko
medija, sinh.
15.40, 17.50, 20.00
Jaz, baraba - animirana druž. ko
medija, sinh., 3D
16,40, 18.50, 21.00
SREDA in ČETRTEK
20.00 Doktrina šoka - dokumen
tarec meseca
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcijeVCClllO kaj ( Za ) kuhaill vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Med vsemi, ki boste kupon izpolnili, bomo 23» novembra izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostilnici La Storia v Celju. Izkoristite priložnost, da se naučite malih skrivnosti velikih kuharskih mojstrov pri pripravi italijanskih specialitet. Kako pripraviti odlično pico iz krušne peči se bomo naučili 29. novembra ob 13. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo ob 10.15 v oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje. Vsak torek odlične recepte objavljamo tudi v Novem tedniku. Na našem oglasnem oddelku je na voljo knjiga Kuharske bukve, v kateri so recepti naših poslušalk in poslušalcev.
OTROSKI ČA50PI5
Kresničke za najmlajše
Takole so policisti s kresničkami in odsevnimi trakovi razveselili učence II. osnovne šole Celje. Akcijo je podprla tudi
družba Butan plin. Gre za akcijo v sklopu preventivnega projekta BODI preVIDEN. V sklopu tega opozarjajo vse
učence in dijake na večjo previdnost na cestah, saj sta jesen in zima za pešce najbolj nevarni tudi zaradi slabe vidljivosti. Med najbolj ogroženimi pešci so starejši od 65 let in otroci v starosti do 10 let. Odziv šol je bil tudi lani na to akcijo izredno dober, tako je pričakovati tudi letos.
Foto: SHERPA
Najmlajši v akciji
Ogenj ni igrača
Oktober, mesec varstva pred požari, je letos namenjen najmlajšim. Osrednja tema je Mladi in požarna varnost pod sloganom Ogenj ni igrača. Malčki iz braslovškega vrtca so obiskali tamkajšnje gasilce.
Otrokom so najprej pokazali prostore gasilskega doma, vozila in opremo, ki jo ima društvo. Pokazali so jim, kako se pravilno gasi z
gasilnikom in kaj se lahko zgodi, če se uporabi napačno gasilno sredstvo (če npr. goreče olje poskušamo gasiti z vodo). Otroci so lahko z gasilnikom tudi sami poskusili pogasiti ogenj. Najzanimivejša pa je bila skoraj čisto prava »intervencija«, kjer se je pet malčkov obleklo v gasilske plašče in se skupaj z gasilcem Damijanom pripeljalo z gasilskim
Skupinska slika z jubilejne, tridesete mednarodne likovne kolonije v Bistrici ob Sotli
Od Tita do vinske trgatve
V Bistrici ob Sotli so pripravili jubilejno, trideseto mednarodno otroško likovno kolonijo Trgatev 2010. Petdeset otrok iz Slovenije in s Hrvaške je ustvarjalo likovna dela v vinogradih okoliških vinogradnikov.
Nastala dela bodo postavljena na ogled na razstavi, ki jo bodo odprli prihodnji mesec, ko bo tudi izšel katalog razstave. Učenci, ki se likovno izražajo na temo trgatve že dve desetletji, so prišli iz petnajstih osnovnih šol Obsote-
Tržnica jesenskih dobrot
kombijem s prireditvenega prostora pred gasilski dom, kjer je v varni posodi gorel ogenj. Otroci so pripravili cevi in iz hidranta napeljali vodo ter ogenj ob pomoči gasilcev pogasili. Za to so v zahvalo dobili posebne značke. Nad obiskom pri gasilcih so bili navdušeni tako otroci kot tudi vzgojitelj in vzgojiteljice.
TT
Jesenski čas je prinesel veliko različnih dobrot, ki so jih na tržnico prinesli otroci Vrtca Polzela.
Na stojnicah so razstavili pridelke, ki so jih v igralnicah pripravili za hrano. Stiskali so jabolka, ribali zelje, luščili fižol, delali re-gratovo solato s fižolom, poskušali buče in semena, lič-kali in luščili koruzo ter pekli krompir. Pri tem so jim pomagali tudi starši. Romana Turnšek je prikazala dobrote s kmetije - mleko in mlečne izdelke, Stanko Novak pa je z medenimi izdelki pripomogel do znanja o premagovanju jesenskih težav. Otroci so razigrano ustvarjali, plesali, jedli in pili sveže stiskan jabolčnik ter se veselili v družbi svojih vzgojiteljic in ravnateljice Vale-
Čebelar Stanko Novak je z medenimi izdelki pripomogel do znanja o premagovanju jesenskih težav.
rije Pukl. Igrišče je utripalo v jesenskem živžavu, ki so ga ob izvirnih stojnicah soustvarjali otroci, vzgojitelji in gostje. Celotno dogajanje so popestrili otroš-
ki izdelki in plakati. V naslednjih dneh se bodo srečali z gasilci in medse povabili člane Varstveno delovnega centra Muc.
TT
Teden otroka z judoistkami
V tednu otroka smo vzgojiteljice Vrtca Zarja, enote Živ žav organizirale pestre dejavnosti, ki so obogatile otroško doživljanje, s poudarkom na zdravju, gibanju, veselju, zabavi.
Torek je bil poseben dan, saj nas je obiskala olimpijka Lucija Polavder. S članicami kluba Sankaku nam je pripravila zanimivo predstavitev, ki je navdušila tako otroke kot vzgojiteljice. Za začetek so nam pokazale njihov pozdrav, nato smo videli nekaj vaj za ogrevanje, sledilo je tisto najbolj doživeto - učenje, kako varno pademo. Otroško doživljanje se je stopnjevalo od navdušenja s ploskanjem, vzklikanjem, čudenjem z odprtimi usti, marsikomu je zastal dih ^Višek sodelovanja je otrokom pomenilo, da so se lahko sami preizkusili. Sledilo je raziskovanje Lucijinih medalj, fotografiranje in pripovedovanje o vtisih, ko so nas judoistke zapustile.	NINA GAJŠEK
lja, Kozjanskega, Posavja ter iz najbližjih hrvaških občin. Pred tem so, do leta 1990, ustvarjali na temo Doline Titove mladosti in njenih ljudi. Likovno kolonijo pripravlja Osnovna šola Bistrica ob Sotli.
BJ
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Podobno kot mala Ana se za nedeljski sejem »pražnje« oblečejo tudi drugi Rečiča-ni. Pičkurin, ki je nekdaj poleg obiska sejmov po kmetijah prodajal drobnarije iz Ciganski Pavle je svojo jezično Urško letos vozil v »cizi«. Revica je bila utrujena, kljub temu pa sta cigana uspešno skrbela za svoje krošnje, prepovedi preprodaje balonov in plastike pa Dalmatinec že v prete-blagovno menjavo v smislu »vzamem pa zbežim«.	klosti ni upošteval.
»Pocukrane^c dobrote Lenartovega sejma
Utrinki z Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji, ki so ga tudi tokrat poleg domačih dobrot obogatili liki iz preteklosti
Včasih je kar problem pošteno »vag'vati in glihati«, sploh če ti z »arestom« grozi strog trški »policaj«, ki nenehno nadzira obnašanje sejmarjev, kupcev in »firbcev«. Ko se v dogajanje vključijo še liki, značilni za nekdanje sejemsko dogajanje v Zgornji Savinjski dolini, dobimo sliko tradicionalnega, letos 15. Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji.
Res je, da jo je letos organizatorjem, članom turističnega društva, nekoliko zagodlo _ boste rekli vreme? Kdor se spomni prejšnje sončne nedelje, ve, da ni tako. Zagodle so jo volitve, tako da so sej-marji ter obiskovalci zaradi volilnega molka ostali brez nagovora in pozdrava trškega župana, zadnja leta v podobi uradnega župana Vinka Jeraja. Smo pa zato, seveda »molče«, lahko v idiličnem vzdušju pod rečiškimi kostanji pozdravili približno polovico od 20 županskih kandidatov v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline.
Na veselje organizatorjev so se letos izjemno izkazali številni domačini, ki so se na sejem očitno pripravljali dlje časa, saj so na svojih »štantih« ponujali številne doma posebej za sejem pripravljene dobrote. Po teh je bilo tudi največ povpraševanja: prav zanimivo je, da Zgornjesavinjčani, če-
prav imajo za podobne nakupe več priložnosti, kljub vsemu izjemno radi posežejo po domačih sirih, salamah, zgornjesavinjskem želodcu, rezancih, sadju, pecivu in še marsičem, da o domačem jabolčniku oziroma »toukcu« ali kakšnem »šnopsu« ne govorimo.
Med plastiko in liki
Seveda je tudi letos sejemsko dogajanje privabilo kar precej starih rokodelcev in obrtnikov, saj je vodilo Lenartovega sejma prikaz nekdanjega sejemskega utripa. Žal je s pravimi domačimi rokodelci vse težje, tako da se organizatorji kakšnim kičastim izdelkom praktično ne morejo več izogniti. Še vedno pa se uspešno izogibajo plastiki, balonom in »ko-kicam«, saj je na prireditvenem prostoru spet zadišalo po kislem zelju, svinjski pečenki in »resta-nem« krompirju.
Glavni čar Lenartovega sejma pa so še vedno liki oziroma osebe, ki še živijo v spominu starejših Zgor-njesavinjčanov, ki pomnijo dogajanje na podobnih sejmih v času med obema vojnama. Liki, nekatere predstavljamo na fotografijah, so tudi letos poskrbeli za obujanje spominov med starimi in za zabavo med mladimi obiskovalci, ki so na volilno nedeljo našli Rečico.
URŠKA SELIŠNIK
V ozadju stroga trška »policija«, v ospredju pa »cukrova« Liza, ki je nekdaj na sejmih razveseljevala predvsem otroke. Bonboni, ki jih je prodajala na podobnih sejmih, so bili redka priložnost za sladkanje.
Sejemsko dogajanje so letos obogatile trške gospe in gospodič, ki jim je modna kreatorka posebej za to priložnost sešila oblačila v duhu starih časov. V svoje vrste so sprejele »slepca«, ki je za potrebe rečiškega sejma pridno prosil »ubogajme«.
Strah pred realnostjo
Res je, da bi že točka proti evropskemu prvaku pomenila senzacijo, pa čeprav je bila tekma v Zlatorogu. Toda nekajkrat celo 12 golov zaostanka brez možnosti, da bi držali korak s Kie-lom, to pa je pomenilo veliko razočaranje za privržence Celja Pivovarne Laško.
V nedeljo na tekmah skupine A lige prvakov le v Zla-torogu ni bilo presenečenja, kajti nemški Kiel je bil vsaj za en kakovostni razred boljši. Chambery je v Franciji ug-nal Barcelono s 27:26, Kiel-ce pa so na Poljskem igrale neodločeno z Rhein-Neckar Löwnom 23:23, potem ko je Stojkovic zapravil sedemme-trovko celo za zmago.
Gislason ni pretiraval
Nemški stroj je mlel v celjski dvorani, ponovila pa se
je zgodba iz Barcelone. Celjani so zaostajali s 4:1, nato dosegli štiri gole zapored, potem pa začeli popuščati. Z golom Momirja Rnica so nazadnje vodili v 14. minuti (7:6), v 21. minuti pa je moral trener Zvonimir Serda-rušic vzeti minuto odmora (8:12). Nič ni pomagalo, le še slabše je bilo, ob polčasu že 10:18. Gostujoča zvezdniška zasedba ni pogrešala asov Narcissa in Andersona, narekovala je ritem pod taktirko 20-letnega Islandca Arona Palmarssona, ki je za nameček še zlahka zabijal in je bil s sedmimi goli najboljši strelec tekme. Tudi najboljši na igrišču? Morda, čeprav se je težko upreti vtisu, da je vendarle prevladoval vratar Thierry Omeyer, kajti žogo je privlačil kot magnet tudi ob najlepših celjskih priložnostih. Ko se
Najboljši pri gostih (z leve) zakriti vratar Thierry Omeyer, Dominik Klein, Aron Palmarsson in Filip Jicha ter ena izmed redkih solidnih pri gostiteljih, Alem Toskic z žogo in v ozadju Uroš Zorman.
4. krog skupine A lige prvakov
Celje Pivovarna Laško - Kiel 28:34 (10:18)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 5.000, sodnika Vaclav Horaček in Jiri Novotny (Češka), delegat Sandor Andorka (Madžarska).
CELJE: Lesjak, Alilovic 13 obramb; Prieto 1, Marguč 2 (1), Vugrinec 4, Pajovič, Razgor 1, Toskic 4, Poklar, Kozli-na 1, Metličic 2, Rnic 5, Kokšarov, Zorman 4, Gajič 4 (2), Žvižej. Trener Zvonimir Serdarušic.
KIEL: Omeyer 14 obramb, Palicka 3; Lundström, Dragi-čevic 2, Sprenger 3, Ahlm 3, Kubeš, Reichmann, Zeitz 3, Palmarsson 7, Ilic 4 (2), Klein 5, Jicha 5, Fernandez 2. Trener Alfred Gislason.
Sedemmetrovke: Celje 3 (3), Kiel 2 (2).
Izključitve: Celje 12, Kiel 10 minut.
Bistveni potek rezultata: 0:1, 1:1, 1:4, 5:4, 7:6, 7:9, 8:9, 8:13, 9:15, 10:15, 10:18; 11:18, 11:20, 13:20, 13:25, 18:30, 24:32, 27:33, 28:34.
Kiel in Rhein-Neckar Löwen imata po 7 točk, Chambery 4, Barcelona 3, Celje 2, Kielce 1.
je zaustavil pri 14 obrambah, ga je trener Alfred Gislason zamenjal, obenem še malo premešal ekipo in dovolil gostiteljem, da so omilili poraz. Z načrtom sta se strinjala tudi češka sodnika, ki pa sta prej spravljala v obup gostitelje in dala jasno vedeti, kakšna je trenutna primerjava vrednosti klubov.
Krožni napadalec Alem Toskic je priznal: »Rezultat pove vse. Borili smo se, želeli, toda ko vse seštejemo, nam nikakor ni šlo. Zelo težko smo prihajali do priložnosti za strel, ko pa smo, se je vratar Ome-yer izkazal za zelo visoko oviro. Imel je veliko obramb, če bi jih imel pol manj, razlika ne bi bila tako visoka. Želeli smo presenetiti Kiel, sešteti bi se moral slab dan Nemcev in naša odlična igra. To se ni zgodilo. Igrali smo proti izjemni zasedbi.«
21. novembra bodo pivovarji gostovali v Chamberyju, štiri dni prej pa se bodo spopadli še z Gorenjem. Časa za temeljito analizo bo dovolj, (pre)mnogi zaljubljenci v celjski rokomet pa so že izjemno nestrpni. Sprašujejo se predvsem: je limitirana ekipa ali tisti, ki jo vodi. Natančnega odgovora, žal, še nimamo. Morda ga bodo ponudili že Ve-lenjčani in Francozi.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Lokalni derbi Šempetranom
V prejšnjem desetletju smo bili priča zadnjim velikim derbijem med odbojkarji Braslovč in Šempetra.
Različne poti razvoja obeh klubov so narekovale rang tekmovanj, v katerih sta nastopala. Po končani prejšnji sezoni se je Šempeter uspel obdržati v 1. državni ligi, a je zaradi organizacijskih in finančnih težav prestopil v nižji rang. Braslovčani pa so kot zmagovalci 3. lige napredovali v drugo. Gostitelji so bili tokrat Braslovčani. Z organizacijskega vidika je bilo za izvedbo vse poskrbljeno, telovadnica OŠ Braslovče pa je bila skoraj pretesna za vseh 400 gledalcev, željnih ogleda tekme z močnim lokalnim nabojem. Takšnega obiska se ne bi sramoval marsikateri prvoligaš. Zmagali so gostje s 3:0, ko so do izraza prišle njihove lanske prvoligaške izkušnje. Zmaga sicer ni bila tako gladka, kot kaže rezultat, predvsem v zadnjem nizu sta se moštvi ves čas izmenjavali v vodstvu in poskrbeli za napeto končnico, v kateri je uživalo številčno občinstvo.
TONE TAVČAR
Braslovčani so imeli rdeče, Šempetrani pa črne hlačke.
Začeli suveren
V soboto se je začel prvi krog državnega prvenstva za 1 Šentjur so bili uspešni, Zlatorog pa je bil prost.
Polzelani so edini igrali doma, za točko so bili boljši od Heli dobro obvladovali potek vse do zadnje četrtine, ko so še ime vztrajno nižali zaostanek, domači pa popuščali v obrambi in n sekunde, ko je Matej Venta s prostima metoma Hopsom pribori težkega dela v Ljubljani, saj so Parklje premagali s 95:80. Dobro koviča je bila boljša v vseh elementih igre. Prav tako so imeli stre Keitha Harmasona, ki je dosegel 26 točk. Medtem ko je bil lani z izvajanjem prostih metov, so jih njegovi fantje tokrat zadeli 19 se je merila Elektra, ki tudi ni imela težjega dela. V Mariboi Najučinkovitejši je bil z 21 točkami Miloš Miljkovic, vknjižil p
Moštvo Dušana Hauptmana bo v naslednjem krogu gosti pričakali Mariborčane, medtem ko bo Šentjur igral s Slovanom
Aliansa spet cilja visoko
Sezono so uspešno začele odbojkarice Alian-se, ki so v 3. krogu državnega prvenstva s 3:0 premagale Formis Bell.
Šempetranke so pričakovano prišle do nove zmage, v prvem nizu so gostje iz Rogoze pustile na samo sedmih točkah. Trener Beno Božič pa je imel vseeno težje delo, kot je sprva pričakoval: »V nadaljevanju so se razigrale še gostje, tako da je bila prisotna napetost. A vendar nam je uspelo zmagati in zadržati vodilno mesto na razpredelnici.« Mlada ekipa, ki je doživela kar nekaj sprememb, se je že od začetka dobro uigrala, nekaj težav imata še eni najboljših igralk Mojca Božič in Živa Recek, ki sta se zadnji pridružili ekipi, saj sta bili z mladinsko reprezentanco na evropskem prvenstvu.
Jutri čaka Alianso tekma osmine finala pokala Slovenije, ko se bo merila z drugoligaškim Olimpom iz Ljubljane.
MOJCA KNEZ
Urš dru Ves
Na velik so nastopi Z'dežele 1
Urška Ž
osvojila 2. spet usodn bordse. Pr to de Gier v polfinalu Prijetno je kategoriji d sto. V polfi govalko, J reks pa je preboj v p stara znan
K zmagi proti ekipi iz Zenice je 16-letna Rebeka Abramovič prispevala 10 točk.
Dve težki tekmi v enem tednu
Celjske košarkarice so v 3. krogu Jadranske lige v dvorani Gimnazije Celje - Center ugnale bosanski Čelik.
Varovanke Damirja Grgiča so bile boljše z 80:60. Trener je moral kljub bolj ali manj dobri igri nekajkrat precej povzdigniti glas: »Vem, da se vidi grobo, vendar je to v dobro mojih deklet. Začele so popuščati, zato sem jim dajal napotke, ki so bili seveda precej glasni. Drugače pa sem vesel in ponosen na dekleta, ker vemo, da smo ena mlajših ekip v Jadranski ligi.«
Najboljša strelka je bila ponovno 18-letna Nika Barič, ki je tokrat prispevala 20 točk, Ana Turčinovič pa jih je vknjižila 18. V naslednjem krogu se bodo Celjanke odpravile na eno najtežjih tekem, v Bijelo Polje, kjer bodo poskušale obdržati 1. mesto na lestvici. »Tisti, ki vsaj malo spremljajo žensko košarko, vedo, da je to eno najbolj vročih gostovanj. Toda mi smo tam lahko popolnoma neobremenjeni,« dodaja Grgič.
Še pred tem Celjanke jutri čaka tekma v DP, ko bodo gostile večne tekmice, ekipo Kranjske Gore.
MOJCA KNEZ, foto: SHERPA
IG
iošarkarje. Hopsi, Elektra in
osa. Igralci Tončija Mašine so
prednost 18 točk. Gostje so apadu, zato so odločale zadnje il zmago. Šentjurčani niso imeli uigrana ekipa Damjana Nova-;lsko razpoloženega Američana šentjurski strateg nezadovoljen od 25. Z novim prvoligašem pa ■u je ugnala Messerja s 86:66. )a je še 15 skokov. lo laški Zlatorog. Hopsi bodo m.
MOJCA KNEZ
ka iga,
;na tretja
ti nagradi Rotterdama v judu le tri članice celjskega kluba Sankaku.
^olnir je v kategoriji do 63 kg mesto. V finalu je bila zanjo a domačinka Elisabeth Wille-ej je izločila domačinko Mari, Izraelko Alice Schlesingerm, pa Nemko Claudio Malzahn. ? presenetila Vesna Džukič v do 57 kg, kjer je osvojila 3. me-nalu je izgubila s kasnejšo zma-laponko Aito Sato. Petra Nabila v kategoriji do 52 kg peta, olfinale ji je preprečila njena ka, Španka Ana Carascosa.
DEAN ŠUSTER
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 13. krog: CM Celje -Hit Gorica 1:0 (0:0); Čadikov-ski (61), Koper - Rudar 2:1 (1:1); Osterc (30), Marčeta (51); Korun (42), Domžale -Nafta 1:1 (0:1), Maribor -Olimpija 0:0.
2.	SL, 11. krog: Dravinja -Interblock 1:1 (1:0); Alenc (3); Centrih (90), Šmartno - Bela krajina 5:4 (2:1); Mujanovič (3, 74), Mahmutovič (32, 72, 88); Biščan (33, 70), Martino-vič (51), Perme (69). Vrstni red: Interblock 21, Aluminij, Dravinja 19, Bela krajina, Drava 15, Mura, Šenčur 14, Krško 12, Dob 11, Šmartno 7.
3.	SL - vzhod, 9. krog: Šentjur - Simer Šampion 1:4 (0:2); Filovič (55-11 m); Kožar (8), Lazičič (29), Djuranovič (75, 78), Zreče - Bistrica 2:1 (1:0); Jelenko (23), Trunkl (93-11 m), Malečnik - Kovinar Štore 1:2 (1:1); Kos (39), Skale (66). Vrstni red: Odranci 22, Kovinar 19, Simer Šampion, Grad, Zreče, Veržej 15, Tro-mejnik 14, Malečnik 13, Čar-da 12, Paloma, Dravograd 11, Stojnci 7, Bistrica, Šentjur 4.
Štajerska liga, 9. krog: Rogaška - Koroške gradnje 1:3 (0:2); Tadina (50), Šoštanj -Podvinci 3:2 (1:0); Softič (19, 74), Obu (73), Gerečja vas -Mons Claudius 1:1 (0.0); Bo-žak (52), Ormož - Šmarje 1:1 (1:1); Čakš (13). Vrstni red: Zavrč 27, Šoštanj 24, Pohorje, Pesnica 18, Peca 13, Šmarje 12, Poljčane 11, Ormož, Mar-les hiše, Rogaška 9, Podvinci 8, Gerečja vas, Mons Claudius, Koroške gradnje 7.
MČL, MNZ Celje, 7. krog: Kozje - Vransko 2:0 (0:0); Golob (48), Bolko (86), Pivovar Laško - Brežice 1:1 (0:1); Pi-raku (63). Vrstni red: Žalec
15,	Krško B 13, Kozje 10, Pi-vovar 8, Radeče 4, Brežice 3, Vransko 2.
MALI NOGOMET
1.	SL, 5. krog: Oplast - Do-bovec 2:1 (1:1); Stres (12). Vrstni red: Puntar 12, Litija, Dobovec, Oplast 9, Casino Sa-fir, Tomi 6, Sevnica 3, Izola 2.
2.	SL, 2. krog: Viktobirit -Nazarje 3:1 (1:0); V. Kugler (22). Vrstni red: Kebelj, Vik-tobirit 6, Velike Lašče 4, Slovenske gorice, Nazarje, Benedikt, Weber 3, Branik 1, Ajdovščina, Selce, Tomaž 0.
ROKOMET
1. B SL, 4. krog: Celje Pivovarna Laško B - Ajdovščina 19:23. Vrstni red: Krško 8, Sviš, Škofljica 6, Izola, Sevnica, Celje B, Kočevje, Železniki 4, Grosuplje 3, Ajdovščina, Mokerc 2, Velika Nedelja 0.
1. SL (ž), 5. krog: Zagorje -Celje Celjske mesnine 42:17 (18:11), Ajdovščina - Velenje 32:31 (14:14). Vrstni red: Zagorje 9, Krim Mercator 8, Olimpija 7, Ptuj 6, Krka, Piran 4, Ajdovščina 4, Celje, Izola, Velenje 2, Žalec 0.
KOŠARKA
1. SL, 1. krog: Maribor Messer - Elektra 66:86; Zolotič
16,	Jovanovič 11; Miljkovic 21, Lelič 18, Nuhanovič 13, Horvat 12, Vidovič 9, Bilič 5, Jer-šin, Lekič 4, Hopsi - Helios 75:74; Venta 14, Thondique 12, Sebič, Kobale 11, Podvr-šnik 8, Vrsaljko, Sviridov 7, Godler 5; Bubnič 16, Mali, Pa-šalič 11, Parklji - Šentjur 80:95; Krejič 19,Čebašek 15; Harma-son 26, Šimovic, Hohler 16, Ručigaj 12, Ferme 11, Jovanovič 6, Držič, Sebič 4.
1.	B SL, 3. krog: Konjice -Postojna 78:48; Gačnik 14, Teraš 13, Dimec, Jereb 12, Sivka 11, Rap, Malus 5, Brodnjak, Lajnšek, Čuk 2; Glavaš 13, Ilič 9, Rogaška - Kranj 83:75; Spe-šič 20, Tomič 17, Petrovič 12, Jotič, Plavčak, Ambrož 8, Smajlovič 6, Pešič, Pungart-nik 2; Horvat 19, Urbanc 16. Vrstni red: Rogaška, Hrastnik 6, Radovljica, Šenčur, Portorož, Litija 5, Primorac, Grosuplje, Nova Gorica, Konjice, Sežana, Medvode, Triglav 4, Postojna 3.
2.	SL - vzhod, 3. krog: Vrani - Terme Olimia 67:81, Dravograd - Nazarje 73:58. Vrstni red: Terme Olimia, Ježica 6, Radenska, Bistrica, Dravograd, Vransko, Fenomeni, 4, Lastovka, Nazarje, Union Olimpija B 3, Calcit Mavrica, Krško 2.
1. SL (ž), 3. krog: Ježica -Rogaška 89:61; Macura, Ha-tič 17; Baloh 14, Muhovic 13, Svetič 11, Vodeb 10, Starček 8, Volarič 4, Krebs 1. Vrstni red: Celje, Ilirija 6, AJM, Je-žica, gVt 5, Kranjska Gora 4, Triglav, Rogaška 3, Odeja, Domžale 2, Grosuplje 1.
Jadranska liga (ž), 3. krog: Celje - Čelik Zenica 80:60; Barič 20, Turčinovic
18,	Klein 15, Abramovič 10, Bosilj 9, Klavžar 4, Jagodič, Jevtovič 2; Pilav 29, Andjelic
19.	Vrstni red: Celje, Partizan, Jolly 6, Gospic, Korač 5, Voždovac, Jedinstvo, Vojvodina, Čelik, Medveščak 4, Lupa, Maribor 3.
ODBOJKA
1. SL (ž), 3. krog: Aliansa - Formis Bell 3:0. Vrstni red: Aliansa 9, Koper 8, Nova Gorica, Sloving 6, Prevalje, For-mis 3, Jesenice 1, Novo mesto 0.
Debi Bevca: prvič Celjani nisG dobili gola!
V soboto so bile odigrane štiri tekme 13. kroga 1. slovenske nogometne lige, medtem ko je nedeljska med Pri-morjem in Triglavom odpadla zaradi močne burje in deževja v Ajdovščini.
Edini gol je v Areni Petrol padel v 62. minuti, ko je s strani podal Domen Beršnjak, med nogama je žogo prepustil Roki Štraus in prišla je do osamljenega Dragana Čadikov-skega, ki jo je hladnokrvno pospravil v mrežo. Omenjeni trije nogometaši so imeli zelo zrele priložnosti v prvem delu, toda vsi so žogo usmerili mimo vrat: po asistenci Breziča Čadikovski s predolgim lobom, Štraus le decimeter od vratnice, Beršnjak pa po odličnem preigravanju silovito, a precej nenatančno. Zato pa je bolje meril Roman Bezjak, ki mu je trener namenil vlogo branilca; pri močnem strelu se je izkazal gostujoči vratar Simčič. Marsikdo je pomislil na nepisano nogometno pravilo - če ga ne daš, ga dobiš. Ni veliko manjkalo, pa bi ga potrdil Jogan, toda vratar Amel Mujčinovič je dobro reagiral. Večina gledalcev je domače igralce z aplavzom pospremila v slačilnico. Očiten je bil garaški pristop, linije so delovale, le zadetka ni bilo. Disciplinirana in strpna igra sta bili nagrajeni po 15 minutah 2. dela. Šele po zaostanku so se prebudili gostje. Arčon je slabo zaključil obetaven prodor, Galešic pa zadel zunanji del mreže. Na drugi strani bi lahko zmago potrdil Gorazd Zajc, ki je neoviran stekel proti golu, a se je zapletel.
»Trenutno zame najboljši na svetu«
»Moji igralci so prikazali premalo želje predvsem v prvem delu. V napadu so se premalo gibali. Vezisti so bili preveč oddaljeni od tekmecev. Imeli smo lepo priložnost za zadetek, a je nismo izkoristili za razliko od domačinov, ki jim čestitam za zasluženo zmago,« je srečanje povzel trener Gorice David Peršič. »Pomembnost tekme je storila svoje in odvzela precej lepote, od katere pa se ne živi. V nekaj dneh smo uspeli določene stvari spremeniti, čeprav je današnja zmaga tudi plod dela mojih dveh predhodnikov. Bil sem vesel, ker sem v fazi obrambe opazil, da sem vendarle uspel nekaj dodati. V oči me je namreč zbodel podatek, da je celjsko moštvo prav na vsaki dosedanji tekmi prejelo zadetek,« je v uvodu po uspešnem debiju na celjski klopi govoril Stane Bevc. Ustrezno je razdelil igralna mesta, s sebi lastnimi prijemi spodbodel večino igralcev in zaenkrat ekipo odlepil z repa razpredelnice. »Fantom čestitam za izjemno discipliniran pristop, čeprav je očitno, da so še v krču. Zahteval sem
Stane Bevc se je odel v »črnino«, razplet tekme pa je ponudil veselje. Ob njem sedita pomočnik Damjan Romih in tehnični vodja Borut Arlič.
popolno osredotočenost na obrambne naloge, kajti to je osnova za kakovosten napad. Podrobno sem si ogledal posnetek prvega dvoboja v Novi Gorici, kjer je Celje pogumno napadalo, nato pa zadetke prejemalo iz protinapadov. Doslej je v celjski mreži končalo 21 žog, kar je odločno preveč. V prvenstvu moraš stremeti, da v povprečju ne prejemaš več kot en gol na tekmo in da dosegaš dva. Preveč prostora so dopuščali nasprotnikom. Bezjakova nova vloga je bila namenjena presenečenju, obenem pa naj bi s svojo hitrostjo poskušal zaustaviti Velikonjo. Ti fantje, ki jih imam, so trenutno zame najboljši na svetu!« je pred jutrišnjo prijateljsko tekmo v Šentjurju in prvenstveno pri Olimpiji razpredal Bevc.
Edini zadetek za celjsko moštvo je dosegel Dragan Ča-dikovski: »Tudi na prejšnjih tekmah nismo igrali slabo. Tokrat smo bili pravi v obeh fazah igre in nadigrali Gorico. V Stožicah imajo lep štadion, lepo igrišče in tja gremo po zmago!« Največ je prikazal
Domen Beršnjak, ki se je hitro vživel v celjsko moštvo. Zanimivo igro je prikazal tudi Sebastjan Gobec, tokrat na sredini igrišča. Trenerjeva poteza je bila zadetek v polno.
Pričakovali višjo uvrstitev
Rudar je doživel šesti poraz, v Novi Gorici je bilo
boljše moštvo Kopra, ki je v ^^ 30. minuti povedlo preko -rc Milana Osterca. Kmalu je nt uspelo izenačiti Urošu Ko- t@ runu. Koprčani so boljšo tn predstavo in zasluženo zmago t^ potrdili v uvodnih minutah s 2. polčasa, natančen je bil Danijel Marčeta, ki je v igro vstopil v 24. minuti zaradi poškodbe Grižoniča.
Vezist Uroš Korun je dejal: »Pokazalo se je, da iz vsake naše napake prejmemo zadetek, in to nas je zopet bpo-kopalo<. Po našem izenačenju smo mislili, da bomo v nadaljevanju rezultat lahko obrnili v svojo korist. Vendar se je izkazalo, da nam nikakor ne uspe sestaviti dveh dobrih polčasov, saj smo v prvem dokaj dobro igrali, zatem pa v drugem ne. Treniramo dobro, a tega nam iz tekme v tekmo ne uspe potrditi.« Trenutno 8. mesto na lestvici je pod pričakovanji. »To nedvomno drži, saj smo po dobrem začetku prvenstva pričakovali višja mesta. Kar je, je, treba je dvigniti glave in dokazati, da lahko posežemo višje. Moram pa poudariti, da je vzdušje v sla-čilnici zelo dobro, zato se sprašujemo, zakaj so rezultati tako slabi. Še naprej moramo trdo delati in upati, da se bodo izidi kmalu obrnili v našo korist,« je zaključil Korun.
Rudar, ki se je še dodatno okrepil z bivšim vezistom oziroma napadalcem Drave Do-risom Kelencem, bo v soboto gostil Primorje.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Dragan Čadikovskiii ^
CM Celje (4-3-2-1): Muj-činovič - Medved, Klun, Kačičnik, Bezjak - Gobec, Brezič, Beršnjak - Štraus, Močič - Čadikovski. Igrali so še Zajc, Bakarič, Po-povič.
LESTVICA 1.SNL
1.MARIBOR
2.D0MŽAL£
3.	NAFTA
4.	LUKA KOPER
5.PRIM0RJE
6.	HIT GORICA
7.	CMCEUE
8.	RUDAR 9.0UMPIJA
10. TRIGLAV
O	24: 6	31
3	17: 8 26
4	27:21	23 6	15:17	17
5	23:22	15
6	14:20 15 6	18:21	13 6	17:24 13 6	15:19 11 5	11:24 11
Domen Beršnjak je bil v večini primerov neustavljiv, v tem na fotografiji pa ga je Dejan Žigon uspel (nepravilno) zaustaviti.
Rudar (4-4-2); Savic - Je-seničnik, Cipot, Berko, Dedič - Roj, Novakovič, Ko-run, Mujakovič - Djerma-novič, Trifkovič. Igrali so še Mešic, Bratanovič, Gr-bič.
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Godalci v novo sezono
Celjski godalni orkester pripravil pet abonmajskih koncertov
Potem ko so lansko sezono člani Celjskega godalnega orkestra končali s slavnostnim koncertom ob svoji 65-letnici, so tudi za novo sezono pripravili pet abonmajskih koncertov. Prvi bo že nocoj (torek) ob 19.30 v Narodnem domu.
Ta imeniten celjski glasbeni sestav, ki ga že 23. sezono vodi Nenad Firšt, je med redkimi ljubiteljskimi orkestri v državi, ki vsako sezono pripravi svoj koncertni abonma, dodatna zanimivost je, da so domala vsi njihovi koncerti razprodani. Orkester tako uspešno predstavlja celjsko kulturno življenje v slovenskem in evropskem prostoru. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj, leta 1998 naj-
višje priznanje Mestne občine Celje, zlati grb, leta 2004 pa častni znak Občine Bled. Orkester redno sodeluje v programih Glasbene mladine Slovenije in Društva slovenskih skladateljev ter snema za RTV Slovenija in RAI. Z orkestrom so sodelovali vodilni domači in tuji solisti ter gostujoči dirigenti.
Na nocojšnjem prvem koncertu nove sezone bo orkester pod taktirko Nenada Firšta in s solistoma, flavtistom Matejem Zupanom in harfistko Urško Križnik Zupan, izvajal dela Mahlerja, Romberga, Kuhlaua, Sibeliusa in Griega.
V sezoni bodo sledili še tradicionalni novoletni koncert (26. decembra), zatem pa še trije, v marcu, aprilu in ma-
Sam in s kvintetom
Petkov recital akordeoni-sta Mihaela Strniše v Narodnem domu Celje je bil ob obilici glasbenih dogodkov v mestu dobro obiskan.
Sam je poskrbel za izvedbo raznolikega in zahtevnega programa skladb Scarlattija, Goloba, Jacobija in Bacha, v drugem delu pa so se mu pridružili še ostali člani kvinteta Gamma in skupaj so temperamentno zaključili večer s tangom in ciganskimi napevi.
Recital je Hiša kulture Celje pripravila v sklopu predstavitev mladih glasbenikov na celjskih odrih. Mihael Strniša (1989) je začel z osmimi leti
igrati harmoniko v domačih Radečah, kjer je z odliko končal nižjo glasbeno šolo. Šola-
Mihael Strniša
Ipavci v slikanici za otroke
Šentjurski Ipavčevi dnevi o teh znamenitih skladateljih prinašajo še eno spoznanje. Le malokdo namreč ve, da so Ipavci ustvarjali tudi za otroke.
Vseeno tu in tam kakšen glasbeni pedagog širokega obzorja na repertoar šolskega zbora uvrsti pesmico iz te malhe. Odslej bo ta zapuščina gotovo bližje tudi mladini, saj je zgodba o Ipavcih vzporedno z zgodbo o novi glasbeni družini v večstano-vanjski hiši izšla v slikanici Hiša glasbe. Avtorica besedila je Zvezdana Majhen, ilustracije pa so delo Mojce Cerjak. Kot so založniki zapisali knjigi na pot, » _ vabi družino k prepevanju in branju ter k domoljubni vzgoji.« Zelo prijetno pa so jo z igrico o svetu
z glasbo in takem brez nje pred polno dvorano tudi najmlajšega občinstva na pot pospremili učenci OŠ Franja
Zgodovina neke ljubezni za varno hišo
ju. Posebnost bodo zadnji trije koncerti. Na tretjem bo namreč za taktirko poprijel gostujoči dirigent Borut Smre-kar. Spored četrtega koncerta bo posebej svež repertoar-no. Občinstvo bo namreč popeljal skozi Balkanske portrete odličnega celjskega klarinetista in skladatelja Gorana Boj-čevskega, ki bo nastopil tudi kot solist, sodeloval pa bo tudi kvintet Gamma. Zadnji koncert sezone bo ob orkestru na oder pripeljal tudi Akademski pevski zbor Celje, ki ga vodi Sonja Čendak Pavlič.
Neumorni celjski godalci bodo s svojimi letošnjimi koncerti zagotovo ponovno pož-lahtnili utrip celjske glasbene scene.
BRANKO STAMEJČIČ
nje je nadaljeval na Gimnaziji Celje - Center, zdaj pa študira glasbeno pedagogiko na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob čemer se je vpisal tudi na tamkajšnji Konzerva-torij za glasbo in balet (smer harmonika), na Glasbeni šoli sv. Stanislava pa se uči petje.
AB
Hiša kulture in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravljata ob 10. obletnici celjske varne hiše jutri, v sredo, ob 19.30 v Narodnem domu Celje dobrodelno prireditev, na kateri bosta pianistka Sonja Pahor in dramska igralka Polona Vetrih uprizorili glasbeno monodramo Zgodovina neke ljubezni.
Monodrama razkriva strastno ljubezensko-profesional-no zvezo med igralko Adele Sandrock ter dramatikom in pisateljem Arthurjem Schni-tzlerjem. Zgodba se dogaja konec 19. stoletja, potem ko so igralki dodelili glavno žensko vlogo v pisateljevi drami Pravljica. Zveza je trajala le dobro leto, je pa v tem razmerju nastala gora strastnih pisem. Ta so navdihnili to delo, ki občinstvu v odlični predelavi obeh umetnic oživi strastno vihravo razmerje, pričara čas in ozračje dekadentnega fin-de-siecla.
Glasbeno monodramo bosta izvedli dramska igralka Polona Vetrih, starosta slovenskih gledaliških desk, ter odlična slovensko-itali-
janska pianistka Sonja Pahor. Obe umetnici, organizatorji in Varna hiša Celje upajo, da bodo pritegnili v mesto številno občinstvo ter
s prodajo vstopnic pomagali varni hiši pri njenem delovanju in nadaljnjem razvoju.
BS
Oktet 9 v Istri, na Jerseyu in v Celju
Oktet 9 Gimnazije Celje - Center je bil v začetku oktobra na dveh krajših turnejah.
V Pulju so 2. oktobra kot posebni gostje in edina tuja zasedba nastopili na 6. festivalu klapske glasbe ter si s svojim nastopom pripeli stoječe ovacije občinstva. Med 6. in 10. oktobrom pa so tri koncerte pripravili še na Kanalskih otokih oziroma na otoku Jersey, kjer so peli za otoško vlado, številne ugledne goste in predstavnike britanske krone na otočju.
Oktet 9 nastopa zdaj v zasedbi desetih sedanjih in nekdanjih dijakov gimnazije, že peto sezono jih vodi Gregor Deleja. V zadnjih letih so s številnimi nastopi in koncerti po domovini ter turnejah ter s polfinalnim nastopom na šovu Slovenija ima talent
postali ena bolj priljubljenih slovenskih a cappella zasedb, ki poleg vedno bolj priljubljenega sloga vocal playa vključuje tudi tradicionalni klasični in ljudski repertoar.
V četrtek ob 20. uri se bo zasedba predstavila v celjskem klubu Local s potopisnim koncertom o turneji na otok Jersey. Gre za začetek novega projekta Hiše kultu-
re Celje in Društva ljubiteljev umetnosti Celje z imenom LocalCoolTura, ki je namenjen mladim obetavnim zasedbam iz Celja in Slovenije. Do konca sezone se bo tako v Localu z zvoki roka, funka, džeza, soula in popa predstavilo šest zasedb s koncerti, ki bodo na sporedu vsaka dva meseca.
BS
Avtorica besedila Zvezdana Majhen s slikanico Hiša glasbe, ki jo je mogoče kupiti tudi v Knjižnici Šentjur.
Malgaja in Glasbene šole skladateljev Ipavcev.
StO
Foto: GrupA
Svet zavoda Dijaškega doma Celje
Ljubljanska cesta 21, 3000 CELJE Razpisuje delovno mesto
ravnatelja/ravnateljice
Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (UL.RS št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09)
Kandidati/ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: dokazilo o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, program vodenja zavoda, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, opravljenem ravnateljskem izpitu, potrdilo iz kazenske evidence, potrdilo sodišča, da niste v kazenskem postopku - s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču, izven kraja prebivališča, proti vam ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Dijaškega doma Celje
Ljubljanska cesta 21, 3000 Celje s pripisom: ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati/ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku
Direktor PU Celje Karol Turk, Marjan Šeško iz lokala Branibor, generalni direktor policije Janko Goršek in Katja Blatnik iz Zavoda Varna pot.
Bežal v soju medijskih luči
Noč brez nesreč, a ne brez pijanih voznikov - Manj mrtvih zaradi truda nevladnih ustanov
Minuli konec tedna je bil po vsej Sloveniji poostren nadzor prometa. Najbolj v noči na nedeljo, saj se je Slovenija tudi letos vključila v mednarodni projekt Evropska noč brez prometnih nesreč. V šestih urah so celjski policisti ustavili 64 voznikov, ti so naredili 40 kršitev cestnih predpisov, trije vozniki so bili pijani, enega so pridržali. Najvišja stopnja alkoholizira-nosti je bila 0,55 miligra-ma alkohola v litru izdihanega zraka. Največja »cvetka« je bil mlad voznik, ki si je prislužil kar 1.450 evrov kazni in 13 kazenskih točk.
Celjan namreč ni ustavil na znake policistov in je iz Aškerčeve ulice (kjer je bil nadzor) zapeljal na parkirišče, izstopil iz avtomobila in začel bežati. Skoraj bi mu uspelo, a so ga kaj hitro dohiteli policisti, ki so se zagnali za pobeglim, nato še novinarji. Mladenič je namreč poskušal zbežati v soju kamer in bliskavic fotoaparatov, saj
je akcijo spremljalo večje število novinarjev. Novinarji gor ali dol, voznik je bil pod vplivom alkohola, vozil pa je neregistrirano vozilo. Kazen je dobil tudi za poskus pobega. Dobra novica sobotne noči je bila, da je minila brez
prometnih nesreč. V akciji Evropska noč brez prometnih nesreč so sodelovali tudi člani Zavoda Varna pot iz Ljubljane, ki pomaga žrtvam nesreč in njihovim svojcem. Tokrat so v celjskem lokalu Branibor mlade opozarjali na
✓
kc-.'ü!^-
nevarnost alkohola. Tiste, ki so skrbeli za prevoz prijateljev po zabavi domov in so ostali trezni, so nagradili. »Lokalu in Varni poti gre vsa zahvala, saj policisti opažamo na terenu pozitivne učinke takšnih akcij. Na cestah je manj mrtvih in manj poškodovanih. Še posebej trud, ki ga v preventivo in ozavešča-nje vlagajo nevladne organizacije, je velik. To vse kaže, da vendarle vlagamo veliko v prometno vzgojo in da nikoli ni prepozno za preventivo. Tudi mediji imate pri tem veliko vlogo, saj policija sama vsega ne zmore,« je dejal generalni direktor policije Janko Goršek.
Le zaslužek
Vendar je treba omeniti, da se za sodelovanje v akciji, kot je bila v soboto ponoči, ne odloči ravno veliko gostincev. Da je tem bolj pomemben zaslužek, smo pisali že pred tedni, ko se na sestanek s policijo ni odzval nihče od celjskih gostincev in taksistov. Marjan Šeško iz Branibora se varnosti svojih gostov očitno zaveda, kar se mu bo zagotovo obrnilo v prid: »Mislim, da bi moralo biti v interesu vseh gostincev, da takšne akcije obstajajo in da v njih sodelujejo. Vsak gostinec si želi, da se gost varno odpelje domov.« Temu pritrjuje tudi Katja Blatnik iz Zavoda Varna pot. »Mi sicer z gostinci razen v tem projektu ni-
Rdeče luči so se najbolj bali vozniki, ki so ta večer pili.
Šrotu sodni opomin
Končan sodni postopek Perčič proti Šrotu - Različne izjave Perčiča, najprej je bila brca, potem ne več
Na celjskem okrajnem sodišču se je včeraj na novo začelo in končalo sojenje celjskemu županu Bojanu Šrotu. Očitali so mu povzročitev lahke telesne poškodbe. Pred tremi leti naj bi v trgovini na Polulah klofutnil celjskega črkoslikarja Ladislava Perčiča. Šrot je ves čas zanikal očitke, a je sodnica Saša Kovačič dala prav Per-čiču.
»Presodila sem, da je do kaznivega dejanja prišlo. Zaradi olajševalnih okoliščin, saj je obtoženega (Šrot, op. p) izzval z žaljivkami oškodovanec (Perčiča, op. p.), je bilo to kaznivo dejanje v lažji obliki. Zato je izrečen le sodni opomin,« je pojasnila.
Perčič in Šrot naj bi se sprla pri blagajni polulske trgovine. Perčič trdi, da mu je Šrot primazal klofuto in da mu jo je »nemudoma vrnil«. Potem naj bi župana brcnil. Zanimivo je, da je Perčič na včerajšnjem sojenju trdil, da brce ni bilo.
Policisti so ustavljali voznike, ki so morali opraviti preizkus alkoholizi-ranosti.
smo imeli veliko stika, nas je pa presenetilo, da nas je zelo veliko gostincev zavrnilo. Žal je na prvem mestu le zaslužek, smo pa veseli, da se je odzvalo vsaj sedem lokalov v Sloveniji.«
Člani Varne poti so že ves minuli teden mladim voznikom na nekaterih bencinskih črpalkah delili zloženke s preventivno vsebino. »Odziv na bencinskih servisih je bil pozitiven, samo v petih dneh smo se pogovarjali s približno tri tisoč mladimi, starimi od 18 do 35 let. Več kot 95 odstotkov jih podpira takšne aktivnosti, žalostno pa je, da jih je skoraj 60 odstotkov v življenju že vozilo pijanih. Moram pa reči, da se je v zadnjih letih glede preventive in vzgoje v prometu naredilo veliko, zlasti pri
mladih. Ne smemo pa si zatiskati oči, da smo že naredili dovolj, veliko voznikov namreč še vedno ne poveže nevarnosti alkohola z nevarnostjo pri vožnji.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Direktor celjske policijske uprave Karol Turk: »Z letošnjimi podatki o prometnih nesrečah in s številom pridržanih pijanih voznikov, ki so potencialni povzročitelji nesreč, smo lahko zadovoljni. Naš ključni cilj je bil zmanjšati stopnjo alkoholiziranosti in tu nam je uspelo. Ta smer izključevanja vinjenih iz prometa je prava.«
Večkrat je župana tudi ozmerjal. Prav tako je v policijskem zapisniku omenjeno, da je Perčič izjavil, da ga je Šrot udaril s pestjo, na sojenju pa je trdil, da ga je udaril z dlanjo. Včeraj so zaslišali tudi zdravniškega izvedenca, ki ni z gotovostjo potrdil tega, da so bile Perčičeve poškodbe ušesa posledica udarca. Perčič je namreč k zdravniku odšel šele tri tedne po dogodku.
Župan, ki je bil zaradi opomina vidno razočaran, je ves čas vztrajal, da je Perčiča le odrinil stran: »Nimam prav nobenega razloga, da bi zamolčal ali se zlagal, v kolikor bi Perčiča res udaril. Sem pa vesel, da sem se imel toliko pod kontrolo, da ga nisem. V trgovini ni prišlo do verbalnega konflikta, ampak do prostaškega in žaljivega zmerjanja s strani Perčiča,« je pojasnil Šrot na sodišču. Župan bo moral plačati tudi vse stroške sodnega postopka.
SIMONA ŠOLINIČ
HALO, 113
Trčil v pešca
V petek popoldne se je v Brodarjevi ulici v Celju huje poškodoval 35-letni pešec. Vanj je med nepravilnim vzvratnim premikom tovornega vozila trčil 42-letni voznik. Ta je vzvratno zapeljal proti vhodu v stavbo, očitno pa ni videl 35-letnika, ki je stal za vozilom. Pešec se zdravi v celjski bolnišnici.
Odpeljali avto in si natočili bencin
Konec tedna so neznanci s parkirišča Ulice Pod gabri ukradli osebni avtomobil Volkswagen golf. Lastnik ocenjuje, da je oškodovan za okoli 800 evrov. V Ljubiji na območju Policijske postaje Mozirje pa je v petek zagorelo. Požar je izbruhnil v prostorih mizarstva. Tujo krivdo so kriminalisti izključili, ogenj pa je povzročil za najmanj 5 tisoč evrov škode. V noči na nedeljo so bili delavni tudi nepridipravi, ki so iz dveh tovornih vozil, parkiranih na gradbišču na Lopati, ukradli okoli 280 litrov goriva. V isti noči so morali policisti še na teren na Mariborsko cesto v Celju, kjer so neznanci okradli trafiko.
SŠol
Zadimljeni Metro
Iz kotlovnice blagovnice Metro v središču mesta v Prešernovi ulici se je včeraj okoli pol desetih razširil dim. Dim se je razširil v zgornje prostore tamkajšnje trgovine. Požara in večjih posledic k sreči ni bilo. Vzrok za manjši preplah naj bi bilo delo serviserja, ki je pred tem opravljal vzdrževalna dela. Na kraj so prišli celjski poklicni gasilci.
MJ
ISCEMO TOPEL DOM
Naravna prehrana psa
Pozdravljeni, ljubitelji živali! Ste že slišali za termin »naravna prehrana psov«? Ko sem iskala najboljši jedilnik za svojega psa, sem po naključju naletela na članek, ki govori o slabostih briketirane in konzervirane ter kuhane domače hrane za pse in o prednostih hranjenja z naravno, t. j. surovo hrano.
Pri slednji psa hranimo s surovimi kostmi, na katerih je še nekaj mesa, z ribami in mesom, dodatnimi maščobami in vitamini v obliki drobovine, zelenjave in ribjega olja. Verjetno ste se ob prebranem malo zamislili, saj ste že velikokrat poslušali o povečani napadalnosti psov, ki so jedli surovo meso. Naj
Sem 2 leti stara ovčarka, ki išče ljubimcaza skupno življenje. Bodi ovčar iz Štajerske in imej dobrega lastnika. Aja, pa bodi lep, itak! (8464)
vam takoj povem, da zagovorniki tovrstne prehrane pri
ROZICE IN CAJCKI
Fižolove
I v v ■
luscine sladkor
■ v
V	ljudskem zdravilstvu pripisujejo fižolovim luš-činam sposobnost, da lahko znižajo krvni sladkor. Tudi novejša znanstvena dognanja govorijo temu v prid in predlagajo čajne mešanice in druge pripravke iz luščin za dopolnilno zdravljenje sladkorne bolezni.
Fižol (Phaseolus vulgaris), ki se ga je v preteklosti prijelo ime »meso ubogih«, izvira iz Mehike. V 16. stoletju so ga v Evropo zanesli pomorščaki, že tisočletja prej pa so ga kot hranilo in zdravilo uživali Indijanci. Če govorimo o zdravilnosti fižola, imamo v prvi vrsti v mislih luščine zelenih plodov oziroma fižolo-ve stroke, ki jih potrgamo in posušimo.
V	zeliščarski literaturi se pogosto omenja, da luščine vsebujejo inzulinu podobno snov glukokinin, ki znižuje sladkor v krvi in seču. Učinkovitost slednjega dandanes ni potrjena, kljub temu pa luš-činam pripisujejo zmožnost zniževanja krvnega sladkorja, za kar naj bi bil zaslužen krom. Za nižanje sladkorja je dejansko zadolžen inzulin, a ni učinkovit, če telesu primanjkuje krom. Slednji je bogato zastopan v fižolovih luščinah, zato jih strokovnja-
znižajo
ki svetujejo kot dopolnilno zdravljenje sladkorne bolezni tipa II. Krom je izjemnega pomena za uravnavo krvnega sladkorja tudi pri zdravih ljudeh.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRMAT
Od novejših dognanj pa nazaj k zeliščni rabi luščin, utemeljeni na ljudskem izročilu. Kot rečeno, se fižolove luš-čine v prvi vrsti priporočajo sladkornim bolnikom. Čez poletje se jim svetuje, naj uživajo čim več kuhanih zelenih luščin in naj dodobra izkoristijo fižolovo sezono. Simon Ašič je predlagal, da naj sladkorni bolniki poleti vsaj en teden jedo izključno stroč-ji fižol, tudi do kilogram na dan. Po tedenski kuri naj bi se jim sladkor v krvi in seču znižal tudi za trideset do štirideset odstotkov. Za obdobja v letu, ko ne bo na voljo svežega zelenega fižola, naj ga čim več vložijo v kozarce. Seveda pa lahko tudi s posušenimi luščinami uspešno zbijamo sladkor v krvi in se-ču.
V ljudskem zdravilstvu z luščinami zdravijo tudi bolezni ledvic in mehurja. Delujejo proti ledvičnim kamnom in pesku ter raztapljajo in odvajajo sečno kislino. Veljajo tudi za šibak diuretik,
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
svojih psih niso opazili povečane agresije, poročajo pa o številnih pozitivnih učinkih. Psi, ki so bili prej bola-ni, jim je odpadala dlaka, so imeli prebavne težave, bili predebeli ali presuhi, so imeli slab zadah, umazana ušesa, kožne ali kakšne drugačne alergije, bili apatični brez razloga, trpeli za diabetesom, artritisom, boleznijo mišičja, celo rakom oziroma so imeli kakšne druge težave, so bili po spremembi prehrane kot prerojeni. Izboljšanje se je pojavilo že v nekaj dneh, kuž-ki pa so bili zdravi, veseli in polni energije.
Sama sem bila v dvomih glede hranjenja s surovo hrano, a po dveh urah brskanja za dodatnimi informacijami
Pika, pika, pikica, to je ena slikica. Dolga ušesa, kratek vrat, pa po bradi mal' kosmat. Kdo sem? Ja, kuža, ne! (8473)
se je moje mnenje spremenilo. Če gledamo z evolucijskega vidika, je pes pravzaprav čisti mesojdec, njegovi sorodniki v divjini (tako kot neposreden prednik današ-
Še vedno sem žalostna in razočarana nad svojimi prejšnjimi lastniki, saj so me pustili kar na veterinarski kliniki. Ampak ko vidim druge kužke, ki odhajajo v nov dom, me to navda z upanjem, da tudi mene čaka nova priložnost. (8479)
njega psa) pa se prehranjujejo izključno s surovo mesno hrano, občasno pojedo travo ali plodove. Torej je naravna prehrana s tega vidika popolnoma utemeljena. Z zdravstvenega vidika pa očitno tudi, glede na vsa poročila o nenadnem izboljšanju zdravja in počutja psov. Sa-
ma bom verjetno poskusila z naravno prehrano, morda pa je res nekaj na tem. Poskusiti ni greh, sploh pa če se bo zdravstveno stanje našega psa resnično spremenilo. Za več informacij obiščite spletno stran www.kuz-ki.povejnaprej.net.
NINA ŠTARKEL
V mestu je nova šefica, pittbullka Aira. Morda izgleda nevarna, a v resnici je pravi »cuker«.
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
Piše: PAVLA KLINER
saj blago ženejo na vodo. Odrežejo se še pri revmatičnih obolenjih, protinu, vse-ku in išiasu. Zunanje čaj uporabimo za nego obraza, zlasti, če se želimo znebiti aken, mozoljev in drugih kožnih bolezni. Čaj zoper vse omenjene tegobe pripravimo kot lahen prevretek: žlico luščin za nekaj minut povremo v približno poldrugem decilitru vode, pokrito pustimo stati četrt ure in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije med obroki dvakrat do trikrat na dan. Za zniževanje sladkorja v krvi in seču luščinam dodajmo še druge zdravilne rastline, kot so rman, regrat, brin, borovničevo listje.
Za konec še recept ali dva iz zakladnice ljudskega zdravilstva. Proti sladkorni bolezni na drobno narežemo dvesto gramov fižolovih luščin in jih kuhamo v enem litru vode na šibkem ognju približno pol ure. Pustimo stati čez noč, nato precedimo in pijemo po en kozarec vsake pol ure. Zoper vnetje ledvic zmešamo pet žličk na drobno narezanih luščin in eno žličko na drobno narezanega peter-šilja ter listov in cvetov rmana. Mešanico prelijemo s šest-sto grami vrele vode, pustimo pokrito dve uri, nato precedimo in pijemo po dvesto gramov trikrat na dan pred glavnimi obroki ter po dvesto gramov po kosilu in večerji. Zdravilna kura naj traja deset dni.
Torek, 19. oktober: V dopoldanskih urah bo Sonce v trigonu z Neptunom. Poleg veliko domišljije ne bo manjkalo sumičavosti in negotovosti. Pomislite, če imate sploh kakšno realno osnovo za takšno razmišljanje. Višek energije morate sprostiti na kakšen konstruktiven način, z rekreacijo ali delom. Popoldanske in večerne ure bodo minile mirno, večjih preobratov ne bo, zato se prepustite uživanju in sprostitvi.
Sreda, 20. oktober: Srečala se bosta Luna in Jupiter. Osrečujoč vpliv, v katerem se boste počutili odlično. Pokazala se bo kakšna nova priložnost, dobra volja bo prevladovala, medsebojni odnosi bodo pozitivni. Izredno pozitiven položaj planetov odpira nove razsežnosti in bo prinašal zelo lepo energijo. V poznopopoldan-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana
Je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologlnja Cordana facebook
Astrologlnja Dolores
Je doseglJiva na
090 64-30,
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sl
skih urah se bo Luna srečala z Uranom. Pričakovati je kakšen preobrat. Pospešen bo tok dogodkov in komunikacije. Luna ob 17.24 vstopa v znamenje Ovna. Povečan bo notranji nemir, želja stopiti korak naprej. Ob 23.20 vstopa Merkur v znamenje Škorpijona, v katerem bo ostal vse do 9. novembra. Merkur v Škorpijonu bo izrazil intenzivnost čustev in strasti. V poslovnem smislu vas nič ne bo ustavilo.
Četrtek, 21. oktober: Luna bo v opoziciji s Saturnom. Presoja bo zmanjšana. Nekaj več stresa in nemira se sicer izkazuje okoli 16. ure, pazite na čustvenem in tudi finančnem področju. Večerne ure bodo harmonične in mirne.
Petek, 22. oktober: Popoldanske urice so kot naročene za klepet, ki vas lahko sprosti. Mars bo v napetem kvadratu z Neptunom, zato ohranjajte trezno glavo in se ne spuščajte na občutljiva področja. Energija bo napeta, moč presoje ne najboljša. Čutiti bo že vpliv polne Lune.
Sobota, 23. oktober: Ob 3.38 nastopi polna Luna v znamenju Ovna. Pazljivost velja na vseh področjih. Znamenje Ovna bo povzročalo hitre reakcije, povečevalo notranji nemir in povzročal hitenje. Zelo bo izpostavljena ognjena energija, zato je nevarnost eksplozij, požarov tudi povečana. Luna vstopa v znamenje Bika ob 4.31. Ob 14.36
Sonce zapušča prijetno znamenje Tehtnice in vstopa v močnega Škorpijona. Jesen se je že pokazala v vsej svoji pojavi, vendar bo to v prihodnjih dneh še toliko bolj očitno že s samim krajšanjem dneva. Psihološko se morate pripraviti na nov ciklus, ki bo od vas zahteval eno ali drugo, s kompromisi tokrat ne boste prišli dobro skozi. Pripravite se na hladnejše dni, preglejte omare in garderobo in se ta dan posvetite skrbi za svojo prihodnost.
Nedelja, 24. oktober: Vaša pozornost bo usmerjena v urejanje zasebnih zadev, premoženjskih, pravnih in ostalih poslov, vezanih tudi na nepremičnine. Če razmišljate o kakšni tožbi, vezani na to področje, lahko to storite prav v teh dneh. Dnevi so primerni tudi za posle v zvezi z vsemi zavarovanji. Nekaj pozornosti namenite tudi starejši generaciji družinskih članov.
Ponedeljek, 25. oktober: Luna bo v kvadratu z Neptunom povzročala nemirne sanje. V dopoldanskih urah bo v opoziciji z Marsom, kar zahteva od nas vedno prilagajanje okoliščinam. Potrpežljivost morate gojiti zelo zavestno, paziti tudi da ne boste preveč ukazovalni in da vas ne bo ponos stal kakšne neprijetne lekcije. Dolžnost bo namreč tega dne nekako vladala nad čustvi, zato so lahko tudi odnosi bolj hladni. Luna ob 13.49 vstopa v znamenje Dvojčka. Merkur se sreča z Venero. Zelo lep aspekt, ki prinaša pozitivne vibracije. Težje boste tudi usklajevali poslovni in zasebni del življenja.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
PRAV(N)I KORAKI
Najem stanovanja
■	I v	■
in plačevanje stroškov
Vprašanje: Najemodajalci stanovanj krojijo svoje zahteve glede plačila (najemnina, varščina in ostale pogoje vsak po svoje. Kako ravnati v primeru, ko stanovanje oddaja oseba, ki ni lastnik (ni vpisan v zemljiško knjigo)? Veliko bi pripomoglo pri reševanju tega kaosa že obvezna uporaba obrazca 0,74 (DZS) pri sklepanju pogodb. Kaj točno mora plačati lastnik in kaj najemnik?
Odgovor: Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ) ureja vprašanje glede stroškov v razmerju med najemodajalcem in najemnikom v več členih. V nadaljevanju naj omenim najpomembnejše.
SZ v 4. odstavku 24. člena določa, da je, v kolikor najemna pogodba ne določa drugače, dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik. Stroški obratovanja so npr. elektrika, voda, odvoz odpadkov, pod ostale terjatve pa spadajo npr. večja vzdrževalna dela na stavbi.
Način plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški) ter stroški za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe (skupni obratovalni stroški) so skladno z 91. členom SZ ena izmed obveznih sestavin najemne pogodbe.
Tudi 94. člen SZ določa, da mora najemnik stanovanja med drugim plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo.
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner Bolarič, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
SZ torej okvirno določa, kateri stroški bremenijo lastnika in kateri najemnika, pri tem pa dovoljuje, da se z najemno pogodbo dogovorita drugače oz. napotuje na ureditev v najemni pogodbi.
Ne glede na neobvezno uporabo obrazca, kot navajate, SZ v 4. odstavku 84. člena določa, da se najemna pogodba sklepa v pisni obliki. Kadar torej najemodajalec in najemnik najemno pogodbo skleneta v skladu z določili SZ, ne bi smelo priti do nejasnosti o tem, kdo in na kakšen način plačuje katere stroške, saj naj to določita že v pogodbi. Najemnik se bo s podrobno opredelitvijo vseh stroškov v pogodbi pravno najbolje zaščitil. Kako pa se stranki ob upoštevanju določb SZ uspeta dogovoriti, je stvar pogajanj in doseženega soglasja obeh strank ob sklepanju pogodbe.
Za konkreten odgovor glede oddaje stanovanja v najem s strani osebe, ki ni lastnik oz. ni vpisana v zemljiško knjigo, bi potrebovala več podatkov, predvsem, na kakšni podlagi oseba na takšen način (t.j. oddaja v najem) s stanovanjem sploh razpolaga, če ni lastnik. V zvezi s tem naj omenim zgolj 84. člen SZ, ki v 1. in 3. odstavku določa, da lastnik stanovanja odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe, najemnik pa lahko odda del stanovanja v podnajem s sklenitvijo podnajemne pogodbe za določen čas in pod pogoji, ki jih določa SZ, če se lastnik stanovanja s tem strinja.
PAVLA BOLNER BOLARIČ univ. dipl. pravnica
Cenejše cepljenje proti raku materničnega vratu
Zavod za zdravstveno varstvo Celje bo dekletom in ženskam od 11. oktobra dalje omogočil precej dostopnejše samoplačniško cepljenje z dvovalentnim cepivom proti raku na materničnem vratu.
Pogosto je ravno cena cepljenja proti raku na materničnem vratu tista, ki ženske in starše najstnic odvrne od cepljenja. Že lani so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje znižali ceno cepljenja in v šestih mesecih cepili 174 deklet in žensk. Dober odziv je spodbudil tudi letošnjo odločitev Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je omogočil precej cenejše samoplač-niško cepljenje z dvovalent-nim cepivom proti raku na materničnem vratu. Tako bo cena za en odmerek dvova-lentnega cepiva proti okuž-
bi s HPV znašala 65 namesto 105 evrov. Za zaključeno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva v obdobju šestih mesecev.
Zavod se je za dostopnejšo ceno tega cepljenja odločil tudi zato, ker je obolevnost za rakom materničnega vratu na Celjskem večja kot drugod v Sloveniji. »V letu 2007 je znašala 18,4 obolelih na 100.000 žensk, v Sloveniji pa 14,8 obolelih na 100.000 žensk. Cepljenje proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV) s šti-rivalentnim cepivom je bilo uvrščeno v program cepljenja lani in je tudi v letošnjem šolskem letu brezplačno za deklice, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole. Za vse ostale mladostnice in ženske, ki bi se s cepivom želele zaščititi proti okužbi s HPV, pa je cepljenje še ved-
no samoplačniško. Z nižjimi stroški cepljenja želimo spodbuditi k cepljenju večje število žensk in deklet. Čeprav je cepivo dostopno že od decembra 2006, še vedno ugotavljamo, da imajo dekleta in žene večinoma premalo informacij o možnostih zaščite pred okužbo s HPV, ki povzročajo predra-kave in rakave spremembe na materničnem vratu. Po trajni okužbi z visokorizič-nimi HPV se lahko pojavi rak na materničnem vratu, ki je v Sloveniji pomemben javnozdravstveni problem, saj za tem rakom vsako leto zboli okrog 150 žensk, od 30 do 40 pa jih zaradi bolezni umre,« je povedala predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza.
ZZV, MBP
{
PLANETTUS
Soboti
vabljbnq NA TRET
P^ST TUŠ FggT FBSTTVAL gUPSR
PLANET TUŠ FEST je enodnevna super akcija ugodnosti in zabave, ki bo v Planetu Tuš Celje potekala v soboto, 23. oktobra. S sloganom "Planet nori do polnoči" bomo, po izjemnem uspehu prvih dveh izpeljali že tretji takšen festival. Izjemne ugodnosti, ki jih bomo kupcem ponudili v vseh trgovinah, restavracijah, barih in zabaviščni ponudbi Planetov Tuš, bo spremljala zabava za vse generacije -koncerti, nagradne igre, otroške predstave in delavnice, med drugim bomo festival zaključili s koncertom skupine JINX.
Celodnevni dogodek, ki bo potekal od jutra pa vse do polnoči, bo spremljal zanimiv zabaven program. Otroci bodo ustvarjali in se igrali z ribičem Pepetom in vilami Winx. Pestro dogajanje z nagradnimi igrami in koncerti se bo odvijalo t udi za vse s tarejše obiskovalce, s Tanjo Žagar, v avli Planeta Tuš. Ob polnoči se bo dogajanje preselilo na bowling, kjer bo obiskovalce zabavala skupina JINX.
Občina Kozje bogatejša za društvo Domači kraj
V nedeljo, 12. septembra, se je občina Kozje predstavila na Ljubljanskem gradu. Eden izmed dogodkov ob tej priložnosti je bila tudi ustanovna skupščina društva Domači kraj.
Udeležba in podpora bivših Kozjanov in tamkaj živečih je presenetila celo pobudnike ustanovitve društva in že na sami predstavitvi v nedeljo smo zbrali nekaj deset pristopnih izjav. Za predsednico so izvolili Alenko Pla-ninc Rozman (alenka.pla-ninc@planinca.si).
Ideja o ustanovitvi društva Domači kraj je zorela dobri dve leti. Razvila se je iz zamisli, da poskusimo v Kozjem organizirati srečanje tistih, ki so odšli s Kozjanskega, a bi se vendarle tja še želeli vračati in kaj storiti ter doživeti.
Delovanje društva je tematsko zastavljeno dokaj na široko. Društvo naj bi v prvi
Bodoči člani društva Domači kraj na ustanovni skupščini 12. septembra na Ljubljanskem gradu
fazi organiziralo srečanja bivših prebivalcev Kozjanskega, naslednja faza pa bo krepiti pripadnost Kozjanskemu, se
povezovati z njegovimi krajani. Člani društva bodo dajali pobude za različne projekte na področju gospodars-
tva, družbenih dejavnosti, komunale, urejanja prostora in varstva okolja. Prav tako bodo aktivni pri organiziranju športno-rekreativnih prireditev. O konkretnih projektih bomo lahko govorili po srečanju članov društva in sprejetih delovnih nalogah. Cilj društva je povezati se s sorodnimi društvi in združenji doma in po svetu.
Ocenjujemo, da bomo ob letu dni že poročali prebivalcem Kozjanskega in širši javnosti o realizaciji prvih projektov.
VC
Srečanje i^nvalidov v Štorah
Neprestano smo gledali vremensko napoved, kajti skrbelo nas je, ali nam bo vreme služilo. To so bile skrbi in hkrati zaposlitev za nas, ki smo pripravljali druženje delovnih invalidov na Žlajfi v Štorah.
Brigita in Stane, domačina in vzorna poverjenika, sta prevzela glavni del organizacije. V soboto zgodaj zjutraj smo organizatorji z optimizmom in brez skrbi pričakovali prve člane. Prizorišče se je hitro polnilo, po Žlajfi je že dišal bograč, za katerega je strokovnjak naš Stane z ženo Marijo. Po uvodnem pozdravu in prvih taktih glasbe smo se okrepčali, saj nas je čakala še vrsta presenečenj in aktivnosti. Naši mladi pridruženi člani so poskrbeli za postrežbo kot vrhunski strokovnjaki. Gobarska razstava je bila skrbno pripravljena in vsakdo se je o gobah lahko marsikaj naučil. Sledil je kulturni program z družabnimi igrami. Naš društveni ansambel je pridno in veselo igral. Ob čudovitih taktih so nas zasrbele tudi pete. Po nastopu folklorne skupine iz Kompol so sledile družabne igre. Okrepitev z žara je bila zelo dobrodošla.
Veseli smo bili obiska predstavnikov javnega življenja naših občin, in sicer Janje Romih, celjske mestne svetnice, Urške Mužar kot predstavnice Občine Vojnik, štorski župan Miran Jurkovšek pa je nagovoril svoje občane in druge udeležence. S prisotnostjo sta nas počastila tudi Ivanka Tofant, predsednica projekta Starejši za starejše, in predsednik upokojencev Štor Mirko Vešligaj. Vsi so se strinjali, da je naše delo zelo pomembno za družbo. Povezanost, strpnost in pozitiven odnos do drugih, še posebej do ljudi s posebnimi potrebami, so vrline, ki jih znamo v društvu negovati.
Nato smo z nestrpnostjo pričakali osrednjo gostjo »Heleno Blagne«. Ob slastnem pecivu, dobri glasbi, igrah in še čem je popoldne minilo, kot bi mignil. Treba se je bilo posloviti z obljubo, da se kmalu na podoben način spet srečamo. Da je pomembno druženje in tkanje prijateljskih vezi zelo pomembno, smo dokazali tudi tokrat.
Beseda hvala je premalo za vse, ki ste pripomogli, da je to druženje zapisano v naših srcih kot nepozaben dogodek. Marsikateri dan bo lepši prav zaradi spomina na to prijetno druženje.
DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje
Mednarodni dan starejših
Bogata kot je jesen s plodovi je tudi bera prireditev v Pegazovem domu. Tako smo na prvi jesenski dan izdelali tetko Jesen in se peljali na poučen izlet do Orglarstva Škrabl, v petek, 24. septembra, smo prisluhnili predavanju o zdravilnosti buč, ki je bil uvod v teden, ko smo buče občudovali na razstavi ter degustirali razne jedi iz buč. 1. oktober pa je bil sploh poglavje zase, saj je to mednarodni dan starejših in smo ga praznovali ves dan.
V Orglarstvu Škrabl smo si ogledali različne delavnice ter ob zanimivi predstavitvi g. Ha-rija odkrili čar tega mojstrskega področja. Ponosni smo, da se tako cenjen instrument izdeluje pri nas v Rogaški Slatini ter se oglaša po vsej Sloveniji in mnogih državah po svetu. Prisrčno čestitamo vsem mojstrom v Orglarstvu Škrabl
in jim želimo še obilo uspehov.
Aleksandra Krumpak, magistra kemijskega izobraževanja in informatike, direktorica Inštituta za aplikativno biotehnologijo Murska Sobota, nam je v predavanju Buče kot vrhunska kulinarika in naravno zdravilo na zelo nazoren način predstavila buče različnih vrst ter njihove zdravilne učinke. Med zelo zanimivim predavanjem je bil čas tudi za klepet in degustiranje mnogih odličnih jedi in pijač: bučne juhe, prvovrstnega bučnega olja, kandiranih bučk, bučnega »šnopsa« in likerja, bučnic in bučne marmelade ter kruha z bučnimi semeni.
1. oktobra je bilo vzdušje v Pegazovem domu ves dan zelo živahno. Že v dopoldanskem času so se po vseh skupinah pripravljale raznovrstne dobrote. Prav posebej smo se razveselili obiska otrok iz
vrtca Izvir, ki so skupaj s stanovalci spekli slastne piškote. Kot vsako leto, so se nam tudi letos pridružili člani Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, ki so bili tokrat v vlogi mentorjev našim stanovalkam in stanovalcem. Nastali so čudoviti akvareli, s katerimi smo obogatili zbirko slik v Pegazovem domu.
Kot se za mednarodni dan starejših spodobi, smo ta dan obeležili s prireditvijo. Tako nam je zapel domski pevski zbor, otroci iz II. OŠ Rogaška Slatina so se predstavili s spletom ljudskih pesmi in plesov in stanovalce tudi obdarili s skrbno izdelanimi spominki. Za obilico smeha je poskrbela »dramska ekipa« zaposlenih, Gabrijela Krumpak pa nam je zaupala preizkušene recepte za zdravo življenje v zrelih letih.
Po končanem programu smo se skupaj poveselili še ob dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravili v naši kuhinji.
MELITA FIJAVŽ MATEJA FIDLER
Med nastopajočimi so bili tudi Franc Zerdoner s prijatelji.
Imenitna vaška prireditev
Prizadevni ljubitelj kulture Zlatko Kerčmar je pri svoji domačiji v Petrovčah, le streljaj od Marijine bož-jepotne cerkve, skupaj s Kulturnim društvom Pe-trovče pripravil lepo prireditev, 5. razstavo slik Ostanimo prijatelji.
Po stenah domačije, ob kapeli, v notranjih prostorih in na vrtu med sadovnjakom ter brajdo so bile na ogled
slike, ki so jih ustvarili Ivan Žurej, Bernarda Urh, Branko Rojc, Cvetka Plut, Marinka Krajec, Anica Trivan, Cvetka Ramšak, Marko Ramšak, Zinka Kerčmar, Barbara Dimec, Miro Pastirk, Marta Vošnjak, Stella Muzlovič, Aco Markovič in Milan Kukovc. Po klopeh so posedli mnogi gostje, med katerimi so bili tudi skoraj vsi razstavljalci. Zlat-
ko Kerčmar je poskrbel tudi za glasbeni del, v katerem so nastopili kantavtor Blaž Pentek, Ljudski pevci Tepanje, Ljudske pevke Dobrna, Franc Žerdoner s prijatelji in vokalni sekstet Lin-dek s Frankolovega. Vsem, ki so pripravili lep kulturni dogodek na vasi, sta se zahvalila Zlatko Kerčmar in predsednica KD Petrovče Jasna Seražin, po uradnem delu pa se je ob domačih dobrotah srečanje z ogledom slik in pogovorom nadaljevalo. Bil je pravi dogodek za dušo.
TV
Folklorna skupina Galicija v Srbiji
FS Galicija se je skupaj s FS Skomarje udeležila Žup-ske berbe v Aleksandrovcu, mestu v Srbiji.
Župska berba je največja kulturna prireditev na Balkanu, posvečena grozdju in vinu. Letošnja je bila že 47. po vrsti. Gre za štiridnevno prireditev, ki je vsako leto drugačna, z raznovrstnim programom in bogato sporočilno tematiko. Tokrat je potekala pod geslom Ljubezen, vera, upanje in vino.
Po besedah organizatorjev se je v Aleksandrovcu letos zvrstilo okoli 600.000 ljudi. Aleksandro vac je namreč kraj z edino fontano vina na svetu. Fontana, ki stoji v središču mesta, je napolnjena z
vinom, ki ga vsem obiskovalcem točijo brezplačno.
In del tega edinstvenega dogajanja smo bili tudi mi, fol-kloristi iz Galicije. V okviru praznika grozdja in vina je namreč potekal tudi mednarodni folklorni festival. FS Galicija se je na festivalnem odru pojavila kar dvakrat, saj je bilo navdušenje nad našimi plesalci, našo folkloro in plesom zelo veliko. Spoštovanje in ohranjanje tradicije je namreč v Srbiji zelo pomembno. Celotna prireditev je posvečena temu, tako smo na glavnem odru lahko videli t. i. župsko etno poroko, s katero so domačini prikazovali pozabljene običaje, od svatovske zdra-vice, do svatovskih iger, pesmi _ in seveda običaje, povezane s stiskanjem grozdja.
Ravno zaradi tega smo tudi mi, s svojo nošo in našimi
Dijaki v boju
VB ri ■ V ■
za cistejsi jutri
Skrb za okolje je naša prihodnost, zato v Šolskem centru Celje v tem duhu dijake vzgajajo na številne načine. S kolegi iz Turčije, Poljske in Švedske so pred kratkim s kemijskim postopkom v okviru projekta Leonardo da Vinci pridelovali biodizel - gorivo prihodnosti in ga tudi konkretno preizkusili.
Dijaki so obiskali tudi podjetje Termotehnika Kronov-šek v Orli vasi, kjer jim je direktor in ustanovitelj predstavil dejavnost, predvsem pa delo v delavnicah. Termoteh-nika je s 1500 toplotnimi črpalkami za pripravo tople vode in 70 toplotnimi črpalkami za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih objektov, prodanimi v letu 2005, postala vodilna slovenska proizvajalka toplotnih črpalk.
Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo so enega izmed ciljev postavili tudi iskanje novih strokovnih možnosti na področju varovanja okolja. Prav zato so se projektu Leonardo da Vinci (varovanje okolja pred onesnaženjem) priključili že pred leti in bodo z delom v njem vztrajali še naprej. Marca se namreč odpravljajo v Turčijo po nove strokovne izkušnje ter mednarodna poznanstva.	MZ
Folkloristi iz Galicije
plesi, vzbujali zanimanje in spoštovanje ter doživeli nepozabno gostoljubje in srčnost ljudi, ki živijo v tem delu bivše Jugoslavije.
Zahvaljujemo se KUD Miloša Obilica za izvrsten spre-
jem in organizacijo bivanja v Lačisledu. Hvala tudi Andreju Arbajtarju za organizacijo celotne turneje, predsedniku KS Galicija Jožetu Krulcu ter predsedniku KD Galicija Petru Vipavcu za ude-
ležbo na turneji, finančno pomoč ter za promocijo naše skupine v Srbiji.
Bilo je nepozabno, izkušnja, ki nas je obogatila. Slovenski folklorni čevlji so pustili odtis na tleh naše bivše
skupne države _ Gostoljubnost in iskrenost vseh ljudi, ki smo jih srečali na poti, pa sta dokaz, da v srcu ni državnih mej in da kultura in ples živita v vseh.
FS Galicija
»Hudija je zakon!«
PUM Celje, Salezijanski mladinski center Celje in Vrtec Danijelov levček - enota Slomšek so v soboto, 9. oktobra, pred Don Bosko-vim centrom Celje pripravili prireditev za mlade Hudija je zakon!tret'ič. Med prireditvijo so se odvijali turnirji v košarki, nogometu, odbojki, zračnem hokeju, ročnem nogometu in namiznem tenisu, peka kostanja in različne delavnice. Namen srečanja je bil druženje mladih, šport in prosti čas brez alkohola ter medsebojno povezovanje organizacij, ki delujejo na področju Hudinje.
Po prijavah ekip na turnirje je sledil uradni začetek prireditve z dvigom posebne zastave, ki so jo za prireditev pripravili mladi iz PUM Celje, nagovorom Cirila Slap-
šaka in s povabilom v delavnice in drugo dogajanje. Med
turnirji, ki jih je pripravil SMC Celje, je za peko kostanja po-
skrbelo Društvo Mala pot. Pripravili so še kuharsko delavnico, delavnico izdelovanja gozdnih škratov, knjižnih kazal, papirnatih škatel, voščilnic, pajacev iz lesenih krogel, ki so jih pripravili mentorji in udeleženci programa PUM ter delavnico oblikovanja izdelkov iz gline za najmlajše, ki so jo vodile vzgojiteljice Vrtca Danielov levček. Ves čas prireditve je bil otrokom na voljo tudi napihljiv trampolin »žirafa«, ki jo je velikodušno posodilo Gostišče Hochkraut. V kulturnem programu so sodelovali Celjska folklorna skupina, harmonikarja Dejan in Denis ter glasbena skupina iz Don Bo-skovega centra z imenom Na-pere. Najboljši v posameznih športnih turnirjih so prejeli medalje, vsi pa smo se ob zaključku okrepili z okusnim golažem. Letos se je dogodka udeležilo 100 mladih.
BARBARA JOST, mentorica PUM
Zupan obiskal DGN Celje
V četrtek, 16. septembra, je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot obiskal Društvo gluhih in naglušnih (DGN) Celje.
Vsak četrtek je namenjen druženju in aktivnemu preživljanju prostega časa gluhih in naglušnih članov. Tudi ta dan je v društvu potekala delavnica z naslovom Učimo se novih besed. Delavnico je vodila Valerija Škof, ki je v društvu zaposlena preko javnih del. Predstavniki društva so županu razkazali prostore, v katerih delujejo, namen delovanja društva in težave, s katerimi se soočajo gluhe in naglušne osebe v vsakdanjem življenju.
Veseli smo, da se je župan Mestne občine Celje odzval našemu povabilu in prisluhnil naši problematiki. Naj omenimo še to, da se je zgodilo prvič v zgodovini društva, ki deluje že od leta 1948, da nas je obiskal kakšen župan.	VŠ
Preplet pozitivnih energij
Noč čarovnic - kot danes poimenujemo noč z 31. oktobra na 1. november, ni le noč čaranja in možnosti, da za masko ter z veseljem skrijemo resnico, je tudi noč, da pozabimo na tegobe vsakdana.
V resnici je več kot to _
Že Kelti so pojmovali noč z 31. oktobra na 1. november kot začetek nečesa novega. Je obisk bližnjih, ki so se že poslovili, a nam niso mogli za čas tukajšnjega bivanja povedati, da nas imajo radi. Dajmo jim priložnost, da nas ponovno obiščejo in vidijo, da nam je lepo. Tako bodo tudi sami lažje in brezskrbno odpotovali proti svetlobi. Ti popotniki so tako prinašalci pozitivnih in toplih energij, sopotniki na vseh poteh življenja in varuhi tisočerih skrivnosti, lepih trenutkov ter so pot pri iskanju lastnega smisla. Lahko nam pomagajo povsod, vsak trenutek so nam na voljo s svojo brezmejno ljubeznijo. Le da nikoli ne posežejo v naše življenje brez naše iskrene prošnje. Velikokrat se zgodi, da obsta-nemo na mestu, pred negotovo situacijo, se vrtimo kot vrtavka okoli svoje osi, ne zmoremo stopiti iz začaranega kroga. Skrbi, nelagodje in nezadovoljstvo pa se začnejo počasi kopičiti v nas. Ko tega ne moremo več zadržati zase, sledi čustvena marmelada - veliki pok! In stvari nam začnejo počasi uhajati iz rok. Ta gnev, ki smo ga toliko časa nosili v sebi, se začne najprej odražati v odnosu, ki ga imamo do sebe. Tako se polasti tudi partnerja in celotne družine. Svojo pot nadaljuje še pri krhanju prijateljskih vezi. Zagotovo se sčasoma odrazi tudi na zdravju, uspehu, uresničevanju lastnih želja in karieri _ Je pa ta noč tudi trenutek, ko lahko začnemo počasi odpravljati iz naših življenj vse tiste stare energije, ki so nam v preteklosti nekako onemogočale uresničevati cilje in nas ne da bi se zavedali, zasidrale na mestu, in naredimo prostor za nove.
Ob tej priložnosti čarovnega prepleta energij smo za vas pripravili posebno darilo: HALLOWEEN BON V VREDNOSTI 5 EUR za intuitivni vpogled v prihodnost.
Bon z malo truda lahko pridobite tudi vi. Tako da nam pišete na naš e-naslov: almarosa.uros-@siol.net ali izpolnite kontaktni obrazec na naši spletni strani in ne pozabite pripisati svojega naslova. Saj bomo vsem, ki nam boste pisali in si zaželeli naš bon, le-tega tudi poslali po pošti.
Uroš Brumen, angelski svetovalec in reiki terapevt www.almarosa.si
Glina za izrazito regeneracijsko moč
Glina je bila že od nekdaj človeku v veliko pomoč. Poleg sonca, zraka in vode od katerih prejema temeljno življenjsko moč, je glina najmočnejše sredstvo za fizično regeneracijo, vanjo so zaupali že mnogi ljudje pred nami. In z razlogom ji zaupamo tudi mi.
Izredno pomembni lastnosti gline sta absorpcija in ionska izmenjava. Njeno delovanje je protivnetno, antiseptično, protiinfekcijsko, protignojno, absorpcijsko pa deluje tudi na pline in bakterije. Najbolj primerna je siva glina, ki raste najgloblje in je pri bolezenskih težavah najbolj učinkovita.
Glina vsebuje silicij, aluminij, železo, kalcij, magnezij, natrij in kalcij, uporabljamo pa jo hladno, mlačno ali vročo, odvisno od primera zdravljenja, v obliki napitka, povitka ali obloge, ki jih pripravljamo tudi pri nas.
Topla glina naj bo za obnavljanje kostnega tkiva, za ledvice, mehur, jetra, pljuča, trebuh in želodec, hladna pa v primeru vnetja, pri oteklinah obvezno hladna. Vir hude vročine ji škodi. Če hočemo v celoti ohraniti vse lastnosti gline, bo vodna kopel najprimernejša za segrevanje. Največ 55-60°C. Pri uživanju deluje čistilno in iz telesa odstrani strupene snovi. Njene najpomembnejše naloge so torej:
-	razstrupljanje prebavnega traku
-	izločanje notranjih parazitov
-	okrepitev imunskega sistema
-	povečanje rdečih krvničk
-	razstrupljanje z živim srebrom
-	pomanjkanje mineralov
-	razstrupljanje jeter
-	odpravljanje trebušnih bolečin zaradi bakterijske zastrupitve s hrano.
Zdravljenje z glino nima stranskih učinkov, pozorni moramo biti le pri visokem krvnem tlaku in jemanju antibiotikov. Tudi otroci lahko pijejo glineni napitek, vendar je njihova doza polovična. Zanje pripravljamo glino z aromatičnim prevretkom mete, smrekovih vršičkov itd. Ko je glina prežeta s strupenimi snovmi, jo odvržemo.
Pomembno je poznati lastnosti gline in upoštevati navodila za uporabo, zato vas vabimo v sredo, 20. 10. 2010, ob 17. uri na predavanje v malo dvorano Celjskega doma na Krekovem trgu.
Več o zdravilni glini si preberite na www.bolus.si ali nas pokličite na 041/ 44 33 09.
Smo edini proizvajalci gline v Sloveniji, ki je pregledana na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj - Laboratorij sanitarne kemije, Univerzi v Mariboru - Fakulteta za gradbeništvo in analizirana na Acmelabs acme analytical laboratorie - Vancouver, Kanada.
Bolus, Ferjuc Cvetka, s.p., Komenda, 041/44 33 09
Za ODPORNOST Bio kolostrum NaturaMedica
Pošljite nam račun o nakupu Bio-kolostruma NaturaMedica v lekarni ali pa ga naročite na www.naturamedica.si in poslali vam bomo:
2 Škatlici pastil za grlo NaturaMedica GRATIS
NaturaMedica d.o.o., p.p. 18,1420 Trbovlje, tel.: 03 563 00 22
ENDOVITALAnton Fabjan ».p. Tsl.: +386(1) - 780 - 72 - 25
Predstruge63	Gsm:+386(41) - 508 - 020
1312 Videm - Dobrepolje	Gsm: +386(31) - 677 -339
E-maU:
endovital@fabjan-sp.si mfo@endovitd.com
BREDALOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletna trgovina: www.moii-sara,si
Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA E: mfo@moii-sara.si
Vsi kozmetični izdeiid iz iinije MONSAiU za nego itože so naravni in popoinoma sveži. Izdelajo in polnijo se po naročilu stranlie in talio še čisto sveže dostavimo našim naročnikom.
Naravna glina iz Komende za zdravilne namene
KAR GLINA POZDRAVI, POZDRAVI ZA VEKOMAJ
GSM: 041 44 33 09
BOLUS, Ferjuc Cvetka s.p., Gmajnica 124,1218 Komenda
Specializiran ol(ulistični center za trajno odpravo očesne dioptrije ^Bamboj Ecojnfeničke pHjame om»« inid in okoiju
Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal!
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40.
Moieki okulisti d.o.a. TehnoImkI potk 21,1000 IJublJano
fe L5hAM&DLA
^ Y	Oti^-s Veenoat
CWpf^arje p«Jiave»tiiiS laortevj^ blotsd na
^odrc^u parbierstili m drugjii cninatov, uJra^», «traluvter nanifettiK^e oln^o.
Tiirittf.
ninamillu utca +, C«Je 0+1
uUeteil^ätkUji www.etfifl^beiäaxiiiB www.tfi«t44i
INFORMACIJE
Jesen v mestu
Kako jo spoznate? Po zapeljivem vonju kostanja, ki vas privabi do stojnice, pri čemer vam zvrhana merica ogreje prste. Ti so potem črni in tudi okoli ust se najde kakšna sled, a to je čar pečenega kostanja. Za bolj pristen dokaz, da je prišla jesen, se odpravite v gozd in sami naberite pravi kostanj.
Tudi ob nabiranju ne gre brez nasvetov. Najboljši je tisti, ki sam pade iz ježice, in najslajši tisti, ki ga naberete po prvi slani. A kdo bi jo čakal, morda pa takrat niti ne bo več kostanja. In ker v oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje poudarjamo sezonsko hrano, je kostanj trenutno tisto, kar je treba uživati. Najpogosteje ga kar skuhamo ali spečemo, lahko pa ga vključimo v slane ali sladke jedi, poda se k mesu ali torti in morda pripravite celo kostanjev kruh. Naslednji nasveti vam bodo v pomoč, če pa bo kostanja vseeno preveč, ga lahko tudi zamrznete in odtaljenega pripravite kot sveže nabranega.
Peka kostanja
Kostanj ponavadi pečemo zimaj (in seveda povabimo prijatelje) na plinskem gorilniku ali zakurimo z drvmi. Nikoli ga ne smemo pozabiti zarezati, najbolj enostavno je kar čez »trebušček«. Če pozabimo ali malce sabotiramo tistega, ki peče, lahko leteči vroči kostanji koga poškodujejo, kar gotovo ni namen druženja.
Za tiste, ki nimate možnosti peke na prostem, so možnosti naslednje. Nasvet o predpripravi z rezanjem velja tudi v tem primeru. Lahko ga spečete v pečici na najvišji temperaturi (200°C ali tudi več) in ga vmes premešate ali kar pretresete pekač s kostanjem, da se enakomerno zapeče. Dobro se obnese tudi peka v t. i. pica ponvi. Prednost teh načinov je v tem, da vaši prsti ne bodo črni, kostanj pa bo vseeno odličen. Če ne gre brez črnih prstov, lahko kostanj spečete na plošči štedilnika (seveda v posodi, najboljša je kar tista originalna, z luknjami). Po peki kostanj zavijte v časopisni papir ali mokro krpo, da se lažje in lepše lupi. Najboljši je topel, pravkar pečen, a tudi pogret bo našel odjemalce.
Kuhanje kostanja
Za kuhanje ali peko naj bo kostanj približno enake velikosti, da se hkrati skuha ali speče. Kostanj se kuha povprečno eno uro, lahko manj ali več, glede na velikost. Tudi tu velja to pravilo, da se kuha, dokler ni kuhan, kar pomeni poskušanje med kuho. Kuhan kostanj je osnova za pripravo kostanjevih jedi, saj iz njega dobimo kostanjev pire. Tega se lotite na dva načina. Če imate dovolj časa in živcev, še toplega
olupite z nožem, odstranite kožico, kar vam lahko vzame tudi celo popoldne. Za bolj enostaven pristop vzemite stiskalnico za česen. Kuhanemu kostanju odrežete tisti del, kjer se je držal ježice (lisa) in z odrezano stranjo navzdol ga položite v stiskalnico. Stisnete in brez težav je pred vami pire. Ponavljajte, dokler ne zmanjka kostanja ali volje.
Kostanjev pire
Dobimo ga iz kuhanega kostanja in če ga ne porabimo takoj, ga natehtamo, spravimo v posodice in zamrznemo. Pire je primeren za kreme sladic, lahko pa vam nadomesti del moke pri peki kruha. Za sladek pire vzamemo mleko, in sicer vsaj 1 dl na pol kilograma kostanjevega pireja. Zavremo mleko, pire in posladkamo po želji, lahko dodamo tudi vanilijev sladkor. Za dodatek so lahko cimet, morda malo masla in kakšna kapljica ruma. Sladek kostanjev pire postrežemo skupaj s stepeno sladko smetano, ker pa je morda za koga to preveč škrobnato, lahko pire osvežimo z malo jabolčne čežane.
Kostanjeva marmelada
Sestavine: 500 dag pretlačenega kostanja (pireja), 250 dag sladkorja, 1 dl vode, 0,5 dl ruma, cimet Priprava: Kostanjev pire, sladkor, vodo in rum poku-hamo na zmernem ognju, dokler se sladkor ne raztopi. Ves čas mešamo in pazimo, da se vsebina ne prime ali zažge, lahko tudi zmanjšamo moč ognja. Proti koncu dodamo še cimet, da zadiši, in nato vroče polnimo v manjše kozarčke. Pokrito naj se počasi ohladi, najbolje čez noč.
NL
Z akcijo uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham vam ponujamo možnost, da spoznate nove okuse, arome, kombinacije, saj je kuhanje umetnost brez meja. Izrežite in izpolnite kupon, saj bomo med vsemi, ki jih boste poslali, znova izžrebali šesterico. Naše kulinarično popotovanje se bo končalo v La storii v Celju in zdaj je res še zadnja priložnost, da se srečamo, spoznamo in v živo izmenjamo drobne skrivnosti odličnih kuharic in kuharjev. Vabljeni tudi k sodelovanju v oddaji Kuhajmo skupaj in prebiranju Kuharskih bukev, ki jih še vedno lahko kupite na oglasnem oddelku NT&RC.
I
I
MIRAN
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
sK(.uzrv?»(AosvežriEv
VINO@FRESER.si	■
-I
VINOGRADNIŠTVO FRESER
frßervladk0,kalse19
2315 šmartno na pohorju
sijovenua
vladkofrešer ^ 040753137
h matjaž frešer m 031577980
l^no vfno PRI/oentia tel:028034215
Bohorč
domača KUHIKIA, MAUCE, MZS, kosila, AlA card cetttung; Spt^Miiatno naročila M vg^jc laključcnt družbe' Boh«č Maijan s.p., Dtiiana Kvcdra 44, 3E30 Šentjur pri Celju Tel.!	C0)3 746 U 30, Mobile: ++3S6 (0>41 666 7S6

.O
Prislova 11, 3204 Dobrna tel: 03/781 81 SO, fax: 03/781 81 51 e-mail: gostilna.koren@gmail.com internet: www.gostiInakoren.si
Trubarjevo nabrežje 31	Ä
3270 Laško T e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391193
GOSTILNICA
italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
Še vedno lahko naročite tri knjige Kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje!
Akcija: naročiš 1, dobiŠ 3 za samo 20 EUR! Informacije: 03/il225-100

To^ni rubriki pokhc^'
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PRIPRAVA - KOMISIONIBA-NJE KOMPLETNE OPREME ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH LISTIH), POMOČ PRI POSTAVLJANJU IN PODIRANJU ŠOTOROV, HAL, ODROV ^ (NATOVARJANJE, RAZTOVARJANJE, MONTIRANJE, DE-MONTIRANJE), IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.10.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V CELJU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 4.11.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA FRIZER
SAMOSTOJNI FRIZER - M/Ž; DELO S STRANKAMI V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.11.2010; DOK, DRUŽBA ZA STORITVE D.O.O., JAMOVA CESTA 105, 1000 LJUBLJANA PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA BUREKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; PEKARNA TOTAJ D.O.O.; POSLOVNA ENOTA CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE NATAKAR
GOSTINSKA DELA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 31.10.2010; GOSTILNA "MLAKAR" MARIJA MLAKAR S.P., TEHARSKA CESTA 26, 3000 CELJE NATAKAR V PUBU HOTELA ŠTORMAN CELJE - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, COCKTAILOV, JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 22.10.2010; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P - GOSTILNE-HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; DELO V TRGOVINI S TEKSTILNIMI IN NEPREHRAMBENIMI IZDELKI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.10.2010; KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD, DRUŽBA ZA TRGOVINO, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., RUSKA ULICA 6, 2000 MARIBOR GIMNAZIJSKI MATURANT REFERENT V POSLOVALNICI - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2010; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA
STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK - DELO V CELJU - M/Ž; STROJNO VZDRŽEVANJE V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK
RAČUNOVODSTVO IN ADMINISTRACIJA - M/Ž; SPLOŠNA RAČUNOVODSKA, ADMINISTRATIVNA IN TAJNIŠKA DELA. ZAŽELJENO POZNAVANJE PANTHEONA., DOLOČEN ČAS 30. 4. 2011, 22.10.2010; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KOŠNICA PRI CELJU 28 H, 3000 CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA ŠIRŠE OBMOČJE CELJA, SLOVENJ GRADCA, VELENJA - M/Ž; ISKANJE POTENCIALNIH ZAVAROVALCEV, PROMOCIJA NOVIH PRODUKTOV, INKASO PREMIJE, IZTERJAVA PREMIJE, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.10.2010; ZAVAROVALNICA TILIA, D.D. NOVO MESTO; PREDSTAVNIŠTVO CELJE, MARIBORSKA CESTA 103 A, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE UPRAVNI TEHNIK
ZDRAVSTVENA ADMINISTRATORKA V ( J025025) - M/Ž; OBVLADOVANJE10-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK, PISALNI STROJ, VODENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE, EVIDENC, PISANJE PO DIKTATU, ITD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.10.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE RAČUNALNIŠKI TEHNIK OPERATER 2 - M/Ž; SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPRENME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.10.2010; EPRO-MAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE OBLIKOVALEC - PROGRAMER ZA SPLET - M/Ž; IŠČEMO SPECIALISTA ZA HTM^CSS (RAZREZ PSD, PREDLOGE ...) DODATEN PLUS JE POZNAVANJE JQUERY, WORDPRESS IN GRAFIČNIH ORODIJ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.10.2010; MOBINIA INTER, RAZVOJ NAPREDNIH POSLOVNIH POTI, D.O.O., DEČKOVA CESTA 38, 3000 CELJE POSLOVNI SEKRETAR
NIŽJI, "POSLOVNA ASISTENTKA - M/Ž; OPIS DELOVNEGA MESTA: FAKTURIRANJE, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA RAČUNOVODSKI SERVIS, PODPORAPOSLOVNIMPROCE SOM(NABAVA, UVOZI, IZVOZI, IZDOBAVA, IZTERJAVA), SPREMLJANJE DENARNIH TOKOV, PLANIRANJE SREDSTEV IN PLAČILA, SPREJEM STRANK, KOMUNICIRANJE S KUPCI IN DOBAVITELJI IN DRUGIMI PARTNERJI, ASISTENCA VODSTVU, VODENJE PISARNIŠKEGA POSLOVANJA (ADMINISTRATIVNA IN TAJNIŠKA DELA), ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA STIKOV S POSLOVNIMI PARTNERJI (MEDNARODNI TRGI), ORGANIZACIJA SESTANKOV IN POTI NADREJENIH IN OSTALIH SODELAVCEV, PRISOTNOST NA SESTANKIH IN PISANJE ZAPISNIKOV, VNAŠANJE RAZNIH PODATKOV V RAČUNALNIK (PANTHEON, EXCEL, WORD), VODENJE KADROVSKE EVIDENCE (SKRB ZA POGODBE, ODJAVE, PRIJAVE, RAZPISE, POVPRAŠEVANJA, PRVE RAZGOVORE, POROČILA ...), RAZNA DELA, VEZANA NA SITUACIJE IN OKOLIŠČINE." NEDOLOČEN ČAS, 29.10.2010; DINOCOLOR, POSLOVNE REŠITVE, D.O.O., PRISTOVŠKOVA ULICA 16, 3212 VOJNIK PROFESOR GEOGRAFIJE UČITELJ GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE - M/Ž; POUČEVANJE GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE NA PREDMETNI STOPNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.10.2010; OSNOVNA ŠOLA DOBRNA, DOBRNA 1, 3204 DOBRNA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK NEPREMIČNINSKI AGENT - M/Ž; POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, VODENJE LICITACIJ PRI PRODAJI NEPREMIČNIN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.11.2010; KDO STUDIO, STORITVE, D.O.O., VRUNČEVA ULICA 39, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PATOLOGIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SPECIALISTIČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATER " ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD2 " ( E018015) - M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, SVETOVANJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, ITD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LASKO ~
KLJUČAVNIČAR
SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
MONTER HLADILNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA. ZAPOSLITEV SE SKLEPA ZA NAPOTENO DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; NETA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., OBREŽJE 77 A, 1433 RADEČE VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARILEC V GRADBENIŠTVU. ZAPOSLITEV SE SKLEPA ZA NAPOTENO DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; NETA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., OBREŽJE 77 A, 1433 RADEČE TESAR
TESAR - GRADBENIŠTVU - M/Ž; TESAR - ZAPOSLITEV SE SKLEPA ZA NAPOTENO DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; NETA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., OBREŽJE 77 A, 1433 RADEČE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVEC V GRADBENIŠTVU - ZAPOSLITEV SE SKLEPA ZA NAPOTENO DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; NETA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., OBREŽJE 77 A, 1433 RADEČE
UE MOZIRJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
SLIKOPLESKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE NOTRANJIH SLIKO-PLESKARSKIH DEL IN ZUNANJA ŠTUKATERSKA IN FASA-DERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2010; SLIKOPLESKARSTVO IN PREVOZNIŠTVO, ALEŠ KLOBASA S.P, PUSTO POLJE 4, 3331 NAZARJE ČISTILEC / ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV IN OKOLICE, DOLOČEN ČAS, 20.10.2010; OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 23 MOZIRJE, ŠOLSKA ULICA 23, 3330 MOZIRJE
BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZVAJANJU OSNOVNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE PO STANDARDIH STROKE, IZVAJANJE OSNOVNE NEGE (UMIVANJE, KOPANJE, POMOČ PRI OBLAČENJU, POMOČ PRI GIBANJU IN TRANSFER, SPREMSTVO IN PODOBNO), UREJANJE STANOVALČEVE POSTELJE IN OKOLICE (PREOBLAČENJE IN POSTILJANJE), ČIŠČENJE NEGOVALNIH VOZIČKOV, OBPOSTELJNIH MIZIC, POSTELJ, NAMEŠČANJE NEPOMIČ-NIH STANOVALCEV V USTREZEN POSTELJNI POLOŽAJ, NA VOZIČEK PO NAVODILIH FIZIOTERAPEVTA, HRANJENJE IN POMOČ PRI HRANJENJU, DELJENJE NAPITKOV IN POMOČ PRI PITJU; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.10.2010; DEOS, D.D.; PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD
UE SLOVENSKE KONJICE"
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.10.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
CEVAR - M/Ž; POLAGANJE CEVI ZA NAFTOVODE IN PLINOVODE, BRANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 24.10.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZER-VARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE
VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA CEVOVODNIH IN NAFTO-VODNIH, DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 24.10.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZER-VARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE
STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV NA CNC STRUŽNIH AVTOMATIH IN POLAVTOMATIH, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.10.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE MIZAR
MONER - M/Ž; MONTAŽA OKEN, POLAGANJE LAMINATA, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2010; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA ROBI ISKRAČ S.P., OSREDEK PRI ZREČAH 12 A, 3214 ZREČE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL ZA USPOSABLJANJE TEHNIKA ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR.MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE Sentjur pri celj'U~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2010; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22, 3230 ŠENTJUR DELAVEC BREZ POKLICA GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2010; ZIDOPROF, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 20, 3230 ŠENTJUR
VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE POLIZDELKOV TER IZDELAVA RAZLIČNIH IZDELKOV TRGOVINSKE OPREME, NEDOLOČEN ČAS, 20.10.2010; TEGOMETALL OPREMA TRGOVIN, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 29, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRIPRAVLJALEC VRTALNIH TEKOČIN - M/Ž; PRIPRAVA BEN-TONITNIH MEŠANIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK
UPRAVLJALEC CN STROJEV IN ROBOTOV - M/Ž; -PRIPRAVA STROJA IN VARILNEGA ROBOTA - PRIPRAVA OBDELOVAN-CA - PROGRAMIR. CN STROJA IN TESTIR.DELV. PROGRAMA - KONTROLIR. OBDELOVANCA Z MERIL. ORODJEM IN KOREKCIJO NASTAVITEV - IZVAJA.OPERACIJ RAZREZA, REZKANJA, BRUŠENJA, STISK. PO TEH. POSTOPKU - IZVAJANJE OPERACIJ VARJENJA NA ROBOTO, ROČ. VARJ ..., DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 20.10.2010; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA PRIPRAVE VRTALNIH TEKOČIN - M/Ž; PRIPRAVLJANJE PROJEKTOV, SPREMLJANJE VRTALNIH TEKOČIN, DELO NA TERENU, ANALIZE VRTANJ, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 30.10.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTIN-ŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
Smarje pri jelSah ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA, SOBARICA V HOTELU V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 22.10.2010; HOTELI IN TURIZEM ROGAŠKA D.O.O.; HOTELI IN TURIZEM ROGAŠKA D.O.O., PE GRAND HOTEL DONAT, ZDRAVILIŠKI TRG 10, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC V SALONU KUHINJ - M/Ž; NAČRTOVANJE, IZMERE IN SVETOVANJE PRI PRODAJI KUHINJ. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2010; PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNI TEHNIK
STROJNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV ENERGETSKIH INSTALACIJ NA STROJNEM PODROČJU VZDRŽEVANJA, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA GIMNAZIJSKI MATURANT RAZVOJNIK UPORABNIH NOVIH IZDELKOV - M/Ž; RAZVIJANJE UPORABNIH NOVIH IZDELKOV NA PODLAGI INTELEKTUALNE LASTNINE IN LASTNEGA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 7.11.2010; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 BISTRICA OB SOTLI EKONOMSKI TEHNIK
OSEBNI BANČNIK I V PE CELJE - POSLOVALNICA ROGAŠKA SLATINA - M/Ž; ODPIRANJE RAČUNOV STRANK - FIZIČNIH OSEB, ZBIRANJE IN PRODAJA VSEH VRST DEPOZITOV, ZAVAROVANJ IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OPRAVLJANJE KREDITNO-GARANCIJSKIH POSLOV, OPRAVLJANJE POSLOV PLAČILNEGA PROMETA PO NALOGAH KOMITENTOV, OPRAVLJANJE IN PRODAJA VSEH OSTALIH STORITEV IN PRODUKTOV, REŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH REKLAMACIJ, POSREDOVANJE STIKOV OZ. UREJANJE POSLOV ZA KOMITENTA V OSTALIH OE BANKE, MENTORSTVO, INŠTRUKTOR-STVO, PO POTREBI OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH POSLOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2010; SKB BANKA D.D. LJUBLJANA, AJDOVŠČINA 4, 1000 LJUBLJANA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA BETONARNE - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, USKLAJEVANJE IN NADZIRANJE DELA V BETONARNI, PRIPRAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2010; TSN BR PROIZVODNE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 23, 2000 MARIBOR DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽIVSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA; NEDOLOČEN ČAS, 14.11.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTAŽER KNAUF - M/Ž; MONTAŽER KNAUF, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2010; SAND-KOP GRADBENIŠTVO D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČARSKA DELA - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.10.2010; RM PROJEKT SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, D.O.O., KOŽELJSKEGA ULICA 1, 3320 VELENJE KLEPAR
KLEPARSKA DELA - M/Ž; KLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.10.2010; RM PROJEKT SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, D.O.O., KOŽELJSKEGA ULICA 1, 3320 VELENJE VARILEC
VARILEC WIG/TIG - ELEKTRO - M/Ž; DELO V TUJINI, VARJENJE VISOKO LEGIRANIH MATERIALOV 6 IN 7 SKUPINE, ATEST, DELO NA VIŠINI BREZ OMEJITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2010; IPC TECH D.O.O. - NOVOGRADNJA, REVIZIJA IN VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH IN ENERGETSKIH OBJEKTOV, KOTLOV, CEVOVODOV, PLINOVODOV, NAFTOVODOV, JEKLENIH KONSTRUKCIJ IN TERMOIZOLACIJ, CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE AVTOMEHANIK
VOZNIK AVTOMEHANIK - M/Ž; VOZNIK AVTOMEHANIK, NEDOLOČEN ČAS, 28.10.2010; TRANSPORT REMŠE, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., VINSKA GORA 21, 3320 VELENJE
VOZNIK AVTOMEHANIK - M/Ž; VOZNIK AVTOMEHANIK, NEDOLOČEN ČAS, 28.10.2010; TRANSPORT REMŠE, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., VINSKA GORA 21, 3320 VELENJE
VOZNIK
VOZNIK - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU (UKRAJINA, RUSIJA), NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2010; TRANSPORT REMŠE, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., VINSKA GORA 21, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TAXIJA - M/Ž; VOZNIK TAXIJA, DOLOČEN ČAS, 12
V Termah Olimia
IŠČEMO MASERJE
ki bi v wellness centru delali
kot zunanji sodelavci. Kontakt za več informacij: sabina.stipcic@terme-olimia.com
03 / 829 78 64
MESECEV, 20.10.2010, 123-7 D.O.O.; 123-7 D.O.O.; PE TAXI 123, MARIBORSKA CESTA 202, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE IN DRUGE FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.10.2010; ANTLEJ AVTO ŠOLA, D.O.O., VELENJE, TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; SVETUJE GOSTOM PRI IZBIRI JEDI IN PIJAČE (PONUDI JEDILNI LIST,^) IN STRMI K TEMU, DA BODO LE-TI ZADOVOLJNI IZVAJA PRIPRAVLJALNA DELA V OKREPČEVALNICI OZIROMA V PROSTORIH, KI SO NAMENJENI POSTREŽBI GOSTOV (RAZPOREJANJE MIZ IN STOLOV, POGRINJANJE, UREDITEV SERVISNIH MIZ, PRIPRAVLJANJE POGRINJKOV ^) IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.10.2010; OKREPČEVALNICA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE GRAFIČAR
OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, NEDOLOČEN ČAS, 11.11.2010; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE GRAFIČNI OBLIKOVALEC GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; OBLIKUJE VIZUALNA SPOROČILA, TIPOGRAFIJE IN POSEBNE TIPOGRAFSKE ZNAKE, RAZLIČNE ZVRSTI NASLOVNIC, PROMOCIJSKIH TISKOVIN IN MATERIALOV, EMBALAŽE, OPRAVLJA ZAHTEVNEJŠO KOREKTURO IN MONTAŽO SLIK, OBLIKUJE IN SODELUJE V PRIPRAVI ZA RAZLIČNE ZVRSTI TISKA, IZVAJA IN PRIPRAVI OBLIKOVNE REŠITVE ZA NADALJNJO AV IN TISKARSKO PRODUKCIJO, OBLIKUJE OZNAČEVALNE SISTEME, IPD.; NEDOLOČEN ČAS, 29.10.2010; AV STUDIO TRŽNE KOMUNIKACIJE D.O.O., KOROŠKA CESTA 55, 3320 VELENJE EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA OBUTVE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.10.2010; BOROVO TRADE, D.O.O.; PRODAJALNA VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 18 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC ~
DELAVEC BREZ POKLICA
KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ V KUHINJI TER ČIŠČENJE GOSTINSKEGA LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2010; SPD, D.O.O.; SPD, D.O.O. PODRUŽNICA PICERI-JA BONITA, ŽALEC, CELJSKA CESTA 7, CELJSKA CESTA 7,
3310	ŽALEC
POMOŽNI DELAVEC
SNAŽILKA SOBARICA - M/Ž; ČIŠČENJE, POSPRAVLJANJE SOB IN HOTELSKIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 14.11.2010; HOTEL ŽALEC D.O.O. ŽALEC, MESTNI TRG 3, 3310 ŽALEC ORODJAR
VARJENJE, BRUŠENJE KOVIN - M/Ž; VARJENJE ELEMENTOV ZA VITLO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.10.2010; GRUMA - VAR, GORAN GRUMIČ S.P, POD SMREKAMI 14,
3311	ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA KALUPOV IN ELEMENTOV KALUPOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.10.2010; SIGMA-NOVA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CESTA ŽALSKEGA TABORA 20, 3310 ŽALEC KLEPAR
KLEPAR - M/Ž; IZDELAVA VENTILACIJ, DIMNIŠKIH CEVI IN DRUGIH KLEPARSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.10.2010; SIGMANOVA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CESTA ŽALSKEGA TABORA 20, 3310 ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC TER HRANE PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2010; LIDIJA REPAS, S.P.; PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P., POLZELA 11 B, 3313 POLZELA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2010; LIDIJA REPAS, S.P.; PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P, POLZELA 11 B, 3313 POLZELA ŽIVILEC
PEK I, DELO JE V PEKARNI NA PREBOLDU - M/Ž; ZAMES TESTA, OBLIKOVANJE TESTA, PEKA KRUHA, PAKIRANJE KRUHA, KOMISIRONIRANJE IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 31.10.2010; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA MIZAR
MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNI MIZAR ZA DELO V MIZARSKI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2010; KORUN ERVIN S.P., MIZARSTVO STAVBNO, ŠENTRUPERT 36, 3303 GO-MILSKO
MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2010; SPLOŠNO MIZARSTVO BRANKO RAZGOR-ŠEK S.P., LOČICA OB SAVINJI 45 A, 3313 POLZELA LESARSKI TEHNIK
DELO NA CNC OKENSKEM CENTRU - M/Ž; DELO NA CNC CENTRU PO PRIPRAVLJENEM DELOVNEM NALOGU, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2010; KORUN ERVIN S.P, MIZARSTVO STAVBNO, ŠENTRUPERT 36, 3303 GOMILSKO MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR EKONOMSKI TEHNIK
OSEBNI BANČNIK I V PE CELJE - POSLOVALNICA ŽALEC -M/Ž; ODPIRANJE RAČUNOV STRANK - FIZIČNIH OSEB, ZBIRANJE IN PRODAJA VSEH VRST DEPOZITOV, ZAVAROVANJ IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OPRAVLJANJE KREDITNO-GA-RANCIJSKIH POSLOV, OPRAVLJANJE POSLOV PLAČILNEGA PROMETA PO NALOGAH KOMITENTOV, OPRAVLJANJE IN PRODAJA VSEH OSTALIH STORITEV IN PRODUKTOV, REŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH REKLAMACIJ, POSREDOVANJE STIKOV OZ. UREJANJE POSLOV ZA KOMITENTA V OSTALIH OE BANKE, MENTORSTVO, INŠTRUKTORSTVO, PO POTREBI OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH POSLOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2010; SKB BANKA D.D. LJUBLJANA, AJDOVŠČINA 4, 1000 LJUBLJANA
SAMOSTOJNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ ZA VEČINO ZAVAROVALNIC, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VSŠ) VODJA SERVISA - M/Ž; ŠOLANJE SERVISERJEV, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL TER STRANKAMI, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI; NEDOLOČEN ČAS, 28.10.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
D®wDtednik
QbiKsMo naračidiofii Hove 90 tcdnHfiif
Naročniki Novega tednika boste lahko naroCnlSke ugodnostt -
4 male oglase v Novem tednikij do 10
besed in testitko na Radiu Celje -
Izkoristili IzkUuCno s svojo naroCnIfko kartico, naroCntSko polotntco odroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednl)^.
NelsirorMtene ugodnosti se ne
preneveio v nmiednl« i«tof
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505495,0906286(i,99Eum)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold

vozila
PRODAM
HIŠO, v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
GRADBENO parcelo, v idilični okolici gozda, z nekaj zemlje in hiško, v okolici Šentjurja prodamo. Informacije po telefonu 041 924-187, po 16. uri.	450i
ODDAM
PRODAM
PEUGEOT 206 sw 1,4 i, modre barve, letnik 2005, prevoženih 160.000 km, redno servisiran, servisna knjižica, klimatska naprava, abs, cz, avtoradio, cd, prodam za 4.000 EUR. Telefon 040 727-581.
4459
V CENTRU Žalca oddam v najem poslovni prostor, velikost 34 m2. Telefon 031 335917.	p HIŠO v okolici Celja oddam. Telefon 059 122-
686.
4457
NAJAMEM
PRODAM
SKLADIŠČE, pokrito, s parkirnim prostorom ali parcelo, v obrtno-industrijski coni, najamem ali kupim. Telefon 031 677707. Avtohiša Škorjanec, d. o. o., Celje. n
DVOBRAZDNI hidravlično obračalni plug Vogelnot, od 10 do 16 col, nastavljiv, s podpornim kolesom, prodam. Telefon 040 123-549.	p
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, letnik 1985, reg., prodam za 2.700 EUR. Ogled ob vikendih. Telefon 041 723-551. 4499 TRAKTORSKI mulčer, širina 107 cm in 127 cm, prodam. Telefon 031 832-505.
4505
□mm
PRODAM
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n
O

E^cMEöSBQBSGSa
CENElSl POGOVORI Z VEDEZEVAIGI
jUnin« mlnuu In u i «litžgirtlcIiignirMItBt Mlfitm u nirtdao tutionh» teHnns«»ittviilt». Mtl«si piiilia po NvnüliLimoneit Dl HtoZnlu.
10 minil«_iSCftSt/irtn)
^aSo^ 30 minut_411C [U3 G/iuln]
V ■'V 60 minut_75 G (125 C/mi»]
\ 10 minili_iSCdSt/irtn)
9 30 minut_4aC[U3G/nilii]
/ 60 minut_75 G (125 C/mi»]
lakunilene minute lahko ii«ra)tite la v«t klicev.
Za nakup minut in informacije pokličite 10314900222
www.novitednik.com
ALI OGLASI - INFORMACIJE
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Oglasni oddelek NT&RC
je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
V VOJNIKU oddamo v najem enosobno stanovanje. Vse dodatne informacije po telefonu 051 335-200.
4500
VDDAM
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p ENOSOBNO stanovanje, na Hudinji, oddam.
Telefon 051 357-128. 4463 STANOVANJE za 4 samske ljudi, v Vojniku, oddam v najem. Telefon 041 736-056.
4485
DVOSOBNO opremljeno stanovanje, na Otoku v Celju, oddam. Telefon 041 720568, 031 237-244.	4503
PRVDAM
PEČ na drva, pralni stroj, zamrzovalno omaro, steklo keramični štedilnik, kotno sedežno, oljno peč, okroglo mizo, 3 stole (les), televizor, mini pralni stroj, 3 kg, zamrzovalno skrinjo, 240 l, prodam. Telefon 040 869-481. 45ii
gradbeni material
I
Polna načrtov je preživljala jesen življenja, ki pa se je 8. oktobra nepričakovano končala.
Z A H V A L A
Posloviti smo se morali od drage mame, babice in prababice
DRAGICE STOPINŠEK
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustno in pisno sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Nam bo ostala, vam, ki ste jo poznali, pa naj ostane v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
4520
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje!
Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu ... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid!
tel: 040 191 488
Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG
PRVDAM
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.
iiiiiiiiiii.fiiiliiicelje.ciNii
PRVDAM
ČISTOKRVNE labradorce z rodovnikom zelo ugodno prodamo. Telefon 041 708880.	4422
TELICO, pašno, ls barve, težko 400 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 803-254.
4455
HiTRO NAROČITE
\M\imri
Dvakrat na teden, ob torkih in petMli, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | i 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
u
tudi letnik2010 ^ JiVViMl -'^sprilogoTV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimhrosti iz sveta glasbe in labave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatice uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
KUPTM
VDDAM
PRVDAM
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
V S P O M I N
17. oktobra je minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi
VINKO BRUNŠEK
(24. 1. 1931 - 17. 10. 2009)
Pogrešamo te in vsak dan smo z mislimi s teboj. Vsi tvoji najdražji
4508
TELIČKO simentalko, težko 200 kg, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 5797-005, 031 837-492.	4462
TELIČKO in bikca, oba simentalca, težka 210 kg, prodam. Telefon 041 528-985.
4468
MLADO kravo, brejo 4 mesece, prodam.
Telefon (03) 5795-605. š 66i BIKCA limuzin, starega 1 teden in telička, rj, starega 2 tedna, prodam. Telefon 041 322-232.	4484
LEPO teličko simentalko, težko približno 250 kg, od dobre krave dojilje, prodam. Telefon 041 222-375, (03) 5829-179.
4502
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
TELICO simentalko, težko 600 kg, primerno za zakol, prodam. Telefon (03) 5739411.	4504 TELIČKO simentalko, staro 14 dni in psičke samojede, stare 6 tednov, prodam. Telefon 041 763-727. 4506 BIKCE in teličke ter breje pašne krave s teleti prodam. Telefon 031 575-059. p PSE, čistokrvni mladiči, labradorec, zlati prinašalec, bernski planšar, nemški ovčar, ogled obeh staršev, prodam. Telefon 031 571-469. 45i7
_ te tihe, črne, žametne oči mi s svojim temnim bleskom in milino poljubljajo to sivo bolečino, ki mojo dušo vsak dan bolj duši.
(S. Kosovel)
Z A H V A L A
V spokojnem dnevu jeseni smo se na mestnem pokopališču v Celju poslovili od naše ljube mamike in mame
JUSTINE PAPEŽ
roj. Kačičnik
Zahvaljujemo se prijateljem in znancem, ki so našo mamiko pospremili k njenemu poslednjemu počivališču, darovali cvetje, sveče in sočustvovali z nami. Hvala osebju Doma starejših Thermana Laško, gospe Hedi Zimšek iz slovenskega društva Hospic, gospodu Srečku Hrenu za čuteče besede slovesa, gospodu Ivanu Jagodicu za darovano sveto mašo, Heleni Novak za prelepo cvetje in pogrebni službi Veking. V žalosti: hčerka Majda in Lojze, vnuka Saška in Rok z družinama in ostalo sorodstvo
Celje, oktober 2010
4548
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
KRAVE in telice, debele in suhe, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 602
ŠTIRI mesece staro muco, vajeno življenja v naravi, oddam. Telefon zvečer, 5442432.	4456
JABOLKA starih sort, ekološko pridelana, na voljo certifikat, 0,80 EUR/kg, prodamo. Kmetija Mark, Lipa 22, Frankolovo, telefon 5774-639, 031 747-539. 44i7 BIO jabolka bobovec, po 5 centov, prodam.
Telefon 041 706-980. 4486 SMREKE, 80 do 90 cm, za živo mejo ali pogozdovanje, prodamo. Telefon 051 310-336.	4493
SUHO koruzo, pšenico in jabolka bobovec prodam. Telefon 031 317-714. 4513 JABOLKA za prešanje, neškropljena, stara sorta (bobovec, mošancelj) prodamo. Telefon 031 235-529. 4519
PEČ na olje in pretočno črpalko ugodno prodam. Telefon 031 200-887.
4490
mm
50-letni, urejen, želi diskretno spoznati žensko v zrelih letih za užitke v dvoje. Telefon 031 802-499, sms.
4434
zaposlitev
IŠČEM delo: pospravljanje pri moškem v Celju enkrat tedensko. Telefon 031 478-
626.
4461
ostalo
PRVDAM
GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvig-non, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777.	š 543
ŠTIRI zimske gume s platišči, za škodo felicio, 165-70-R 13, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 722-085. Marjan Janežič, Prekopa, Vransko.
4521
iiiiiiwjiiiiileiliiilLiiiiiii
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970. n IZBERITE si katerega koli partnerja / ljubezen, po želji in si jo/ga pridobite s pomočjo magijskih metod-ritualov. Izberite si partnerja za ljubezen, posel, življenje. Telefon 040 191-488; spletna stran: www.parapsihologija.si; e-mail: 1.presnig.parapsiholog@gmail.com. n GUME in platišča, za vse vrste avtomobilov, ugodno. Prodaja in montaža. Servis Škorjanec, Gaji 42 a, pri Dinos, Telefon (03) 426-0881, 03 426-0885. n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
p


Manjkala je še pika na i

LKA,
Poroka ni stvar cvetja, zvonov ali sveč, cerkvenega petja ali čipk. Zanjo ni potrebnih veliko ljudi, tudi velik šotor ne. Le dva človeka, ki sta se opogumila, da bosta eno življenje zamenjala za drugo, ki si zaupata, da bosta našla potrpežljivost in ljubezen, da bosta kos težavam, ki jih bodo morda prinesla leta. Tako sta se za ta življenjski dogodek 26. junija odločila tudi Brigita Frišek in Uroš Topličanec.
Njuna poroka je bila poleg rojstva sinčka Nika zanju najlepši in najveličastnejši dogodek v življenju. Ta nepozaben dan sta doživela v krogu sorodnikov in prijateljev. Tisti »da« je še dolgo po tem, ko sta ga dahnila, odmeval v njunih glavah in ob tem ju je sprele-taval lep, neprecenljiv občutek. Tako sta sama opisala svoj poročni dan.
Par sta bila že kar nekaj let in na Eifflovem stolpu v Parizu je Uroš Brigiti nadel zaročni prstan. Že takrat ni šlo brez solz. Leto in pol nazaj, ko se jima je rodil sin Nik, so postali družina, vendar je bila pika na i poroka, ki je potekala v farni cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. Dolga kolona avtomobilov je nato pritrobila do Zreč, kjer je bil v parku civilni obred, slavje in zabava do jutranjih ur pa v hotelu Terme Zreče, kjer je za glasbo poskrbel ansambel Črna mačka.
Brigitina priča je bil Leon Leber, Uroševa pa Zlatko To-pličanec. Oba sta skrbno pazila tako na nevesto kot tudi na šopek iz kal, za katerega je poleg ostalega cvetja poskrbela Brigitina najboljša prijateljica Katja.
Ob tem se iskreno zahvaljujeta svojim staršem, sorodnikom, pričama, prijateljem in vsem, ki so poskrbeli za lep in nepozaben dogodek.
AB
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik-@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Za v »cajtenge«
Pavla Jurčak, ki biva v Šmarjeti pri Celju, je našla zelo veliko gobo in baje izjavila, da tale goba »bi pa bila za v cajtenge«. Njen sin Boris je njeno željo uresničil.
FOTO TEDNA Foto: GrupA
Pobiralka sadja
Mojca in trije mušketirji
Mojca Grušovnik, novinarska kolegica iz časopisne hiše Dnevnik, je z nami ure in ure presedela na sodiščih ob spremljanju različnih sojenj oziroma obravnav. Pogosto smo jo »družno šibali« tudi na številne dogodke. Zdaj njo in naše novinarske debate ob kavicah pogrešamo, saj je že več mesecev ni. Ampak razlog je še kako opravičljiv. Mojca je namreč postala že drugič mamica.
Njen Tim se je rodil 28. julija, torej bo pravi levček. Na svet je prikukal s pomočjo carskega reza, na srečo je šlo vse brez zapletov. Po naših ekskluzivnih podatkih (novinarsko poročanje, pač je ob rojstvu tehtal 3,52 kilograma. Nekaj malega od te teže je verjetno odpadlo tudi na njegovo pričesko, saj je imel dolge temne laske. Da se je pričeska obdržala, je razvidno tudi s fotografije _ Naša novinarska kolegica Mojca je bila v porodnišnici zelo zadovoljna, saj so jo zdravniške ekipe menda kar »cartale«. Je pa Tim že pravi korenjak in počasi že razume, kako se dela z ženskami, saj dobro ve, kdaj zajokati, da ga bo mami stisnila k sebi. Ati Jože Železnik in bratec Jan, ki obiskuje 6. razred OŠ Ljubečna, sta na modrookega malčka zelo ponosna, mamica pa je včasih malce utrujena zaradi neprespanih noči. Grušovnikova, ki je zdaj morala stresno novinarsko življenje in računalnik zamenjati za pleničke, pestovanje in mirne sprehode, pravi, da je malo »padla iz forme«. Glede na njene izkušnje verjamemo, da se bo kaj hitro spet v formi, ko bo čas za to _
SŠol

Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
4. oktobra se je ob 12.45 v celjski porodnišnici rodila težko pričakovana Zoja Kolar, težka 3750 g in velika 53 cm. Mamici Marti so jo položili na prsi v veliko olajšanje po težkem porodu, atiju Darku pa so pricurljale solze sreče.