GEOLOGIJA 45/2, 291–298, Ljubljana 2002
Nove ~asovne in genetske opredelitve nekaterih mlaj{ekvartarnih sedimentov in kamnin v Bov{ki kotlini in njeni bli‘nji okolici
New temporal, and genetic determinations of some late Quaternary sediments in the Bovec Basin and its surroundings (NW Slovenia)
Milo{ BAVEC Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Klju~ne besede: kvartar, absolutne datacije, diamikt, Bovec
Key words: Quaternary, absolute dating, diamict, Bovec, Slovenia
Kratka vsebina
Z geolo{kim kartiranje, analizami sedimentov in absolutnimi datacijami (14C, U/Th in infrarde~e stimulirano luminescenco – IRSL) je bilo zbranih nekaj novih informacij o razvoju mlaj{ekvartarne pokrajine v Bov{ki kotlini in njeni bli‘nji okolici. V Bov{ki kotlini sta bila dolo~ena dva kompleksa prete‘no paraglacialnih sedimentov. Sestavljena sta iz zaporedja diamiktov ter jezerskih in fluvialnih sedimentov, med seboj pa se lo~ita po starosti, geografskem polo‘aju, ohranjenosti in litificiranosti. Glavnini obeh sedimentnih kompleksov sta bili odlo‘eni v ~asu prehodov maksimalnih ohladitev v interglaciale; starej{ega na prehodu kisikove izotopske stopnje MIS 6 v MIS 5, mlaj{ega pa med MIS 2 in MIS 1.
Abstract
Late Quaternary sediments of the Bovec Basin have been analyzed using a combination of geological mapping, sedimentary analyses and sediment dating (radiocarbon, U/Th series and Infrared Stimulated Luminescence – IRSL). Within the Basin two Late Quaternary sedimentary assemblages were recognized, which consist of the same facies associations of diamictons, laminated lacustrine deposits and sorted fluvial sediments. Sediments were deposited during the Late-Quaternary predominantly in paraglacial environment. Dating of selected samples indicate that both assemblages were deposited during transitions from full-glacial to interglacial conditions (i.e. Marine isotope stage (MIS) 6-5 and MIS 2-1, respectively).
Uvod
Razvoj nekaterih analiti~nih sedimento-lo{kih metod je odprl nove mo‘nosti za re-evaluacijo kvartarnih paleookoljskih rekonstrukcij. Z novimi raziskavami kvartarnih sedimentov v Zgornjem Poso~ju smo v preteklih letih mnogim obstoje~im podatkom dodali nove informacije o zgradbi, sestavi in starosti sedimentov. V tem delu predstav-
ljam predvsem podatke o starosti, natan~-nej{e genetske (re)interpretacije pa bodo predstavljene v prihodnosti.
Metodologija
Temelj raziskav je predstavljalo detajlno geolo{ko kartiranje Bov{ke kotline in izbranih lokacij v Zgornjem Poso~ju v merilu
292
1:10.000. Metodologija opisovanja kvartarnih sedimentov je bila povzeta po: Eyles et al. (1983), D o w d e s w e l l et al., (1985), Dreimanis & Schlüchter (1985) in Menzies (1996). Zaobljenost klastov sem dolo~eval na terenu na podlagi {tiristopenj-ske lestvice: zaobljeni, polzaobljeni, pologla-ti in oglati. Na terenu je bila ocenjena tudi velikost klastov ter razmerja med osnovo/cementom in klasti. V diamiktih sem meril usmerjenost podolgovatih (a:b>3:2) klastov velikih med 2 in 20 cm. S programom StereoNett (Duyster, 1998) sem izra~unal statisti~ne parametre o zna~ilnostih usmerjenosti. S pomo~jo empiri~nega diagrama S1/S3 (razmerje med lastnimi vrednostmi matrike usmerjenosti oziroma med osmi elipsoida usmerjenosti) sem ocenil enega od podatkov o na~inu odlaganja diamiktov in smeri zadnjega transporta (povzeto po: Dowdeswell et al., 1985; Dowdeswell & Sharp, 1986; Benn, 1994; Benn & Evans, 1996). Metodologija in podatki o usmerjenosti so natan~neje opisani v: Bavec, 2000 in Ba -vec, 2001.
Dva vzorca lesa, izkopana iz profila jezerskih sedimentov v Srpenici na globini 60 cm in 34 m, sta bila datirana s 14C v The Laboratory of Isotope Geochemistry, University of Arizona. Podatki o radiokarbonski starosti so bili na podlagi korekcije z atmosferskimi podatki ( S t u i v e r et al., 1998) prevedeni v koledarsko starost s programom Ox-Cal (Ramsey, 2000).
Drobnozrnata frakcija iz konglomerata in diamiktita (Ravni Laz) ter starej{ega jezerskega sedimenta (Radulje) je bila datirana z infrarde~e stimulirano luminescence (IRSL) v Luminescence Dating Laboratories, USGS, Denver. Kocki diamiktita in konglomerata (10x10 cm) sta bili izrezani iz blokov velikosti pribl. 30x30 cm v zatemnjenem laboratoriju. Enako veliko kocko starej{ega jezerskega sedimenta sem izkopal v globini 70 cm in 15 cm za navpi~nim ~elom izdanka in sicer pono~i, da sem se izognil osvetlitvi vzorca. Kozmi~na o‘ar~enost vzorcev je bila izra-~unana glede na geografsko vi{ino in {irino ter globino odvzema vzorca po postopku Prescotta in Huttona (1988). Izra~u-nana starost sedimenta je odvisna od ocene vla‘nosti vzorca v ~asu od odlo‘itve do danes. Ocenjujem, da je bila povpre~na vla‘-nost omenjenih sedimentov na polovici med nasi~eno in terensko vsebnostjo vode.
Miloš Bavec
Mikritno – sparitni cement iz konglomerata (Ravni Laz) je bil datiran z metodo U/Th na termi~nem masnem spektrometru (TIMS) v laboratoriju University of California, Santa Cruz.
Opis sedimentov
Diamikt
Diamikt je negenetski termin, ki opisuje nesortiran ali slabo sortiran terigeni sediment oz. sedimentno kamnino s {irokim gra-nulometri~nim razponom (sprijet – diamik-tit, nesprijet – diamikton).
Diamiktit. V Bov{ki kotlini najdemo dia-miktit na petih lokacijah na Str‘i{~u, Ravnem Lazu ter pri Jablenci in Kalu-Koritnici (sl.1). Masivna ali redko slabo opazno gra-dirana litolo{ka enota je debela do 20 m. Klasti plavajo v mikritno – sparitnem cementu, ki predstavlja do 60 % kamnine. Velikost ve~ine klastov se giblje med 3 in 20 cm, posamezni bloki dose‘ejo premer do 3 m. Prevladujejo pologlati do zaobljeni klasti, do 10 % je nazaobljenih. Klasti mezozojskih karbonatnih kamnin mo~no prevladujejo nad kamninami fli{nega nastanka, ki jih je praviloma manj kot 10 %. Ledeni{ko preoblikovanih klastov je po terenski oceni manj kot 1 %. Na dveh lokacijah je diamiktitni facies prekrit s konglomeratom, na eni z la-miniranim meljevcem in glinovcem, na dveh lokacijah pa ni pokrit. Na Ravnem Lazu in na Str‘i{~u je kontakt med diamiktitom in konglomeratom zaznamovan z erozijskimi kanali globokimi do 0.5 in {irokimi do 2 m. Terenska vla‘nost vzorca za IRSL na Ravnem Lazu (sl. 2) je bila 1 %, nasi~ena pa 15 %. Vsebnosti radioaktivnih izotopov so bile: K: 0.09 ppm, U: 0.61 ppm in Th: 0.53 ppm, kar da naslednje doze na ~asovno enoto (Dr): Dr (1 % H2O)=0.63±0.04 gray/ka, Dr(8 % H2O)= 0.59±0.04 gray/ka and Dr(15 % H2O) = 0.55±0.39 gray/ka. Za povpre~no ekvivalentno dozo DE = 90.52 gray dajo te koli~ine naslednje starostne ocene: 144.38±20.69 ka (1 % H2O), 164.59±24.64 ka (15 % H2O) in za srednjo vsebnost vode (8 %), ki je bila izbrana kot najbolj{a ocena povpre~ne vla‘-nosti: 154.74 ±22.88 ka. Pri tej dataciji velja opozorilo, da je bila vsebnost radioaktivnih izotopov v diamiktitu zelo majhna, kar pomeni, da je zato mo‘nost napake sorazmerno ve~ja.
Nove ~asovne in genetske opredelitve nekaterih mlaj{ekvartarnih sedimentov in kamnin …             293
Diamikton. V severozahodnem delu Bov-{ke kotline (sl. 1) le‘i neposredno na fli{ni podlagi masiven homogen diamikton s tem-nosivo (5 Y 4/1) glinasto meljasto osnovo (70 %). Ve~ina klastov je polzaobljenih do zaobljenih, redkej{i so pologlati. Srednja in prevladujo~a velikost klastov je pribl. 5 cm, redki bloki dose‘ejo tudi velikosti do 2 m. Debelina faciesa dose‘e ob Glijunu 15 m.
Drugod v Bov{ki kotlini je diamikton svet-lej{e barve (osnova 10 YR 8/2) in zelo nehomogen. V diamiktonu se pojavljajo vlo‘ki gru{~a brez osnove, ponekod pa tudi redki vlo‘ki laminiranega peska in melja. Granu-lometri~ni razpon je {irok, prevladujo~e velikosti klastov ni, najve~ji dosegajo premer ve~ metrov. Tudi osnova je raznolika; razpon je od gline do peska in drobnega gru{~a. Mo~no prevladujejo klasti mezozojskih karbonatnih kamnin, manj je krednih klastitov fli{nega izvora, najdemo pa tudi redke klaste diamiktita.
Laminirana glina, melj in pesek
Laminirano glino, melj in pesek delimo v Bov{ki kotlini in njeni neposredni okolici na podlagi datacij in geografskega polo‘aja na dve enoti: starej{o in mlaj{o.
Starej{a enota laminirane gline, melja in peska je ohranjena samo kot 2 m debel erozijski ostanek na Raduljah (Radulja, Radeljc) pri Dvoru. V rumenkasto rjavem sedimentu so lamine debele 2 mm do 2 cm. Na tej lokaciji je Šercelj (1970, 1981) dolo~il hladno-dobno pelodno vsebino in z datacijo v sediment ujetega debla jelke ugotovil, da je sediment starej{i od dosega metode radio-karbonske datacije (> ca. 50 ka). V sedimentu sicer mo~no prevladuje karbonatna komponente, kljub temu pa vsebuje zadosti glinen-cev, da ga je mogo~e datirati z IRSL. Terenska vla‘nost vzorca za IRSL na Raduljah (sl. 2) je bila 17 %, nasi~ena 55 %, srednja vrednost pa 36 %. Vsebnosti radioaktivnih izotopov    so    bile:    K:    0.33±0.004 %,    U:
Sl. 1. Karta kvartarnih sedimentov in kamin v Bov{ki kotlini z ozna~enim profilom N-S (sl. 2).
294
1.02±0.04 ppm in Th: 1.74±0.10 ppm, kar da naslednje doze na ~asovno enoto: Dr(17 % H2O)=1.17±0.03 gray/ka, Dr(36 % H2O)= 1.00±0.03 gray/ka in Dr(55 % H2O)=0.89±0.03 gray/ka. Za povpre~no ekvivalentno dozo DE=129.93±6.3 gray dajo te koli~ine naslednje starostne ocene: 111.05±6.31 ka (17 % H2O), 146.48±9.19 ka (55 % H2O) in za srednjo vsebnost vode (36 %), ki je bila izbrana kot najbolj{a ocena povpre~ne vla‘nosti: 129.93±7.90 ka.
Mlaj{a enota laminirane gline, melja in peska zapolnjuje ob{irno depresijo s povr-{ino cca. 7 km2 med ^ezso~o in hribom Kun-tri pri Srpenici. Geofizikalni podatki in podatki iz vrtin ka‘ejo, da ta facies nalega na predkvartarno podlago in diamikt, da je maksimalna debelina vsaj 197 m ter da je sediment v osrednjem delu depresije bolje lami-niran kot na obrobju (Ku{~er & Nosan, 1962; K u { ~ e r et al., 1974). Lamine so horizontalne, razen na mestih kjer so sin- ali postsedimentacijsko deformirane (slumping in seizmitske teksture; npr. Marjanac et al., 2001). V eni od vrtin na obmo~ju Suhega potoka je bilo ugotovljeno sistematsko pove-~evanje naklona lamin za pribli‘no 0.5° na meter globine, kar je na dnu vrtine pomenilo naklon 70° (Grad, 1964). V krovnini je plast-nat prod in konglomerat Bov{ke terase (glej nadaljevanje) in recentni fluvialni sedimenti. V ~elu opu{~enega izkopa pri Srpenici sem za radiokarbonsko datacijo odvzel dva vzorca lesa, ujetega v sediment; prvega 60 cm pod najvi{jim vidnim delom paketa sedimen-tov, drugega pa na globini 34 m (sl. 2). Zgornji vzorec je pokazal starost 5,885 ± 60 14C let pred sedanjostjo (b.p.) (6590 – 6910 koledarskih let b.p. za verjetnost 2s), spodnji pa 12790±85 14C let b.p. (14400 – 15900 koledarskih let b.p. za verjetnost 2s). Izra~unan pov-pre~ni letni prirast (kompaktiranega) sedi-menta je torej med 3.7 in 4.5 mm.
Plastnat konglomerat ter prod, pesek in slabo cementiran konglomerat
Facies plastnatega konglomerata prekriva z vmesno erozijsko diskordanco diamiktit na dveh lokacijah v Bov{ki kotlini in sicer na Str‘i{~u in Ravnem Lazu. Najve~jo debelino dose‘e konglomerat na Ravnem Lazu, vendar ne presega 30 m. Tam je na bazi faciesa ponekod do 2 m dobro sortiranega
Miloš Bavec
blokovnega konglomerata brez osnove z oglatimi in pologlatimi bloki velikimi od 15 do 40 cm. Razen tega bazalnega faciesa je konglomerat dobro plastnat, plasti so debele do 0.5 m, redko tudi do 1.5 m. Vsebnost delno cementirane (sparit) pe{~eno – meljaste, pre-te‘no karbonatne osnove se giblje od 30 do 50 %. Prevladujejo prodniki mezozojskih karbonatnih kamnin veliki 2 do 5 cm, nekateri dose‘ejo do 50 cm. Prodniki (iz) krednih klastitov so redki. Za IRSL datacijo smo uporabili osnovo sedimenta. Terenska vla‘-nost vzorca za IRSL na Ravnem Lazu (sl. 2) je bila 1 %, nasi~ena 15 %, srednja vrednost pa 8 %. Vsebnosti radioaktivnih izotopov so bile: K: K: 0.14 %, U: 0.83 ppm in Th: 1.21 ppm, kar da naslednje doze na ~asovno enoto: DR(1 %H2O)=0.95±0.04 gray/ka, Dr(8 % H2O)=0.88±0.04 gray/ka in Dr(18 % H2O)= 0.83±0.04 gray/ka. Za povpre~no ekvivalentno dozo DE=176.38±17.47 gray dajo te koli-~ine naslednje starostne ocene: 186.25±39.95 ka (1 % H2O), 213.02±46.20 ka (15 % H2O) in za srednjo vsebnost vode (8 %), ki je bila izbrana kot najbolj{a ocena povpre~ne vla‘-nosti: 199.97±43.21 ka.
Facies proda, peska in slabo cementira-nega konglomerata gradi Bov{ko teraso. V zahodnem delu kotline le‘i neposredno na datirani mlaj{i enoti laminirane gline, melja in peska, v vzhodnem pa na predkvaratrni podlagi. Plastnati sedimenti Bov{ke terase so debeli do 40 m. Skladovnico gradi nespri-jet in slabo sprijet zaobljen prod z vlo‘ki in le~ami peska in melja. V plasteh proda in konglomerata je meljasto pe{~ene osnove do 60 %. Plasti vpadajo 1° do 3° proti zahodu, v isti smeri se tanj{ata tudi debelina plasti (od 50 – 100 cm na vzhodu kotline do 2 – 20 cm na zahodu) in povpre~na velikost prodnikov (od 3 – 7 cm do 0.5 – 3 cm). V zahodnem delu Bov{ke terase je razvita navzkri‘na plast-natost z vpadom plasti pribli‘no 20° proti zahodu.
Interpretacija sedimentov
V Bov{ki kotlini so bili kvartarni sedimenti na podlagi medsebojnih odnosov, podobnosti in datacij zdru‘eni v dva kompleksa; starej-{ega in mlaj{ega. Oba sestavlja zaporedje dia-miktov, debelejezrnatih sortiranih sedimen-tov fluvialnega nastanka ter drobnejezrnatih laminiranih sedimentov, odlo‘enih v jezerskem okolju (sl. 2).
Nove ~asovne in genetske opredelitve nekaterih mlaj{ekvartarnih sedimentov in kamnin …             295
Sl. 2. Profil kvartarnih sedimentov v Bov{ki kotlini in shematski litolo{ki stolpec. Polo‘aj profila in
legenda sta ozna~ena na sliki 1.
Diamikt
Najve~jo spremembo v primerjavi z izsledki predhodnih raziskav (npr. Kunaver, 1975; K u n a v e r , 1981; K u { ~ e r et al., 1974) predstavlja interpretacija nastanka nekaterih diamiktov. Da bi posamezen diamikt interpretiral kot talni til ali tilit (sediment oz. sedimentna kamnina, ki gradi talno moreno), bi moral zadostiti naslednjim kriterijem: 1) diamikt nima znakov postdepozicijske rese-dimentacije v neglacialnem okolju (zahteva po: Dreimanis & Schlüchter, 1985), 2) vertikalni profil je lahko debel najve~ nekaj metrov, 3) usmerjenost klastov mora biti vsaj pribli‘no podobna usmerjenosti v talnih tilih (L a w s o n , 1979; D o w d e s w e l l et al., 1985; B a v e c , 2000, 2001). Upo{teval sem {e obliko in granulometri~ni razpon klastov ter geomorfno izra‘enost sedimentnih teles. Zna~ilnih in nedvoumnih glacigenih geo-morfnih oblik dolinskega So{kega ledenika (~elne, bo~ne morene) v Bov{ki kotlini nisem
ugotovil. Na podlagi na{tetih kriterijev interpretiram vse diamikte kot sedimente oz. sedimentne kamnine, odlo‘ene iz masnih tokov. Podatki so zbrani v: Bavec, 2000, 2001. Diamiktite v Bov{ki kotlini uvr{~am v okvir starej{ega, diamiktone pa v okvir mlaj-{ega kompleksa sedimentov (sl. 2).
Pri interpretaciji diamiktov je potrebno opozoriti {e na pomembno dejstvo, da samo z analizo lastnosti sedimentov v alpskem okolju ni mogo~e lo~evati tilov ~elnih in bo~nih moren od sedimentov masnih tokov. Tili bo~-nih in ~elnih moren so namre~ po na~inu nastanka lahko sedimenti masnih tokov. V teh primerih smo pri interpretaciji odvisni od geomorfologije. Tako interpretiram dia-miktone na severnih pobo~jih Bov{ke kotline enako kot predhodni raziskovalci (npr. K u -naver, 1975) in sicer kot kon~ne morene mlaj{ekvartarnih pobo~nih ledenikov iz smeri Kaninsko – Rombonskega masiva.
296
Laminirana glina, melj in pesek
Starej{a in mlaj{a enota laminirane gline, melja in peska sta bili odlo‘eni v mirnem jezerskem okolju. O ojezeritvi, v kateri se je odlo‘ila starej{a enota, nimamo – razen starosti – nikakr{nih podatkov, druga~e pa je z ojezerivijo mlaj{ega, t.i. Srpeni{kega jezera (ime po: Penck & Brückner, 1909), v kateri se je odlo‘ila mlaj{a enota. Zajezitev tega obse‘nega jezera je do‘ivela nekaj raz-li~nih interpretacij. Razlikovale so se predvsem po oceni pomena skalnih podorov pri Srpenici. Tako kot nekateri predhodni raziskovalci (npr. Melik, 1962) menim, da po-dori pri Srpenici sami niso mogli zajeziti jezera, v katerem se je odlo‘ilo (vsaj) 197 m sedimentov. Po mojem mnenju je bil glavni faktor zajezitve sinsedimentacijsko pogreza-nje jezerskega dna. Dokaza za to sta, razen velike debeline sedimentov, dva. Prvi je zvezno pove~evanje naklona lamin na ob-mo~ju velikega skoka v podlagi pri Suhem potoku (glej opis sedimentov), ki ga lahko pojasnimo edino s sinsedimentacijskim deformiranjem podlage in posledi~no sedimen-ta. Deformiranje je najverjetneje spremljalo tudi plazenje sedimenta, ki pa samo po sebi ni moglo povzro~iti tako sistematskega pove-~evanja naklona lamin. Drugi dokaz je dejstvo, da je predkvartarna podlaga nizvodno od jezera vsaj do 120 m vi{je kot na obmo~ju jezera (podatki iz vrtin). Skoraj zanesljivo je pri zajezitvi sodeloval tudi podorni material, ki je v velikih koli~ina drsel v dolino s Po-lovnika in Breginjskega Stola in zapiral dolino So~e pri Srpenici, vendar ta material ni odigral klju~ne vloge.
Glede na pelodne analize so bili sedimenti ob Ro~ici pri Dvoru odlo‘eni v istem ~asu, kot sedimenti mlaj{e enote (najverjetneje WIII in postglacial: Š e r c e l j , 1981).
Plastnat konglomerat ter prod, pesek in slabo cementiran konglomerat
Faciese, ki sem jih zdru‘il v to skupino, interpretiram – tako kot predhodni raziskovalci – kot fluvialne sedimente oz. sedimen-tne kamnine fluvialnega nastanka. Glede na stopnjo litificiranosti, geografski polo‘aj in datacije delim faciese na dve enoti: starej{o – konglomerat in mlaj{o – prod, pesek in slabo cementiran konglomerat (sedimenti Bov-
Miloš Bavec
{ke terase). Starost starej{e je definirana z datacijami z IRSL in U/Th na Ravnem Lazu, starost mlaj{e pa s stratigrafskim polo‘ajem. Mlaj{a enota namre~ le‘i na sedimentih Sr-peni{kega jezera, kar pomeni, da je v ve~jem delu mlaj{a od najmlaj{ih jezerskih sedimen-tov in je torej holocenske starosti. Pri data-cijah konglomerata z Ravnega Laza zmoti visoka starost po dataciji z IRSL. O~itno je pri{lo do napake pri datiranju, saj je ta starost ve~ja od diamiktita v neposredni talnini in starej{ega jezerskega sedimenta, ki ga po interpretaciji prav tako uvr{~am pod konglomerat. Poleg tega je tudi U/Th datacija cementa pokazala mnogo manj{o starost. Se-dimentolo{ke zna~ilnosti obeh enot ka‘ejo, da so bile odlo‘ene v re‘imu prepletajo~e reke (Cant, 1982). Od tega pravila odstopa bazalni del starej{e enote, ki z velikostjo blokov, slabo zaobljenostjo in odsotnostjo osnove odra‘a kratek trasport in odlaganje v visokoenergetskem vodnem toku. Najverjetneje gre v tem primeru za hudourni{ki sediment. Hitro tanj{anje plasti in zmanj-{evanje velikosti klastov mlaj{e enote v Bov-{ki kotlini ka‘e na hiter padec transportne energije pri prehodu iz ozkih alpskih dolin v Bov{ko kotlino. Navzkri‘na plastnatost, razvita v zahodnem delu Bov{ke terase, dokazuje deltni prehod med fluvialnimi sedi-menti mlaj{e enote in sedimenti Srpeni{kega jezera.
Diskusija
V Bov{ki kotlini sta bila lo~ena dva kompleksa mlaj{ekvartarnih sedimentov. Oba sta sestavljena iz diamiktov, fluvialnih in jezerskih sedimentov (sl. 2). Datacije s IRSL, U/Th in 14C ka‘ejo, da sta se kompleksa odlagala v ~asu prehodov maksimalnih ohladitev v interglaciale (MIS 6 – 5 za starej{i kompleks in MIS 2 – 1 za mlaj{ega). Veliko koli~ino mlaj{ekvartarnih sedimentov v Bov{ki kotlini pripisujem odlaganju v t. i. paraglacial-nem okolju, to je okolju, v katerem se pod vplivom bolj ali manj oddaljenega glacial-nega okolja odvijajo neglacialni procesi (Church & Ryder, 1972). Po tak{ni interpretaciji so pravi glacialni sedimenti samo diamiktoni kon~nih moren pobo~nih ledenikov na severnem obrobju kotline. Oba kompleksa sedimentov v Bov{ki kotlini sta po tej interpretaciji nastajala ne primerljiv na~in:
Nove ~asovne in genetske opredelitve nekaterih mlaj{ekvartarnih sedimentov in kamnin …             297
1) ledeniki so pokrivali vi{je dele pobo~ij in nekaterih doline (npr. pobo~ja Kanina in Rombona, Mo‘nico, Bav{ico, del Trente, Le-peno ...) in proizvajali glacialno preoblikovan material, 2) v ni‘jih delih pobo~ij in dolin so v tem ~asu z intenzivnim mehanskim preperevanjem nastajale velike koli~ine ne-glacigenega drobirja, 3) ob ogrevanju klime so se ledeniki umikali, velike koli~ine mo~no omo~enega glacigenega in neglacigenega materiala so zdrsnile v dolino v obliki masnih tokov in se pri tem preme{ale med seboj, 4) pogrezajo~o se kotlino je zapolnjevalo jezero v katerem so se odlagali laminirani jezerski sedimenti, 5) jezerske sedimente je progra-dacijsko prekril fluvialni prod.
Tak{na rekonstrukcija odstopa od doslej uveljavljene. Problemati~no je predvsem dejstvo da izklju~uje prisotnost velikega dolinskega ledenika v mlaj{em kvartarju. Nekatere geomorfne tvorbe nizvodno od raziskanega ozemlja, ki so bile opisovane ‘e od samega za~etka raziskav kvartarnih pojavov na tem obmo~ju (npr. Penck & Brückner, 1909), namre~ niso razlo‘ljive brez predpostavke o velikem so{kem ledeniku. Po drugi strani se nova interpretacija sedimentov povsem ujema z modelom mo‘nega obsega mlaj{ekvartarnega ledenika (Bavec & Tulaczyk, 2002). Zato jo ponujam kot mo‘no alternativo, medtem ko bo potrebno za izklju~itev ene ali druge interpretacije mre‘o sedimentolo{kih opazovanj v Zgornjem Poso~ju mo~no raz{iriti.
Zahvala
Prispevek je nastal kot povzetek dela doktorske disertacije, ki sem jo pripravil pod mentorstvom in s pomo~jo prof. dr. Stanka Buserja z Univerze v Ljubljani in prof. dr. Slaweka Tulaczyka z University of California, Santa Cruz. Iskrena hvala obema. Hvala tudi Shanon Mahan (USGS, Denver), ki je z debelim zni‘anjem cen omogo~ila IRSL datacije in Gregu Stocku (UCSC), ki je opravil datacije z U/Th.
Literatura
B a v e c , M. 2000: Analiza usmerjenost klastov kot pomo~ pri dolo~anju in primerjavi geneze dia-miktov in diamiktitov v Bov{ki kotlini, Logu pod
Mangartom in na Sto‘ah. – Rudarsko–metalur{ki zbornik, 47, 235 – 243, Ljubljana.
B a v e c , M. 2001: Kvartarni sedimenti Zgornjega Poso~ja. – 131 str., doktorska disertacija, Oddelek za geologijo, NTF, Univerza Ljubljana, Ljubljana.
B a v e c , M. & T u l a c z y k , S. 2002: Matemati-~ni model kot pomo~ pri oceni obsega mlaj{e-pleistocenskega dolinskega ledenika v Zgornjem Poso~ju. – Geologija 45/1, 255 – 268, Ljubljana.
B e n n , D.I. 1994: Fabric shape and the interpretation of sedimentary fabric data. – Journal of sedimentary research, A64/4, 910-916, Tulsa.
B e n n , D.I. & E v a n s , D.J.A. 1998: Glaciers & glaciation. – Arnold, 734 pp., London.
C a n t , D.J. 1982: Fluvial Facies Models and Their Application. – American Association of Petroleum Geologist Memoir, 31, 115 – 137, Tulsa.
C h u r c h , M., R y d e r , J.M. 1972. Paraglacial sedimentation: A Consideration of Fluvial Processes Conditioned by Glaciation. – Geol. Soc. America Bulletin, 83, 3059 – 3072, Boulder.
Dowdeswell, J.A., Hambrey, M.J. & Wu, R. 1985: A comparison of clast fabric and shape in Late Precambrian and modern glacigenic sediments. – Journal of Sedimentary Geology, 55, 691 – 704, Tulsa.
D o w d e s w e l l , J.A., S h a r p , M.J. 1986: Characterization of pebble fabrics in modern terrestrial glacigenic sediments. – Sedimentology, 33, 699 – 710, Oxford.
D r e i m a n i s , A. & S c h l ü c h t e r , C. 1985: Field criteria for the recognition of till or tillitte. – Paleogeography, Paloclimatoloogy, Paleoecology, 51, 7-14, Amsterdam.
D u y s t e r , J. 1998: StereoNet 2.10 Shareware. http://homepage.ruhr-uni-bochum.de/Johannes. P.Duyster/stereo/stereo1.htm
E y l e s , N., E y l e s , C. H. & M i a l l , A. D. 1983: Lithofacies types and vertical profile models; an alternative approach to the description and environmental interpretation of glacial dia-mict and diamictite sequences. Sedimentology, 3, 393 – 410, Oxford.
G r a d , K. 1964: Poro~ilo o regionalnih geolo-{kih raziskavah za HE Trnovo. – 42 str., 8 prilog, Ljubljana. Tipkano poro~ilo. Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije, Ljubljana.
Kunaver, J. 1975: H geomorfolo{kemu razvoju Bov{ke kotline v pleistocenu. – Geografski vestnik, 47, 11-39, Ljubljana.
K u n a v e r , J. 1980: Razvoj in sledovi zadnje stadialne poledenitve v Zgornjem Poso~ju (I). – Geografski vestnik, 52, 17 – 36, Ljubljana.
K u { ~ e r , D., G r a d , K., N o s a n , A., O g o r e -l e c , B. 1974: Geolo{ke raziskave so{ke doline med Bovcem in Kobaridom. – Geologija, 17, 425 – 476, Ljubljana.
Ku{~er, D. & Nosan, T. 1962: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskovalnih del za HE Trnovo. – 13 str., 29 prilog, Ljubljana. Tipkano poro-~ilo. Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije, Ljubljana.
L a w s o n , D. E. 1979: Sedimentological analysis of the western terminus region of the Ma-tanuska Glacier, Alaska. CRREL Report 79/9. – U.S. Army Corps of Engineers, 112 pp., Hanover.
M a r j a n a c , T., M a r j a n a c , L., P o l j a k , M., @ i v ~ i ~ , M., B a v e c , M. 2001: Srpenica seismites – indicators of paleoseismicity in the Upper So~a valley, NW Slovenia. – Geologija, 44, 341-350. Ljubljana.
298
Milo{ Bavec
M e l i k , A. 1962: Bovec in Bov{ko. Regionalno-geografska {tudija. – Geografski zbornik, 7, 307 – 387, Ljubljana.
M e n z i e s , J. (ed.) 1996: Past glacial environments. Glacial environments 2. – Butterworth – Heinemann, 598 pp., Oxford.
P e n c k , A. & B r ü c k n e r , E. 1909: Die Alpen in Eiszeitalter 3, 717 – 1199. – Chr. H. Tauchnitz, Leipzig.
P r e s c o t t , J. R., H u t t o n , J. T. 1988: Cosmic ray and gamma ray dosimetry for TL and ESR. In: T o w n s e n d , P. D., R a n d e l l , H. M., A i t k e n , M. J., B a i l i f f , I. K., D u r r a n i , S. A., F a i n , J., G r u e n , R. M a n g i n i , A, M e j d a h l , V., S m i t h , B. W. (eds.), Thermoluminescence and electron-spin-resonance dating; Part 1, Methodology and
archeological implications. – Nuclear Tracks and Radiation Measurements, 14, 223 – 227, Oxford.
R a m s e y , B.C. 2000: OxCal version 3.5. – http://www.rlaha.ox.ac.uk/orau/index.htm
S t u i v e r , M., R e i m e r , P. J., B a r d , E., B e c k , J. W., B u r r , G.S., H u g h e n , K. A., K r o -mer, B., McCormag, G., Van Der Plicht, J., and S p u r k , M. 1998: INTCAL98 Radiocarbon Age Calibration, 24.000 – 0 cal BP. Radiocarbon, 40, 1041-1083, Ljubljana.
Š e r c e l j , A. 1970: Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. – Razprave IV. razreda SAZU, 13, 211 – 249, Ljubljana.
Š e r c e l j , A. 1981: Pelod v kvartarnih sedi-mentih So{ke doline. – Geologija, 24, 129 – 147, Ljubljana.