Zvezek 23.
Letnik III
GLASILO
SLOVENSKEGA ŽENSTVA
Izdnjatelj in odgovorni urednik
Fran Godnik.
V TRSTU, 1899.
Lastnik konsorcij lista "Edinost". - Natisnila tiskarna
konsorcij lista "Edinost".
Priloga 264, štv, "Edinosti"
"Slovenka"
Glasilo slovenskega žeiistva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Ediiiosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša za vse leto
3 gld. ; za naročnike »Edinosti«
pa 2 gfld. ; posamezne številke se
dobivajo v Trstu v tobakarni g".
Lavrenčiča na trg'u della Caserma
po 12 kr. — Rokopisi naj se po-
šiljajo uredništvu »Slovenke«,
naročnina pa upravništvu »Edi-
nosti«, ul. Molino piccolo št. 3.
Vsebina 23. zvezka:
Potočan : Balada — pesem. — Zorana : Ob po-
toku — pesem. — J. Potapenko : Pozornost. — Ho-
mjakov : Spokornik — pesem. — Zavadil : Še nekaj
črtic :z življenja Svetle. — J. Sundečić : Slovenki —
pesem. — Danica : Ali škoduje emancipacija bistvu
ženstva ? — Danica : Velecenjena fjospa urednica ! —
h.ijjiževnost in umetnost. — Razno. — Doma.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
ALESSAT^DßO LEVI MOZI v TRSTU
Piazza Rosario št. 2. (šolsko poslopje)
Bog-at izbor v tapetarijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis
in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez koni(urence.
Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj
zaračunalo.
prevzema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Krasno dovršene
fotografije v  naravni veličini 10—15 gld. po vsaki poslani fotogra-
fiji ;  družinske in drug'e skupine, razglede.
Manjše fotografije od 1—3 gld.  6 komadov z neprekosljlvo, umet-
niško  dovršenostjo  izdelane na vse  mogoče papirje,  na porcelan,
žido, platno itd.
Razglednice, lepSe kakor vse dosedanje 20 —25 gld. tisoč.
Pri našem upravništvu je dobiti :
AUGUST SEXoA:
„Čuvaj se senjske roke"
krasna povest znamenitega hrvatskega pisatelja v slovenskem prevodu.
Komad 3-5 kr., po pošti 5 kr. več.
SLOVENKA
GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA
Zvezek 23..
V Trstu, 18. novembra 1899
Letnik III.
Balada.
Kako te čakam, ljubica, nojitrpno
Tu v <^ozdu sam — in sredi te noči...
Kako te iščejo med temnim drevjem —
Zaljublieiie te iščejo oči.
fA Ili te, ni . . . Saj si mi obljubila,
Prisegla si mi, da nocoj, nocoj
Jn tukaj, dekle drajjo. dekle zlato —
Ah, dusi moji dala bos pokoj«.
..A ni te, ni . . . Mar se bojiŠ oblakov.
Ki sfi pokrili zvezdnato nebo -
Mar se bojiš »grmenja, ko nestrj)no
l'e v <^ozdu čaka ljubček in težko ?
„A jaz se ne bojim oblakov temnih.
A jaz se ne bojim te, črna noč --
Da tebi le noci)j se, anj^^el zlati,
Xa lica, ustna dal poljub bi vroč".
„Cuj drevje poka .   . Ti si tukaj, dra<,'a,
Ah, ni te strašila ta črna noč. .
To bil je blisk ... In zemlja se je stresla
Poljub je strela njemu dala vroč.
B. Potočan.
Ob potoku.
Kjer potok v stru«,nje močan,
ki senči breji; nm lo<j hladan,
z njim shajala se je nekoč
in sladko kakor svit zvezda,
ko lahno v vodi trepeta,
ji svitai plani Ijuiiezni vroč . . ,
Se vedno potok tu drvi,
še zvezdic svit se v njem blišči —
a strto njeno je srce...
Oči u^jaslih mrtvi žar
mračno strmi ji v vodni čar,
brezuj) objema dušo r.je . . .
Tani kjer v dolini beli mlin,
skrivnostno «.^Irda iz temin,
ljubimec z druj^o se ij^ra . . .
Spet očarljivi j^las njej,'Ov
s septanjem druži se valov,
in z njih modrina zre neba . . .
Zorana.
ä"24 J. Potapenko : Prepozno.
Prepozno.
Ruski spisal J. Potapenko, jireložil Al. Benkovič.
1.
Zgodilo .se je nekako čisto slučajno. V prsih Nikolaja Ivano-
viča je čustvo že davno dozorelo,  a on. poznajoč samega
sebe, svoj neodločni značaj in nekako, dejal bi, nenaravno
plahost za starost štiridesetih let, je bil uverjen,  da to  čustvo po-
lag-oma izg-ine.
A nenadoma je čisto nepričakovano opazil, da je vse pokvaril.
Bilo je pa tako.
Antonina Sergejevna je prišla včeraj k njima samo za hip, češ,
da poljubi Sašenko. — Sašenka, - to je njegova osemnajst let stara
hči. .Sirota je bila navajena, da je svoj čas živela z materjo, a sedaj
ji je bilo dolg-čas. Nada je umrla že pred dvema letoma, in od ta-
krat je pri njih postalo otožno in dolgočasno. Zato pa Antonina .Ser-
gejevna pogosto prihaja k njima ter skrbi, da razveseli Sašenko,
časih jo vzame k sebi, ali pei pelje v g'ledališče. .Sašenki je druga
mati in ta jo spoštuje in ljubi.
\'čeraj Sašenke ni bilo doma. Odpeljala se je bila v Pavlovsk
k teti Zinajdi Ivanovni, sestri Nikolaja Ivanoviča. Tam je molila in
se je imela vrniti šele zvečer.
Antonina Serg-ejevna se je pripeljala po poti, držeči od dvorca. -
— Torej vi siromak danes obedujete sami? — je vprašala, malo
namežiknila in se nasmehnila.
— Sam, sam, Antonina Sergejevna ! — je odvrnil Nikolaj Iva-
novič s šaljivo deklamajočim glasom.
— Hm . . . Tudi jaz sem sama . . . Veste kaj, pojdite k meni na
obed, pa bodeta dva samca skupaj ! . . .
Ona se je nasmejala, on pa nekoliko zardel. Ponudbo je seveda
sprejel ter pra\- ob petih in tri četrt šel iz hiše, vzel izvoščeka ter
se odpeljal v Ki ročno ulico.
Bil je gorak pomladni večer. Vreme je bilo že g-odno za leto-
višče, a Peterburžani so se še bali seliti se iz mesta. Samo junaki-
nje, kakoršna je bila Zinajda Ivanovna, so se požurile ; treba je pa
vendar upoštevati, da je imela sestra v Pavlosku kamenito zimsko
hišo.
Nikolaj Ivanovič je čutil nekako nenavadno čilost duha in te-
lesa. Zadnje čase se ga je časih lotevala skoro otožno.st. Pomisliti je
treba pa to. .Skoro dvajset let je preživel z Nado, in  kako lepo !
J. Potapenko: Prepozny. ö'if)
Vse Življenje se nista niti enkrat sprla, nikdar ni bilo med njima
nesporaznmljenja . . . To je prišlo.kar v navado. A glej, Nada mu je
umrla. Od kraja se mu je srce trg-alo silne žalosti — toga je bila
presveža, preživa. Pozneje je žalost odnehala in toga kakor da se je
ovila z meglo . . . Česa pač človek ne preboli? Tesnoba in dolgčas
sta prevladala. Sašenka mu je bila seveda velika tolažba, a ona je
imela svoje posebne interese. Ona je stara osemnajst let, a on štiri-
deset. Vrhu tega je ona še čisto otročja.
Zapazil je, da nekako oživi, kadar pride k njemu Antonina Serge-
jevna : takrat ga za celi dan zapusti tesnoba in toga. Takrat veselo seda za
svoje spise in marljivo dela. S prva si je to tolmačil z njeno veselo naravo,
z njeno lastnostjo, s katero napolnjuje celo hišo z razgovorom, ne z vsakda-
njim, marveč z umnim in živim razgovorom. Dalje je zapazil neko
nenavadnost: kadar je ostal sam, takrat so se mu prikazovale njene
čudovite oči z dolgimi trepalnicami, laskavo mu je zvenel njen mehki
glas in vedno je želel, — sam ni vedel, zakaj — da bi jej vsaj roko
poljubil. Vse to je bilo znamenje čustva, ki se mu je zdelo čudno.
Nada je umrla še le pred dvema letoma in živela sta kakor duša z
dušo ! ... A navadil se je tudi tega. Navadil se je, da to novo
čustvo živi v njegovi duši, a razvijalo se je neopaženo in je precej
narastlo. Občevanje z Antonino Sergejevno je postalo zanj zelo po-
trebno. Časih je premišljeval, nima li kakega opravka, da bi šel k njej
vsaj za jedno minuto.
Ta pot je prišel k njej točno ob šestih in obedovali so trije
skupaj. Z Antonino Serg-ejevno je bivala daljna sorodnica, od sta-
rosti popolnoma potrto bitje, — slepo, gluho, suho, a nenavadno
krepko. Bila je že skoro devetdeset let stara, a je vedno mislila, da
bode živela vsaj še deset.
Po obedu sta starko odpravila v njeno sobo. Antonina Serge-
jevna Nakatova je znala vse lepo urediti, dasi jej pokojni mož, bivši
trgovec, ni zapustil posebnega imetja. S petimi tisoči letnega do-
hodka je ona živela tako, kakor žive drugi z dvajsetimi tisoči.
Stanovanje je imela opravljeno lepo, prijetno, prikladno, sprejemala
je znance, zbirala jih okrog sebe ob četrtkih in lepo jih hranila in
napajala, hodila v gledališča, lepo se oblačila, s kratka, živela je, ne
da bi si kaj odtrg'ovala. Imela je štiriintrideset let, na videz je bila
mlajša, a ona se ni posluževala te okolnosti, ampak vedno priznavala
svoja leta.
Nikolaj Ivanovič je sedel v mehki naslonjač v vsprejemni sobi
in dovoljeno mu je bilo, da sme pušiti. Antonina Scrg"ejevna je se-
dela na divanu njemu nasproti in on je v tej mili in prikladni okolici.
r>2(> ]. Potapenko : Prepozno.
gledajoč nje smehljajoči se obraz in poslu.šajoč nje veseli govor, čutil
veliko blaženstvo.
Nehote je zamižal.
— Vi ste zaspani, kakor vidim '! ~~ vprašala ga je Antonina
Sergejevna.
On se je stresel. — Rog varuj, nimam te navade! — je
odgovoril.
— A kaj je to ?
— Kaj ? — in zamišljeno je spustil smodkin dim. ..... Povem naj
vam, kaj je to ?
— Pa le povejte ! — je velela ona in ga ohrabrila z dolgim
prodirajočim pogledom svojih prekrasnih, temnih oči.
— Jaz sera srečen, Antonina .Sergejevna.
— Zakaj?
— V vašem društvu me navdaja čustvo bla/.enosti. Sploh mi
ni mogoče biti brez vašega društva! . . .   To je tisto!
Ona se je zasmcjala in vzkliknila:   »Bravo, Nikolaj   Ivanovič!«
— Ne smejie se, to ji- jako resno! . . .
— Ali je mogoče ?
— (xotovo ! . . .
In ona je seveda takoj izprevidela, da je to v resnici resna
stvar. Ali tega ni videla poprej? Ali niti mislila ni na to? Vdovela
je pred Nikolajem Ivanovičem, vedela je, da uredi svoje življenje in
je bila zadovoljna z njim. Ona ni spadala med narave, ki se udajajo
premišljevanju, in v tišini nočne samote ni sanjala o krasnem mla-
deniču, ki naj bi jo osrečil. V štiriintridesetem letu življenja bi bilo
to nespametno in m.alovredno, dasi se često dogaja. A Nikolaj Iva-
novič jej je bil všeč. Imel je vse, česar je bilo treba njeni štiriintri-
desetletni dobi, zedinjeni z razumnim in jasnim pogledom na življenje.
Bil je soliden in nikakor ne star. Visoko vzrastel, suh, a ne preveč,
hodil je vedno po koncu, in na videz ga niso morile nikake bolesti,
ki v tej dobi pričenjajo pri možkih, ko že govore v šali ; eh, starost
prihaja ! Štirideset let, to ni več malenkost !
Na njem ni bilo ničesar, kar bi količkaj spominjalo na starost
— niti sumnive barve lica, niti apatije, niti oneg'a omahovanja, ki se
20VC skc>pticizem. \' mladosti je živel normalno, čuval je sebe in
svojo dušo. Bil je sposoben, da se vznese kot mladenič, a ta vznos
bi nikdar ne motil njegovega ravnovesja, s kratka — bil je ravno
tak mož, kakoršnega jej je bilo treba. Spoznala sta se brž potem,
ko mu je umrla žena, in  naglo sta se spoprijateljila. Seveda je pri
J. PotapLMiko : Pic|hiziio. 527
tem mnogo pomagala okolnost, da je bila Aleksandra Sergejevna
-Saši prirastla na srca, ker je bila po Nadini smrti Sa.ša vse v hiši
— No, čemu ste umolknili, Nikolaj Ivanovič? — izpregovorila
je gospodinja: — morda mislite, da ja', ne umejem resnih  stvarij ?...
— Bog ve, bi li umoli? — je odgovoril on, kakor bi obupaval.
— Kaže pa vendar, da sva si dobra prijatelja le znova rekla
Antonina Sergejevna.
— Ah, Antonina Serg-ejevna... Ali ne vidite, da jaz... no,
sploh mi ni mogoče brez vas živeti ! .. .
Ona je zardela ter odgovorila s tresočim glasom : Kako naj to
umejem, Nikolaj Ivanovič?
To ga je popolnoma »omehčalo«, kakor je imel navado reči :
ni se mog-el več premagovati ter šel daljt; :
— Brez vas ne morem živeti, zato bi rad živel z vami ... E,
pa kaj ?. . . — vstal je, stopil k njej in jo prijel za roko, ki je ležala
na okrogli mizici : — Nisva več tako mlada, da bi stvari nazivali z
izmišljenimi imeni. — Ako imate sočutje . . . bodite moja, Antonina
.Sergejevna . . .
Poljubil jej je roko m pogledal v oči, čakaje odgovora. Ona
mu ni odtegnila roke, a z drugo je pokazala na di\-an.
'— Sedite sem - le, dragi prijatelj, da se pog'ovoriva .. . Vi ste
mi rekli, da nisva več mlada. To pomeni, da treba nekoliko pomi-
.sliti, kadar ... a čemu prikrivati? ... ko srce ne bije tako redno,
kakor sicer ! . . .
On je sedel, ves srečen, ona je nadaljevala:
— Jaz sem egoistka, Nikolaj Ivanovič, in pred vsem drugim
mislim nase. S svojim življenjem sem zadovoljna. Tako bi mogla
živeti do smrti. A tudi nisem zoper to, da bi to življenje izpremenila,
a s tem pogojem, da drugo življenje ne bode slabše od sedanjega.
¦Meniteli, da bode tako?
— Kaj naj odg"ovorim na to ? — je vzkipel on ; vi me poznate,
to je vse.
— Vem, da ste izvrsten človek, sicer bi mi srce sedaj mirneje
bilo ... A vi imate hčer . . .
— Ona vas ljubi, kakor svojo mater ! . . .
— Dokler nisem zavzela mesta njene matere . . . To se često
dogaja, Nikolaj Ivanovič ! . . . Vi mislite, da smo igoisti samo mi, ki
smo preživeli trideset do štirideset let? O, vi se motite!.... V
taka mlada leta se vgnezdi večkrat zajedno z živim poetiškim
mišljenjem taka sebičnost, o kakoršni se nam niti ne sanja... Re-
šila bodeva torej to vprašanje pogojno:  vi  poveste to .Sašenki, ne
528 J. Potapenko: Prepozno.
da bi jo vprašali : dovoli mi, da se oženim, — nikakor ne, vi jo ob-
vestite o tem kakor o gotovi stvari in pazite, kako se bode vedla temu
nasproti. . - Potem se odločiva ...
On je še enkrat poljubil njeno roko; ta pot iz hvaležnosti.Kako
umno, kako praktično je naredila to vprašanje ! Ves navdušen je odšel
od nje ; zvečer ga je nekaj vleklo v gledališče, šel je tja ter se vrnil
še le pozno po noči, spal je izvrstno, potem pa je ves dan z veliko
pridnostjo delal z bistro glavo ; zvečer se je odpeljal na carsko-selski
kolodvor in tam dočakal Sašenke Seveda jej o vsej tej stvari ni
povedal ni besedice. O takih stvareh se ne govori v vozu. To je
odložil za zvečer.
IL
Skupaj sta pila čaj. Sašenka — životna, sveža, brdka — je ve-
selo pripovedovala novice iz Pavlovskega. Teti je kaj všeč, da se je
tako zgodaj preselila v letovišče. V es maj je bilo prekrasno vreme,
samo pred dvema dnevoma je vlekel sever in treba je bilo zakuriti
peči. Včeraj se je zgodilo nekaj žalostnega : poginil je stari maček
Terentij. Teta se je žalostila, ker je bil njen ljubček. Vkljul) temu
sta šli zvečer na kolodvor in poslušali godbo. To so bile vse novice
iz Pavlovskega, a ona jih je pripovedovala tako milo, tako živahno,
da so bile res zanimive.
Nikolaj Ivanovič jo je zamišljen poslušal. Kadar se je Sašenka
veselo nasmejala, smejal se je tudi on, a njene besede mu niso segale
v dušo.. Mislil je svoje stvari, mislil je na to, kako bi začel svoj
govor.
— Včeraj je bila pri nas Antonina Sergejevna, — je pričel po-
lagoma.
— Tako? Ah, kako mi je žal! Tako dolgo je že nisem videla!
— je rekla Sašenka z iskrenim obžalovanjem.
— Povabila me je potem k .sebi na obed.
—¦ In ti si šel k njej, seveda ?
— Da!
— Kako bi ne ? Samemu ti je moralo biti dolgxas, a ona je
tako vesela in razumna . . .
— Res je. . . Antonina Sergejevna je jako razumna žena ! . . .
Sašenka ni rekla na to ničesar več in s  tem bi se bil mogel
razgovor smatrati dovršenim. A Nikolaj Ivanovič ni hotel tega. Mi-
slil je samo na to, da bi napravil najrahlejši prehod.
— Sašenka, povej mi iskreno, prav od srca... je izpregovoril
ter umolknil za trenotek, ker ga je Saša začudeno pogledala. Apre-
J. Potapenko: Prepozno. 529
Cej na to je z nova povzel : Povej mi, ali ljubi.š Antonino Ser-
gejevno ? . . .
— Kaj tako vprašuješ oče? . . . Saj vendar veš ! . .. Da, jaz jo
zelo ljubim . . . Zakaj bi je ne ljubila ?. . .
.   — Da, da. seveda! . .. Toda, je li to čustvo res globoko? ....
— O, oče, ti si danes nekako čuden ! . . . Zakaj me izprašuješ
vse to ?
— Morda je potreba, da te izprašujem . . .
Zadnjo frazo je izgovoril nekako nevoljen. Jezil se je sam nase.
Njegov položaj se mu je zdel naenkrat smešen. Kakor kak dijak
bal se je naravnost izreči, kar je bilo vprašanje njegove bodočnosti.
Vendar je rekel na to kratko in odkrito :
— Vidiš, Sašenka, jaz ti ne morem pojasniti vsega tega . . .
Premlada si še in ne moreš tega umeti. Vsak človek potrebuje pri-
jatelja, bližnjega človeka . . . Samota je najtežja stvar, posebno v tisti
dobi, ko človek pričenja izgubljati . . . Težko, da bi ti  to umela. . .
— Res, še sedaj ničesar ne umejem ...
— To sem vedel !.. A glej, dete moje, dog-aja se, da se v
življenju srečata dva osamljena človeka ter se odločita, da združita
svoje življenje . . . Potem nijeden od njiju ni več osamljen. ..
— Da, to se dogaja, oče.
»vSe vedno sem isti dijak!« je pokaral Nikolaj Ivanovič sa-
mega sebe.
— S kratka, Sašenka — je rekel odločno in kri mu je udarila
v lice, — kaj bi ti rekla, ko bi se jaz oženil z Antonino Sergeje/no ?
— Ti ? Da bi se oženil ? ... Ne umejem . . . Kako moreš tako
govoriti ? — je rekla Sašenka in z največjim začudenjem pomajalaz
ramami.
— Zakaj bi se ne oženil, Saša ? Saj še nisem star. . . Jaz !ju-
bim Antonino Sergejevno . . .
— Kako moreš to reči? Kako moreš tako govoriti? je vzklik-
nila ona ter rahlo s pestjo lopnila po mizi.
Nikolaj Ivanovič se je nekoliko pomračil.
— Ne umejem te, Saša ! — je dejal. — Zakaj bi ne vzel xVn-
tonine Sergejevne?
— A mama ?
Oče je pogledal hčer z žalostnim in bolnim pogledom. Hoče li
biti navlašč grozovita ? Tak hip, v takem razgovoru .spominjati ga
nesrečne Nade . . . Ne, ona kratko malo ni pomislila. Sašenka ni-
kakor ne more biti tako grozovita. A glavno je to, da on ni bil
530 J. Potapniiko: Prepezno.
pripravljen, da odgovori na to. ['«odisi kar koli, samo to ne. Tudi
on ni vedel, kaj bi odgovoril na to vprašanje.
Drago dete, spomin na tvojo mater je zame svetinja ... je pri-
čel, a čutil, da ne govori tega, kar je bilo treba. Ona mu je segla
v besedo :
— Kaj to pomeni: spomin mi je svetinja?
¦— To pomeni, da jaz . . .
— To pomeni, da si jo toliko pozabil, da hočeš vzeti drugo
ženo . .. To pomenijo besede : mi je svetinja. Ali ni tako, oče ?
O, kaj je to? Ona ga prijemlje za besede kakor dečaka, in iz
njenega glasu zveni neka nevšečnost? . . . Kaj je to? On je pričel z
njo prijateljski govoriti o tej stvari, a ona vse drugače ? Ona ne-
usmiljeno odpira rano, ki se je pričela tako lepo celiti . . . Ali ni on
tega kriv? Zakaj je pričel ta razgovor s hčerko, ki ne more umeti
zamotanih psiholoških kombinacij. Ni mu bilo treba vprašati jo o
njenem mnenju, marveč povedati jej svoj nepreklicljivi sklep.
— Sašenka, prosim te, ne govori tako, — je izpregovoril raz-
dražljivo : ti si se neoprezno dotaknila takih strani mojega življenja,
katerih bi se ne bila smela dotakniti ... Ti še preslabo umeješ
življenje .. .
Čašo s čajem je odrinil od sebe in vstal. Njene oči so bile
mokre, rame so jej drhtele.
Da . . . Samo da se ti ne smeš oženiti ... je rekla s tresočim
se, pretrganim glasom : — Ti. .. ti ne smeš, ti ne moreš . . . Neham
te spoštovati . . . Črtila te bodem . . .
— Saša ! — je vzkliknil on strogo.
— O, kako sem nesrečna! Kako nesrečna! — je rekla ona in,
zakrivši si' z rokama obraz, odhitela v svojo sobo.
Nikolaj Ivanovič je ostal na svojem mestu. S komolci se je
uprl ob mizo, položil glavo na roke in se globoko zamislil. Odkod
to pri Sašenki ? Zai se mu, da je v njenej odgoji zametaval vse, kar
bi moglo razviti sentimentalnost. — A vender — ta ton, te besede,
ta pogled ! . . .
Ne sme se resnim smatrati besed devojke, katera pozna živ-
ljenje samo iz knjig. Res, da mora tako biti, a on je vendar čutil,
da je njegova osnova razdrta. Ne sme so jih smatrati resnim, a zakaj
bi se jih zopet ne ? Gotovo je, da je Sašenka iz vse duše proti že-
nitvi. On jo goreče lj«bi in se ne sme niti spomniti, da bi izgubil
njeno spoštovanje. Sicer pa, kakšno pravico ima on, da bi v njeno
življenje zanesel žalost, da bi z oblaki zastrl njeno svetlo, jasno
nebo, na katerem življenje še ni zbralo oblakov. Te skušnje, katere

Ji pripravlja usoda (in ona jih ima dosti za vsakega) pridejo o svo-
jem času ter zavzamejo svoje mesto v njenem življenju, — čemu bi
jih množil že naprej ? Sašenka nima prav, nikakor nima prav, a njeno
mnenje izvira iz globokega čustva do matere, — čustva tako zako-
nitega, da mu nikdo ne more nič. Res da se njeg-ova namera v
takih odnošajih ne da uresničiti. Nova sreča njegova bi se pričela z
omračenjem jasne duše Sašenkine, v njegovo hišo bi se naselilo
sovraštvo, on bi izpridil življenje sebi in Antonini Sergejevni . . .
Dolgo je sedel nepremično in žalostno povešal glavo.
Ta hip je naglo vstopila sobarica, veleč z razburjenim glasom :
— Gospodični je slabo !
— Kaj bi ji neki moglo biti ? — je vprašal Nikolaj Ivanovič,
zganivši se in hitro dvignivši glavo.
— Neprenehoma plaka . . . Cxlavo je zakopala v blazino in
plaka . . .
— Ah, moj Bog !
Planil je kvišku in hitel v hčerino sobo. Na toaletni mizici sta
goreli sveči na obeh straneh. Sašenka je ležala z licem proti steni,
glasno ihtela in se tresla po vsem životu. Nikolaj Ivanovič je stopil
k njej, sedel na posteljo ter se dotaknil njene glave.
— Umiri se, Sašenka, umiri se, dete moje ! — je laskavo go-
voril Nikolaj Ivanovič.
Ona je hotela zdajci z naglo kretnjo zbežati.
— Idi, idi, prosim te !.. . Pusti me samo ! . . . Tako sem ne-
srečna . . .
— Dete moje, ti vse pretiravaš ! . . . Ne umeješ prav vsega
teg"a ... A bodi . . . Zgodi se. kakor ti želiš . . .
Ona je vstala.
Oče ! — je rekla, umirivši se. — Ti se torej ne oženiš ?
— Ne, ne ; ako ti tega nočeš . . . Kakor ti želiš, tako bode .. .
— Ali mi zastaviš častno besedo ?
— Zastavim, Sašenka, zastavim ! — je dejal Nikolaj Ivanovič
žalostno, in srce se mu je skrčilo, kakor da je ta hip na veke izgu-
bil nekaj milega in dražega.
Ona se mu je krčevito z rokami ovila okrog vratu ter se stisnila
k njemu.
— Oče, mili, dragi oče ! . . . Kako ti je to prišlo na um ? Torej--
nisi kar nič hud ?...
— Kaj je na tem slabega, dete moje? — je rekel Nikolaj Iva-
novič mehko in odločno, — hotel sem delati, kakor ti želiš ... A
to zaradi tebe ... A v tem ne vidim nič slabega . . .
5:^2
Homjakov: Spolcornik.
Dragi moj, kako ti ljubiš mamico ! . . . Videla sem, kako si jo
ljubil, kako si jo nazival z nežnimi imeni . . . K alto naj bi sedaj gle-
dala, da tudi drugo ljubiš tako ? . . . Kaj naj bi si mislila ?
— Morda je res tako? ... A vmisli se v moj položaj. Starost
se bliža in jaz bom sam za vedno ...
— In jaz ? jaz sem s teboj !
— Ti se omejiš, dete moje...
— O, jaz ne mislim na to 1 . . . Na veke ostanem poleg tebe, oče !...
Ta večer Nikolaj Ivanovič ni mogel delati in zgodaj je legel
spat. A spanec mu ni hotel zatisniti  oči,  neko hladno.st je  čutil v
svojem srcu. (Konec prihodnjič.)
Spokornik.
(Homlakov.)
Po trdili grudah, prašni njivi,
l^a mogel nisem več od muk,
Od jutra v noč orjač trpljivi
Jaz vodil težki svoj sem plug.
Zadosti ! s tolpo podivjano,
Z brezumjem krejiko se Iiorcč,
izgubil moč sem svojo rano,     '
Ne morem več. ne morem več !
Čas je počitka ! O livade !
Tišina ti polja in vod !
In Oli vejičja rasti mlade
Sjileteni nad globeljo svod !
I-e enkrat v sence blagodejne
Xaj sklonim se čez šumni vir,
Naj moje prsi, ])rsi žejne,
V se dihajo večerni mir!
Otrem naj čelo, mokro znoja !
Ves prašen sem od dela, glej !
..Brezumnik ! Tebi ni ))okoja.
Počitka ne : naprej, na]>rej !
tilej njivo, skrb te čaka mnoga.
In daleč ni več do noči —
Po koncu, leni »uženj Boga,
I^e nujno ! ti (rosjxtd veli.
O, mnogo stane žitje tvoje,
Odkupljen s križem si, krvjo;
Orjač, dovrši delo .svoje !
Pogumen bori se krepko!"
Pred glasom groznega pozvanja
S trepetom klanjam se ječeč,
A Ti brezumnega mrmranja,
O Bog, ne s|)omni se sodeč !•
Zvršit grem v trudu zdaj in poti,
Ivar sam določil si mi Ti,
Očesa ne zaprem v dremoti,
In borba me ne oslal)i.
Xe pustim pluga, rob lenjivi,
Poprej ne ganem se ocitod.
Da bo iiripravljeno na njivi.
Za Tvojo setev, o Oos|)od !
Iz ruščine preložil Al. Benkovič.
J. Sundečić:   Slovenki.
53S
Slovenki
na  Imendan   15.   Av«;usta   1809.
Xa dan tvoga Imendana,.
O Slovenko ! . . . ne bih znao
("im bih tebe darivao,
GdiČice njegovana !
Osim opet svojim »Zvučkom< :
Žarkom svojom Cestitnicom,
Svojom pjesmom bisernicom
J mirisna cvictka stručkom ;
Da mirišiŠ svom pjesniku
Mimo svako na sviet cviećo,
Sto uvenut nikad neće
Ni izmienit svoju <liku . ..
Živo ĆU se molit Bogu :
Sva sva blaga, što imade,
Da jos tebi Gospod dade
premilost svoju mnogu ;
Da mi zrcas ka' Danica:
-Moja svietla prehodnica,
Aloja utva zlaČenica,
Moja slavna miljenica !
J. Sundečić.
KOI o H.
????????
?? ?.???.???   1.5.  .???????  1899.
Ha .i.aii ????? 1 ????.????,
O ?.?????? ! . . . ?? 6ii.\ iiiiao
??? 6ii.\ ???? ???????,
???????? ?.???????? 1
Ocii.m ???? ?????.?. „??????.?"
????-?? ?????.? ??????????.?,
?????.? iijec.mo.m ?????????.?
11 ??????? ??????? ???????.? :
?? .Miipiiuiimi ???? ????????
.VliiMO ????? ?? ????? ??????,
I Uto ?????? ????? ????
?? ??.?????? ????? ???? . . .
MvHBo ?? ?? .????? ???? :
??? ??? ?????, ??? ?.????,
?? join ???? ?????? ????
?? ????????? ????? ????? ;
?? .Mii ijpuaiii ??' ?????? :
.Moja ??????? ???.???????,
.Moja ???? ?????????,
.Moja c.iaBiia .??.?????? I —
K () '? O P.
J. ????????^
534 Zavadil : So nekaj ertic iz življenja Svetle.
Še nekaj črtic iz življenja Svetle.
Pomen Svetle v češkem slovstvu.
(Konec.y
Svetla je v bujnem sadovnjaku češkega slovstva zvedena vrt-
narica. Njeni spisi so vedno zeleneče drevo. Dišeče cvetje iz njego-
vih vej raznašajo igra vi veterčki po vseh planjavah češke kraljevine,
z njegovim sadjem se krepó in oživljajo brezštevilne vrste vnetih
čeških čitateljev. I3uša njena je bila globočina, kjer je bilo skrito na
tisoče biserov. In kadarkoli se je pogreznila vanjo, vselej je iznesla
nove in nove zaklade, katere je polagala ne aitar češkega znanja.
Iz velike blagajnice svoje bogate domišljije izbirala je vselej kar je
bilo plemenitega in vzvišenega, čistega in velikega, lepega in gan-
ljivega. Kar je obhajalo njeno dušo, kar je plemenitega sanjalo njeno
srce, le to je zaupovala svojemu mojsterskemu peresu. Do dobrega
je poznala češko ljudstvo, in potem je, se ve, mogla o njen tako
krasno pisati in risati njegovo dušo. Njen tintnik je bil srce češkega
naroda.
Kar se tiče estetične tehnike, so njeni vsaj polnejši spisi po-
polnoma dovršeni, besedni lišp se druži z mikavno snovjo. In v tem
oziru je bila tako natanka, da jej nekdaj ni bilo po -Volji, ko je mo-
rala v naglici spisati in odposlati povest, katero je urednik brez
poprave obelodanil. Svetla je bila rojena filozofinja, in pečat svojega
premišljevalnega duha je vtisnila svojim delom. Najboljše njeno delo
je v tem duhu »Nemodlenec«. svojih spisih razmotruje Svetla
najrazličnejše zastavke : narodna vprašanja (narodno probujenje, do-
moljubje, odpadništvo, kozmopolitizem), zakonska, verska, filozofična.
vprašanja, vprašanje enakopravnosti in svobode, človeške, socijalno
in osobito žensko vprašanje. Kjer jih sama ne rešuje, ondi sili čita-
telja, da premišljuje sam o njih dalje. Veliko je ljudi, ki sodijo o
svetu le s svojim srcem. Svetla je srcu pridružila zanesljivega vod-
nika — razsodni um. Gojila je romantičen idealizem, kakor sama
priznava, da ima dober pisatelj pojasniti in tolmačiti glas narave,
kakor mu odmeva v njegovem srcu, in naloga umetnosti, da je čita-
telja ali gledalca podučiti in nravno spopolniti.
Žena in žensko vprašanje pri Svetli.
S cvetom svojih krasnih misli venca Svetla ženska bitja in njih
narave slika v najugodnejšem svitu. Da povzdigne do plemenite za-
vednosti češko ženo — to je bil smoter njenega delovanja, zato je
utripalo njeno blago srce. Radi tega je v svojih spisih risala  vzore
Zavaciil: So nekaj črtic iz življenja Svetle. 535
Žen, po katerih bi .se imela Čehinja vesti ali vsaj bližati se jim.
Navdušena, strastna ljubezen do svobode, ki se druži na drugi strani
z nežno požrt\ovalnostjo same sebe do ljubimca, moža ali vsega
naroda, črt do samosilja prešinja njene junakinje. Njene žene niso
vsakdan'e. Moški junaki se v njenih spisih še od daleč ne morejo
primerjati bliščečim ženskim uzorom.
V društvu sv. Ljudmile, svoje dni edinem društvu praških Če-
hiiij, je že kot mlada gospa delala kar najblagodejnejše. Ali Svetla
se ni zadovoljevala s plemenito mislijo dobrodelnosti, ampak hotela
je, da ugodno reši žensko vprašanje, o katerem je vedno premišljevala.
Svoje srčne želje je uresničila 1. 1871., ko se je ustanovilo društvo
»Zensky vyrobni spolek češkv«, ki je že dosihdob storil veliko do-
brega. Svetla je bila pokroviteljica društvu in dolgo časa njegova
vodnica. Mnogo svojega dragega časa, veliki del svojega rahlega
zdravja, kos svoje duše je žrtvovala slavna pisateljica temu društvu.
Od druge strani osrčevala je mlade talente, podpirala prizadevna
dekleta se svetom in pomočjo. Krasnohorska je itjena hvaležna du-
ševna hči.
Njena materinska skrb za ženstvo je v vsakem oziru izgledna,
plemenita in občudovanja vredna. Njen je izrek, da je emancipacija
žen nastala iz lakote. Jasneje nam to pove Krasnohorska, ko piše ;
»Žensko vprašanje je vprašanje kruha ali lakote, dela in greha, bla-
gostanja ali siromaštva, življenja ali pogina večine vsega žtniskega
spola«. Pravico do kruha ima vsak pošten in delaven človek. Žensko
vprašanje pa ne namerava poviševati dvomljivih pravic milo.stivih,
bog'atih žen, ki si v sladki lenobi izmišljujejo le novih veselic, nove
obleke in vselej novo občudovanje, na drugi strani pa nimajo skrbi
še za same ženske dolžnosti in opravila. Svetli je bil na skrbi samo
obstanek marljivih žen in pregnane, razpaljene, včasi celo nespa-
metne emancipirane misli zatira. V nekem članku piše: »Ne moremo
zatajiti, da so si žene po večini same krive, ako se moži strašijo
njihove emancipacije. Brez malega vse, ki so dosihmal izstopile iz
navadnega tira, vedle so se — nežno rečeno — zelo čudno. Pačile
so se po možih, toda ne v čednostih, nego v razvadah in nepristoj-
nostih. Kadar si žena usvoji nekoliko drobtin znanosti, ni ž njo možno
prebiti, hoče se v eno mer ž njimi ponašati ter zahteva zanje obču-
dovanje vseh, ki so jej blizo. Dalje smatra skrb za domače ognjišče
globoko pod svojo dostojnostjo.
Upamo, da bo ženam že njih takt pomag-al, in da se bodo one,
ki hrepenijo po emancipaciji, začele osvobojati pred vsem od svo-
jih hib. .
o'a<o Zuvadil : Se nekaj črtic iz življenja Svetle.
Vsemu, kar je puhlo, izlagano, lahkomiselno \^ ženski naravi,
je Svetla brezobzirna nasprotnica in neusmiljeno kara zlasti grehe in
in nevarnost, s katerimi se žene zakrivljajo na sveti narodni reči, na
svojih dolžnostih in ciljih v društvenem življenju. Svetla je povsod
in vselej zahtevala, da tudi neomožene dosežejo poštenega kruha,
omožene pa da svoje dolžnosti razumno spolnujejo, ne delajoč iz
ljubezni in zakona le samo dobičkarijo. Nad vse je spoštovala "za-
konske vezi ljubezni, a iz duše je zaničevala zakon, kjer se ne tirja
ljubezni, ampak le strogo spolnovanje domačih dolžnosti, kjer je po-
glaviten smoter le dopolnjenje bog-astva, ne duš, le združenje denar-
nih zadev, ne pa nravnih nalog življenja. Ljubezen more biti čista
tudi izven zakonskega jarma, zakon pa brez ljubezni je nenraven.
Zato je tudi dovolj jasno iz njenih spisov, kal^o je razumeti trditev,
da ljubezen, ki se ne konča, ali jasneje izrečeno, ki se ne ponavlja
in utrjuje se zakonsko zvezo, je greh.
Tem, ki se za kratek čas igrajo z zaupljiviin ženskim srcem,
veljajo bog'okletne besede, katere isgovarja Zefa(v romanu »Križ pri
potoku«) nad nezvestim Potočnikom :
»Ali si, o Bog, ustvaril še revnejšo stvar od žene? KjejeneKi
tavala tvoja pravičnost, ko si jo izdal možu v plen, ko si nakanil,
da bo on njen gospod, da naj si on napravi iz njeneg-a srca pod-
nožnik, naj njeno dušo raztrga, kakor otrok raztrga cvetko na livadi,
naj njeno ljubezen in poštenje v blato pomandra, in vse to se mu
vendar ne bo štelo v 'g'reh, ne pri tebi ne pri ljudeh ? Katera gola-
zen, ki se zvija pod človeškim stopalom, je ničvrednejša od mene,
oskrunjene, zapuščene žene ! Sichern las na človeški glavi pré
šteješ, le za solze, ki se lijo iz očes žene, ne maraš? Sleherno hudo-
delstvo strahuješ z ognjenim mečem, edino krivice, s ktero mož greši
proti ženi, nezvestobo in pomor ne? Tu odvračaš svoj obraz, da bi
ti ne bilo treba kaznovati svojejjja rejenca ? Toda — zdaj moraš ma-
ščevati ! Branim se s pravičnotjo večne Resnice, katera vse pretrpi,
kar je in še. bo, katera ne izgine, ako bi se tudi zemlja pogreznila,
nebesa pcxirla in tvoj tron sprevrgel. Ako mene zavrneš, potem bom
vpila, kamorkoli mene pogubiš, da to sliši solnce, zvezde, angeljska
bitja, človeštvo in peklenska brezna, da te ni, da te ni bilo, da so
molili le senco, da so se baji le praznega nič, in smejala se bom.
glasno smejala, če napadejo znovič zavržene oblasti, po tebi iz raja
sramotno izg'nane, trdnjavo tvojih nebes in bodo ti hotle iztrgati
žezlo. Da — iztrgajo ga tebi, ker oslabljena bo tvoja desnica, ako
se znebiš pravičnosti. Ona je tvoj oklep in sulica, in krona tvoje
noge, ona je  oblačilo, v  katero se oblačiš, in krona t\'oje glave.
Zavadil: Še nekaj črtic i/, življenja Svetle. 537
brez katere nehaš tudi ti biti. Zato v drugič in tretjič kličem na
pričo večno Resnico, ko tirjam od tebe, da bodi ta izdajalski, nezvesti
rod, rojen pod ono streho, uničen prav po tem grehu, izkoreninjen
z onim grehom, s katerim se je zoper mene zakrivil — naj ne bo
pri Potočnikih nikdar več poštene ljubezni«.
Rodoljubje Svetle.
S svojimi spisi je hotela .Svetla povsod obuditi ljubezen do do
movine, do' naroda in do jezika. Ker narodno vprašanje še ni rešeno,
pravice še niso zagotovljene, zato se ne more češki pisatelj poga-
njati za zgolj človeške zastavke, ki so veljavne, tehtne in svete vsemu
človeštvu. Češkemu pisatelju, priznava Svetla, treba je pritisniti se k
narodovim potrebščinam. Opazovala je sedanje planje češkega ljud-
stva, iz sedanjosti je zajemala snov za svoje povesti, njena dela so
zrcalo sedanjih teženj češkega naroda. Sama ]v bila vzor pristnega
rodoljubja. Še mlada gospodična spoprijemala se je ob veselicah v
nemškem društvu, kamor je zahajala radi rodbinskih vezi, z razpo-
sajenimi, napetimi Tevtoniči, ki so se v sv'oji razkričani ošabnosti
rogali, da Cehi nimajo pravice sedeti pri velikem omizju omikanih
narodov. Globoko v srce jo je zabolela vsaka slična drzovita beseda,
in včasi se je res uverila, da so Čehi vendar le prosjaki brezdedšči-
narji v lastni očetovi hiši, osiroteli na materinih nedrih, ki nimajo
nego to, kar jim milost drugih blagovoljno prepušča, in v tem pra-
vem svetu napredka in omike niso nič, ker ne pomagajo z nobenim-
umotvorom zidati svetišča svetovne omike ; zato tudi nimajo pravice
povzdigniti g-lasu v velikem koncertu drugih narodov. Nehote nam
pri tem sega v spomin enak otožen vzdililjej slovenskega pisatelja
Stritarja, ko žaluje :
»Kako jaz srečen biti smem, ko sladka moja domovina v po-
milovanje je ljudem«.
Ko se je i. malega srpana 1. 18Ó2. blagoslovila v Pragi zastava,
ki so jo poklonile vrle Čehinje »Sokolu«, so se oči vseh začudeno
upirale na mlado gospo. Iz njenih ust so vrele tako visoko leteče,
ognjevite, izrazne besede, kakor jih je čitati samo v basenskih pri-
povedkah :
»Želimo od vas, rekla je Svetla češkim sokolićem, želimo od
vas, da se vselej ponašate za slabotnega in strahu ne poznate pred.
nasilnikom. Pričakujemo od vas, da se boste klanjali le plemenitosti,
laži pa in izdajalstvu vsikdar pogumno stopili na glavo. Tirjamo od
vas, da domovino nad vse ljubite in ljudoljubje gojite ne le na je-
ziku, nego ga tudi kažete v dejanju. Nadejamo se od vas, da si boste
538 Danica: Pismo urednici.
poštenje šteli vi.šje nad živlenje ter da boste češko ženo imeli vedno
za duhovnico vsega dobrega, h'pega in vzvišenega. To so naše želje,
to je naš sesterski blagoslov!«
Zoper prilizovanje do Nemcev in ljubezen do nemškega jezika
pa piše :
»("elonašo slavno, prečastno preteklost, tudi ves spomin na
stoletno trpljenje naših očetov za njih prepričanje in tudi to naše se-
danje trpljenje s sočasnimi sobrati za toliko dragih in plemenitih misli
katere po neutrudljivem naporu in neugasljivi vnemi bode vendar
pripeljati do zmage, vse to bi imeli zavreči, vsemu se odpovedati le
za to, da bi se mogli z Nemcem hitreje sporazumeti in iz prilizo-
vanja prihraniti mu trud, da se v »naši« deželi ne nauči našemu
jeziku? Da — še več! Mi jim imamo izdajalski pomagati, da postane
naša krasna domovina pri prvi ugodni priložnosti plen kake ropar-
ske tiče za mejo, ki morebiti že dolgo preži, ki bi jih hotela napa-
jati s sveto krvjo, dočim ne more doma izrediti svojih mladičev ?
Nikdar ne !«
To so kratki podatki k življenjepisu velike Čehinje, ki je svoje
življenje do zadnjega vzdihljeja žrtvovala narodu. Zato bodi tebi,
vzvišena Slovanka, slava in hvala za vse tvoje krasne in ginljive
čine pristne, rodoljubne ljubezni, katere si izkazala češkemu narodu
k večni časti in razšlavljenju ! Mojstersko si ubirala strune naših src,
da zazvene v tugi, radosti in milobi. Bilo je treba te poezije misli,
bilo je treba tega spomladanskega, svežega veterčka idealizma ! Ti
si okrepče^^alno iskro navdušenja vlila v češko srce, ti si razjasnila
čelo težko skušanega naroda! Češki narod, slavna majstrinja, blag-
ruje tvojega duha in tvoj spomin ter z lavoriko ljubezni, spoštovanja
in hvaležnosti venca tvojo drago glavo ! Nikdar — ti nam nisi umrla,
tvoj duh ostaja med nami, njegov dom je vsako slovansko srce!
Velecenjena gospa urednica!
Ne vstrašite se, velecenjena gospa, danes Vam ne bom delala
nadlege z ominoznim ženskim vprašanjem. Naj se ga lotevajo že
enkrat tudi i druge. Jaz sem se pulila in ravsala že dosti zanje ter
prepuščam sedaj zadovoljno koji drugi cenj. sotrudnici dvomljivo čast
trgati se za naše pravice, brez vspeha in brez najmanjše — hvalež-
nosti. Zato Vas prosim dispense za nekaj časa, da si näherem v tej
Danic;" : Pismo urednici. 539
Stroki zopet novega gradiva. Kakor hitro si nabavim zopet novih, še
nezaslišanih idej, jih hočem gotovo takoj spraviti v okvir svojega
zbadljivega peresa.
Naj počivajo dotlej tudi razburjeni živci onih cenj. čitateljic, ki
so vsled mojih neprestanih prenapetih zahtevanj že skrajno nevoljne.
.Saj se je živelo dosihmal tako mirno v temi nevednosti in česar
človek ne pozna, tega si tudi ne želi. Zakaj bi neki prekinili to idilo
izza časov naših pradedov ? Pravi barbarizem poseči v to mirno gnezdo
in sejati prepir in nevoljo v tiho zadovoljnost sladko dremajo ih
pridnih ženic !
Ne, gospa cenjena, danes ne bodem grajala, ne, danes imam v
rezervi še celo sladki bonbon za uzorne naše hišne mamice in za vse
tiste, ki še hočejo to postati..
Secesijonistična kuhinja, na to vado mi pojdejo morda tudi naj-
zagrizenejše kuharice. Saj je vendar secesija geslo naših dnij, in ne-
opravičljivo bi bilo, ako bi izključili iz nje našo kuhinjo.
Društvo »modrega križa« na Dunaju je razstavilo tako veleza-
nimivo kuhinjo, v koji je vse, od oblike .stolov, miz in kuhinjske
omare z raznimi nesimetričnimi predali in predalčki in s polico za
huhinjsko tehtnico, do ognjišča in najrazličnejših strojev do cela mo
derno-secesijonistično.
Kaj porečete n. pr. k steklenemu predalu na ognjišču, v kojem
se suče pečenka na ražnju kar tako pred kuharičinlmi očmi ? Izvrstno,
ne? Pa nobenega medenega in bakrenega posodja, vse le iz porcelana
ali iz dobro žgane fijance (majolika), ki tudi v ognji strpi in ki se
da posnažiti tako lahko brez vse težave.
Toda piece de resistance te nove kuhinje je pač nova iznajdba
— term^ifor — to je posoda z dvojno nikelnasto steno, vkojijeneka
kemična ingredijenca, do sedaj še tajnost izumiteljeva. Na ta način
so izdelane sklede, vrči, menaže itd. Ako jih postaviš za štiri minute
v krop, vzdrže toploto baš toliko ur. Kako neprecenljiva je taka
posoda, to bode razumela pač vsaka gospodinja. Saj res ni za kuha-
rico nič hujšega, nego če se ji skrbno izdelana jedila pred časom
ohlade.
Ali pa ni ta iznajdba liaš voda na moj mlin ? -Saj se prenašajo
v taki posodi jedila lahko tudi po zimi — — toda ne, danes nočem
kar nič zbadati. Pokazati hočem samo našim vrlim gospodinjam, kako
si morejo olajšati trudapoino delo z novimi iznajdbami.
A razstava ne nuja samo očem, ampak tudi jeziku. Vsaki dan
se shaja izbrani juri ter premira najboljše kuhinjske izdelke, dopo-
slane od raznih gospodinj in kuharic. Človeku se kar .sline cede, če
samo misli na toliko dobroto.
040 Danica: Pismo urednici.
V prvem nadstropju je internirana kuhinjska biblijoteka, pu-
blikacije belgijskega družtva proti alkoholizmu in glavni dobitek
razstavine loterije — to je bala za nevesto. Tudi dunajsko gospo-
dinjsko dru.štvo je razstavilo svojo šolo za posle, ki vzbuja občno
pozornost.
Razstava ima pa tudi dobrodelen namen. Cisti dohodki so na-
menjeni ustanovi doma za stare posle . Iz tega uzroka in ker nuja
res veliko lepegL\ in zanimivega, priporočati moram vsem cenj. čita-
teljicam, kojim se nuja prilika priti na Dunaj, da naj je nikar ne
zamude. Zal mi je le, da nisem zapisala vsega tega »po naravi«,
marveč sem posnela po poročilu iz nekega dnevnika.
Oh Dunaj, Dunaj, zakaj si pač tako daleč!
Toda dosti kuhinjske slaščine.
Kaj pa porečete, veleč, gospa, k najnovejši maroti slavne vSare ?
Ali ni to naravnost v nebo vpijoča nevarnost, ženska v moški vlogi,
in še celo v Hamletu, in naj si bodi ta ženska tudi Sara Bernhart,
Ubogi Shakspeare, gotovo bi se še v grobu obrnil, če bi videl, kako
silo trpi sin njegove muze. Dobro, da tega ni doživel, drugače bi bil
gotovo uničil svojega nesmrtnega Hamleta že v manuskriptu. Da me
razumete prav ; ne, da bi cenila možko umetnost višje, nego žensko,
ne, toda ženska ne bode nikdar predstavila možkega tako, da bi
le količkaj napravilo na gledalca vtis kakor, da bi imel pred seboj
moža. Videl bode le vedno žensko, da-si v možki obleki. Ravno tako
smešno bi bilo, ako bi hotel predstavljati možki Anico v Čarostrelcu
ali Faustovo Gretko.
Da, če si dovoljuje take ekstravagance eksentrična gospa Sara,
naj še bo. Pa da je premotila celo resno Sandrock, to je pač ne-
razumljivo.
Pa da mi ne bodete zavidali, naj Vam le precej povem, jaz
nisem videla nobene od njiju, pa tega ne obžalujem. Mojo sodbo o
Sarinem Hamletu mi diktira edino le moj razum in moje čustvo, ki
se vnema za vse, kar je lepo in resnično, a se zgraža pred nelepim
in neresničnim. In neresnica je tudi Hamlet v ženski obliki.
Ker sem dospela do. lepega in nelepega, mi pride baš na um,
da ne poznam grše besede, nego je beseda »koš». Le pomislite, če
vidite .stareg-a moža, težko sopihajočega in ihtečega pod težo natla-
čenega koša, ki mu teži rame. Ali se Vam ne bo krčilo srce pri
tem pogledu in zdihnili bodete : ah, ta koš, ta težki koš, kako se
muči ubogi starec pod njim !
Ali če pride po ljubezni in po kovanem zlatu hrepeneči, nade-
polni mladenič v črnem fraku in   z belimi rokavicami k oboževani
Danica :   Ali škoduje emancipacija bistvu ženstva ? 541
bog-inji svojega srca, a ona ga odpravlja s košem? Ali ne bode pre-
klinjal v dno pekla ta neusmiljeni koš?
In ali če si spisal z velikim trudom in naporom črtico, tako
krasno, tako milo donečo in do srca segajočo in da pošlješ to dete
svoje fantazije v redakcijo. A glej, mesto v tiskarno se ti zmoti v
— koš.
Ah, ti koši, kedo si jih je izmislil !
Pa še redakcijski koši posebej !
S prisrčnim pozdravom udana Vam
Danica. .^^
Ali škoduje emancipacija bistvu ženstva?
Spisala Danica.
Vedno in vedno moramo čuti od nasprotnikov ženskega o.slo-
,bojenja, da zatre to stremljenji? v ženski ono, kar tvori uprav
bistvo ženstva, »das ewig Weibliche«, kakor pravi Goethe.
Slobodno gibanje da naj bi vzelo ženski ono nežnost in
rahločutnost, koja je baš dika ženskeg"a bitja ; posebno pa študije,
oh te grozne študije, one da prestrojijo ženski duh v uprav možkega.
Iz naivne, otročje, tako ljubke punice postane tisto zloglasno »Manns-
weib«, kojega kažejo antifeministi s slastjo kakor strašilo strmečjemu
svetu, da pred njim vstrepeta neodločni indiferentist, preobrnivši se
pred toliko grozo hitro v odločnega nasprotnika vsega emancipiranega
ženstva.
Ali je ta strah res opravičen ? Ali .so res vse studujoče ženske
tako oglate, kakor jih sukajo nasprotniki? Menim, da ne; in o tem,
se tudi lahko vsakdo prepriča, ki motri nastopanje in delovanje slo-
bodnega ženstva s kritičnim, a ne po predsodkih oslabljenim
očesom.
Nočem govoriti danes o nebroju učiteljic, zdravnic itd., ki so
po zvestem spolnjevanju svojih dolžnosti, po obči pr.ljubljenosti, ki
jo uživajo, živ dokaz, da ženska nežnost ne trpi po slobodnem mišljenju,
gibanju in stremljenju. Navesti hočem le nekaj novih faktov. koji
menda še niso znani c. čitateljicam ».Slovenke«, ker se v obče sploh
o njih le malo, ali celo nič ne govori.
Pred nedavnim ča.som je prinesla »lUustr. Frauen Zeitung« prav
zanimiv članek o življenju dijakinj v Cambridgu. Po tem članku po-
snamem sledeče podatke.
542 Danica : Ali škoduje emancipacija bistvu ženstva ?
Kakor znano imajo slušateljice v Cambridgu svoj lastni—dom
— tam se imenuje »girton college*. Veliko poslopje, zunaj mesta,
sredi velikega vrta. \' njem je prostora za stopetnajst dijakinj in
deset docentinj. Vsaka dijakinja ima dve sobi, jeno spalno in jedno
delalnico ; razun teh je seveda .še mnogo skupnih prostorov : jednajst
avditorijev, biblijoteka, bralna soba, jedilnica, telovadnica in razun
teh še basin za plavanje, prostori za razne igre na prostem in
dvorana za kolesarjenje. Seveda imajo tudi posebno bolnišnico za
take bolnice, ki imajo kako nalezljivo bolezen.
Seveda, bi kedo mislil, da morajo biti vse te mlade dame, ki
se posvečujejo tukaj v svojem tihem tempeljnu znanosti resnim štu-
dijam, kar posebno resne, modre in prav nič take, kakor druga
dekleta. Ako se odprejo ta modra usta, se čujejo iz njih morda sami
znanstveni problemi, kojih razreševati je naloga njihovega stremlje-
nja in delovanja. Za igro, ples, toaleto in vso to šaro, ki polni dru-
gim deklicam mlada srčeca, niti ne morejo imeti te izvoljene
modrijanke nobenega smisla.
Kaj še? »The girals«, kakor se imenujejo same, s o posebno
ponosne na t o, d a j i m n i n a z u n a n j e p r a \' nič po-
znati resni s m o t e r n j i h o v e g a ž i v 1 j e n j a. Dijakinja,
ki bi hotela renomirati se svojim znanjem ali se svojo marljivostjo,
bi bila vsem drugim v zasmeh. Tu ni videti resnega, pedantičnega
obraza. Vesele in zabavajo se, kolikor jim je pač mogoče. V prostih
urah se posečajo v svojih sobah, pogostujejo se s čajem ter čebljajo
o \sem mogočem, samo ne o svojih študijah. Tega jedinega pogovora
se ogibajo z vso konsckvenco.
Vendar se pa morajo učiti z vsem naporom, kajti v »girton
College« v^elja pravilo, napravljati izpit ne samo na dobro, ampak
naravnost z odliko. Nikdar pa ne bi prišlo koji »girl« na um, bahati
se, ako je prebdela vso noč poleg svojih knjig.
Vsako soboto imajo dijakinje ples med seboj, razun tega pa še
vsak semester po eno dramatično in eno muzikalično predstavo.
Vsako leto se dtije tudi kostimiran ples novodošlim dijakinjam, pri
kojem pa ne gledajo toliko na eleganco, kakor na šalo in dovtipnost
v kostumih. Vsako drugo leto pa aranžira predstojnica velik ples,
na kojega so povabljeni tudi gospodje, a seveda samo nekaj izvo-
ljencev, koji si vedo to odliko tudi šteti v čast. Da je ta ples velike
važnosti, je pač lahko umljivo, ravno tako, da. razburja duhove že
cele tedne naprej.
Dovoljeno je dijakinjam zahajati tudi v gledališče in koncerte v
mestu. Toda stroga hišna pravila zahtevajo, da morajo biti ob pol
Danicu :   Ali škoduje einanci|)acija bistvu ženstva ? 543
jednajstih zopet doma, brez ol)zira na to, je-H predstava gotova ali
ne. Cesto se pripeti ubogim girls, da morajo zapustiti koncertno dvo-
rano pred sklepom.
Kadar g-re dijakinja v mestt), dobi spremljevalko, — cbaperoi^e
— v nadzorstvo. Ako jih gre več skupaj, se nadzorujejo druga drugo.
Ako se udeleže predavanja v Cambridgu, sedijo dijakinje sku-
paj na drugi strani dvorane, ločene od dijakov, ali, če to ni mogoče,
v prednjih vrstah pred profesorjevimi očmi. S tem je ovrženo tudi
mnenje nekojih, ki si ne morejo predstavljati do cela moralične žen-
ske, sedeče z možkimi kolegi v eni in isti učni dvorani.
Mnogo bi se dalo še povedati o lepem življenju v girton col-
leg-e, na koje se spominja še v poznejših letih z rado.stjo vsaka bivša
»girtonian«. Toda prostor je tu pretesen. In navedla sem tudi to
samo v dokaz, da i studujoča dekleta ne zgube svoje dekliške sve-
žesti, da i najresnejše studije ne morejo pokvariti ženskega nežnega
srca, veselega njenega duha, če ga  le sploh kaj  ima.
Ce se nam pa le pokažejo v življenju često prvoboriteljice žen-
ske osloboje v čisto drugačni luči — ne vse — a nekaj njih vendar
— ne smemo pripisovati tega naravnost emancipaciji, temveč težkim
bojem, koje so morale prestati, predno so dospele na svoj cilj.
Ali se je morda kedaj že dovolila ženskam prostovoljno
kaka pravica ? Ne, nikdar ne. Korak za korakom so se morale boriti
za svoje pravo. Prve te junakinje so morale trpeti najhujšega zasme-
hovanja, zatiranja in preganjanja. Elizabeto lady Stanton so hoteli
vtakniti zbog njenih nazorov v norišnico. Lucy Stone, prvo ljudsko
govornico, so ometali z gnjilimi jabolki in plakate, na kojih so bila
naznanjena njena predavanja, so strgali. Mary WoUstonecraft jim je
bila le hijena v spodnjih krilih, filozofujoča kača itd.
Ali se moramo čuditi, če postanejo v takem slučaju ženske
trde, eksentrične, in »drugačne«, nego smo jih vajeni? Temu pač
ne, pač se pa moramo čuditi njihovi neskončni vstrajnosti, eneržiji in
njihovemu pogumu, ki je kljuboval vsem viharom.
A čim bolj se bližajo emancipirane ženske svojemu cilju, to je
popolni ravnopravnosti, čim bolj se manjša število njihovih nasprot-
nikov in ginevajo nenaravne zapreke, tem bolj se one kažejo spet
kot prave ženske z vso tisto nežnostjo, kojo je položila uže narava
sama v srce vsake prave ženske.
Umevno, saj se jim ne bo več treba braniti z mečem in šči-
tom, ne bo jim več treba nadeti si bronastega oklopja v varstvo
pred neusmiljenimi udarci svojih fanatičnih nasprotovalcev. Mirno poj-
544 IvnJi/,evnost  in  umetnost.
tlcjo svojim potom, tako okoli domačega ognji.šča, kakor na svitlih
višavah znanstev in umetnostij.
Naj se pa vendar pomisli, da je dandanes ženski treba še ve-
liko več eneržije in duševne moči, nego možu, ako hoče kaj doseči.
Kamorkoli- se obrne, stavijo se ji zapreke, zapreke občnega mnenja,
predsodkov, sovražtva in še celo postave, med tem ko je možu vse-
povsod oglajena pot. In vendar mora biti njen uspeh uspeh prve
vr.ste, ako noče, da se smatra kot » fiasco «.
Kedo pač očita možu kaj, ako ni prvi med prvimi ?
Cxladite tedaj i ženski pot, olajšajte ji težko njeno delo in ne
bo se Vam predstavljala več kakor »Blaustrumpf«, ampak kot pristna
žena z vsemi lastno.stmi, kojih nočemo pogrešati pri »nežnem spolu«,
ako naj bo ta priimek sploh upravičen.
Da pa i od narave same ni vsaka ženska »nežna«, temu dokaz
je že slavnoznana Ksantipa, koja je že delala rajnemu Sokratu tolike
preglavice, dasi takrat še ni bila izmišljena nobena »emancipacija«.
In tudi danes zadenemo tu in tam na kako žensko bitje, koje pogreša
prav vseh ženskih lastnosti. »Das ewig Weibliche« je šlo menda pač
.samo mimo nje. In takih ženskih je in bode vedno, kajti naravi ne
moremo ukazati, kaj naj stvori. Temu faktoru nasproti je brez moči
celo emancipacija.
Književnost in umetnost.
žarki in snežinke. Spisal Etbin Kristan. I. zvezek. Lastna
založba. Naročnina na celo zbirko iznaša i g"ld., posamezni snopiči
veljajo IG nvč., s poštnmo 12 nvč.. Naroča se lahko pri »Uprav-
ništvu »Žarkov in snežink« post. rest. v Ljubljani, ali pa pri,
knjigotržcu g-. L. .S c h \v e n t n e r j u v Ljubljani. Vsak snopič ob-
sega eno polo, cela zbirka torej 160 strani.
Vsebina prvega zvezka je sledeča: »Sanje« (Petöfi), »Moja
pesmica«, »Človek sem«, »Razumu«, »Ob pogrebu grešnice«, »Po
noči«. »Volja«, -Megleno jutro«, »Luči...«, »Veni creator spiritus!«
»Mlado.st«, »Južna noč«.
Popevčice milemu narodu. Zložil Anton Hrib ar. Kor inj sk i.
II. zvezek, ('ena elegantno vezanemu zvezku i gld. 60 nvč. Spretni
rimar Anton Hribar je izdal v drugem zvezku poezij (!?) povest
»Županova Minka« v verzih, ki vsi glase tako-le :
Razno. i)4t>
SrenJEi Kurje selo
Voli si župana,
Vrlega izbere '       • •
Janeza _ Purana.
Seckij pa čitaj 155 .strani takih le kitic ! Ako to ni dekadenca
(propadanje) poezije, kaj pa je potem propadanje ?
Gospod Hribar piše za narod, inteligenca se je, kakor se na-
dejamo, izvila iz takih-le proizvodov — in če piše za narod, zakaj
daje svojo knjigo vezati tako elegantno, da ji mora potem staviti
tako visoko ceno ? Samo za platnice plačati i gld. 60 nvč. je vendar
malo preveč.
CnoMCHHua iipocjiaBe SOroaHmiter KHn>KeBHor pa^a iipe-
CBHJexjior rocno,T,HHa JoBana CyH3,eHniia, cpÓKor njecHiiKa. >'pe;ino
3a npocjiRBHH oAóop Hjiiija JI. TiiiBaHOBiife, cpócKii ymirejb. Heriiite.
II,HjeHa 1 KpvHa.
Dne T8. aprila t. 1. je praznoval srbski pesnik Sundečić 5olet-
nico svojega delovanja. Vsa slavnost kakor tudi vsi članki, pisma,
ki so došla .slavnem slavitelju ob tej priliki, je zbral proslavni odbor
v to le knjigo.
Razno.
Predsednica „društva francoskih žen proti alkoholizmu" izdaja
list, ki izhaja mesečno po enkrat. Naslo\' mu je »femme et tempé-
rance«. Ta li.st ima nalogo, da širi človekoljubne težnje tega gotovo
jako koristnega društva.
Univerza v Strassburgu je sedaj prustopna tudi ženskim. Alzaško
društvo učiteljic je vložilo namreč prošnjo pri akademičnem senatu
in ta je odpravil paragTaf, ki je zabranil ženskemu spolu pristop k
vseučiliškim študijam.
Francosko trgovsko ministerstvo je razpisalo pet uredniških me.st
v »Centralni administraciji za trgovstvo in obrt«. Za te službe se
smejo poganjati tudi ženske, katere so izdelale kako višjo javno tr-
govsko šolo, ali pa katere so prestale z dobrim uspehom zrelostni
izpit. —
Na Finskem (Finnland) so mlekarsko zadruge popolnoma v
ženskih roka. V posebnih mlekarskih šolah — katerih je uže dvajset
— si prisvajajo deklice za to stroko potrebnih znanostij in spretnostij.
Vrhu tega poučuje več potovalnih učiteljic žensko mladino na kme-
¦>4t) Doma.
tih. l^andanes je na Finskem osem mlekarskih zadrug, katere so
u.stanovile ženske, in katere vodijo izključno žen.ske. Te ženske za-
druge postopajo jako umno in energično ; na skupne stro.ške so n. pr.
uredile izvažanje masla v Baltiške provincije in na Angleško.
Doma.
Kako razsvetiti po noči bolniške sobe ? Lampe petrolejke niso
za rabo v bolniških sobah ; ako se nazaj zavijejo, gore sicer z malim
plamenom, razvija se pa mnogo škodljivih plinov. Najboljša za raz-
svetljavo je katerakoli sveča. Natrosi okoli stenja razdrobljene soli, in
gorela bode čisto po malo. Tudi zgorelo bode le čisto malo. Mali
košček sveče zadostuje za celo noč. (Frick's Rundschau.)
Izvrstne kuhinjske bukve : Jntcrnacijonalni juri raz.stave meščanske
kuhinje na Dunaju je premirtil z veliko kolanjo nove kuhinjske bukve
»Die österreichische Küche« — koje je spisala gospa baronica Marija
RokitanskVjcva.
Listnica uredništva.
.,Dora... Dora..:'' počiva mirno v uredniSlcem košu.
J. P. Vaš spis o Canlcarju je jako zanimiv a „Slovenko" je študija vendar
preobširna. .Spisa bi moglo priti le prav malo v vsako št. in tako kosanje bi le škodilo
lepi celoti. Revija — slovenska revija — bi bila seveda zato primerna. Kaj pa ,,Zvon'' ?
Ta lahko objavi spis v dveli številkah.
Vse. cenj. naročnice in naročnike, kateri so zaostali
z naročnino, uljudno prosimo, da isto v kratkem po-
ravnajo, kajti z izdajanjem lista imamo obilo stroškov^
Uprava „Slovenke''.