Kar ne izvira iz srca, tudi ne pride do srca Na pordenonskem festivalu tudi 29 novosti Iz Madžarske je prišla z vrečko zemlje Primorski dnevnik št. 180 (21.113) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 5. AVGUSTA 2014 DANES POSEBNA PRILOGA SNAMI, UPOGNI IN OBREŽI POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € na sončno stran Alp Aljoša Fonda Več let je Slovenija pod pritiskom domačih oblastnikov in poslovnežev ljubosumno ščitila svoja podjetja pred tujimi naložbami, ki bi takrat utegnile načeti ali celo razbiti ravnovesje medsebojnih vezi ter uslug med slovensko politiko, bankami in podjetji. Izgovor je bil nacionalni interes. Potem se je ta sistem sesul in Slovenija danes pod silo razmer (raz)prodaja domačo sre-brnino. Domačega kapitala ni več, banke so se s slabimi posojili izčrpale. Prodaja Mercatorja, Aerodroma in drugih družb ne poteka v najugodnejših okoliščinah, to pa ravno zato, ker se je odgovorni niso lotili pravočasno. Razni znaki potrjujejo, da je slovenski vodilni razred v škripcih. Politika se - poleg vsega drugega -nazadnje ni poenotila okoli kandidata za evropskega komisarja. Vsaka stranka je vztrajala pri svojem in tako se je Slovenija odrekla lastnemu že tako majhnemu vplivu na sestavo Evropske komisije: komisarja bodo izbrali v Bruslju. Politika pa ni edina, ki preživlja težke čase. Slovenija se je na raznih področjih zapirala in prepričevala, da kljub maloštevilnim prebivalcem zmore vse sama. Da ima vrhunske strokovnjake v vseh gospodarskih panogah in akademskih vejah. Izkazalo se je, da sposobnih ljudi le ni tako lahko najti in ponekod je prišlo celo do potrebe, da vodilna mesta (po polomih zadnjih let) prevzamejo tujci. Zdaj je na čelu Združenja bank Slovenije italijanski menedžer, šušlja pa se, da bi lahko bil prihodnji ljubljanski nadškof Poljak. Nič slabega, saj smo vsi Evropejci, očitno pa je, da je bilo napak in grehov na sončni strani Alp preveč. GAZA - Sporočilo visokega predstavnika Egipta Izrael in Palestinci pristali na novo prekinitev ognja KAIRO - Izrael in Palestinci so pristali na novo 72-urno prekinitev ognja na območju Gaze, ki se bo začela danes ob 8. uri po lokalnem času (7. uri po srednjeevropskem), je potrdil visoki predstavnik Egipta, ki gosti mirovne pogovore v Kairu. "Egipt je v stikih s stranema dosegel zavezo za 72-urno premirje v Gazi. Dosegel je tudi dogovor, da ostale relevantne delegacije pridejo v Kairo na nadaljnja pogajanja," je dejal. Palestinska delegacija, v kateri so tudi predstavniki Hamasa, se z egiptovskimi posredniki v Kairu pogovarja o trajnem premirju na območju Gaze. Izrael svoje delegacije v Kairo ni poslal. Vodja palestinske delegacije v Kairu Azam al Ahmed je potrdil, da je palestinska stran pristala na prekinitev ognja, ki jo je predlagal Egipt. Izrael vesti še ni komentiral. Na 2. strani vinogradništvo Za dobro letino potrebujemo sončno vreme PRAPROT - Če bomo v naslednjih dneh imeli lepo sončno vreme, bodo pri Lupinčevih imeli trgatev konec avgusta ali prve dni septembra. O vinu, spoštovanju zemlje in starih običajev ter o prihodnjih izzivih smo se pogovarjali z mladim kmetovalcem Matejem Lupincem. Matejeve trte rastejo v Praprotu, prihodnost vinogradništva pa kmetovalec vidi v ekološkem in trajnost-nem pristopu. Med njegove cilje sodi posaditev novih vinogradov. Na 6. strani NABREŽINA Nižje tarife za 15 odstotkov Kraški vodovod: Ladi Budin predsednik NABREŽINA - Nekdanji zgoniški podžupan Ladi Budin je novi predsednik Kraškega vodovoda. Ob njem sestavljata vodstvo podjetja še Fabio Pahor (za devinsko-nabrežinsko občino) in Aleksij Križman (za repentabrsko). Novo vodstvo je bilo imenovano na skupščini Kraškega vodovoda, na kateri je dosedanji predsednik David Piz-ziga podal obračun triletnega delovanja. V tem obdobju je podjetje pridobilo več sto strank, dobro poslovanje pa je privedlo do znižanja tarif za 15 odstotkov. Na 5. strani GORICA - Zasedala skupščina EZTS Mlačnost članov ovira delo komisij VIŠARJE - Osrednji govornik Tomaž Pavšič Veliko ljudi na letošnjem romanju treh Slovenij TRBIŽ - Ob romarski cerkvi Matere Božje na Višarjah so se v nedeljo srečali verniki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Romanja treh Slovenij se je letos udeležilo okoli 1500 ljudi. Osrednji govornik na že 26. Romanju treh Slovenij je bil Tomaž Pavšič (na posnetku JP), ki je svoj nagovor naslovil Slovenija, ostani naša. Romanje treh Slovenije je profesor Pavšič označil za »romanje posebne vrste, ki ga doživljamo kot nekakšen vseslovenski shod ali tabor«. Slovensko peto mašo je z izseljenskimi duhovniki daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, po maši pa je bil še krajši kulturni program. Na 3. strani JADRANJE - SP Posadki Sirene svetovni naslov TRAVENMUDEN - Tržaški jadralki Carlotta Omari (Sirena) in Francesca Russo Cirillo (SVBG) sta se v nemškem Travenmudnu oki-tili z naslovom svetovnih prvakinj v razredu 420 v absolutni ženski konkurenci. Jadralki, ki trenirata pod vodstvom koprskega trenerja Matjaža Antonaza, tekmujeta pod zastavo Sirene. Za barkovljanski klub je to prvi svetovni naslov. Na 22. strani Openski tramvaj še vedno ne vozi Na 5. strani V Zagradcu čarobni večer s keramiko Na 6. strani V Sloveniji se politična pogajanja nadaljujejo Na 8. strani V Sovodnjah prispevki za potresno varnost Na 17. strani Brezdomka spet v goriškem parku Na 17. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn Mra Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Torek, 5. avgusta 2014 ITALIJA, SVET / GAZA - V napadu na bolnišnico umrla 8-letna deklica, v Jeruzalemu ubit Izraelec Izraelska prekinitev ognja trajala le nekaj minut GAZA, JERUZALEM - Na območju Gaze se je včeraj ob 9. uri po srednjeevropskem času začela sedemurna prekinitev ognja, ki jo je napovedal Izrael. Ukrep ne velja za območje vzhodno od Rafe, kjer se nadaljujejo spopadi. Že nekaj minut po začetku premirja pa so poročali o izraelskem napadu na begunsko taborišče v mestu Gaza, v katerem je bil ubit otrok, 30 ljudi je bilo ranjenih. Kot so sporočili iz bolnišnice, je bomba padla na hišo v palestinskem begunskem taborišču Šati v Gazi. V napadu je bila ubita osemletna palestinska deklica. Po navedbah očividcev je šlo za izraelski letalski napad. Izraelska vojska je pred začetkom prekinitve ognja zagrozila, da bo nemudoma odgovorila na vsakršno palestinsko kršitev premirja. V času humanitarnega premirja naj bi na območje Gaze dostavili humanitarno pomoč, Palestinci, ki so se morali zaradi nasilja evakuirati, pa se bodo lahko vrnili na svoje domove. Palestinsko gibanje Hamas je tokratno enostransko premirje, že šesto od začetka izraelske ofenzive 8. julija, sprejelo zadržano. Tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je prebivalce Gaze pozval, naj bodo kljub temu previdni. O tem, kaj se bo zgodilo po koncu napovedanega premirja, je bilo ugibanj hitro konec. Izrael ne bo končal svoje operacije na območju Gaze, dokler ne bo vzpostavljen dolgotrajen mir, je namreč po koncu sede-murne »humanitarne« prekinitve ognja v Gazi dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu, medtem ko so v svetu vse glasnejši pozivi k premirju. »Operacija na območju Gaze se nadaljuje,« je dejal po posvetu z vodstvom vojske in obrambnega ministrstva, »in se bo končala, ko bosta za državljane Izraela vzpostavljena tišina in varnost za daljše obdobje.«. S tem je mislil na končanje raketnega obstreljevanja z območja Gaze na Izrael. Izraelska vojska se je sicer v nedeljo že umaknila z večjega dela Gaze. A vojaki ostajajo na utrjenih območjih, nadaljujejo pa se tudi napadi na palestinske cilje. V Dža-baliji na severu Gaze so izraelske sile včeraj zjutraj napadle hišo, kamor se je zatekel visoki predstavnik Islamskega džihada Da- nižal Mansur. V napadu je bilo poleg Mansurja ubitih še najmanj šest civilistov. V vzhodnem Jeruzalemu pa je bil včeraj ubit Izraelec, pet pa je bilo ranjenih, ko je Palestinec zapeljal z bagrom v avtobus in ga prevrnil, je sporočila policija. Umrl je 25-letni Izraelec, ki ga je povozil bager, voznik avtobusa pa je bil lažje ranjen. Ranjeni so bili še trije potniki v skoraj praznem avtobusu. Voznika bagra sta nato ubila policista, ki sta bila slučajno na kraju dogajanja, so še sporočili iz izraelske policije. Policija je napad označila za terorističnega in dejala, da je bil storilec Palestinec iz vzhodnega Jeruzalema. Blizu kraja dogodka se je zbrala množica jeznih Izraelcev, ki so vzklikali »Smrt Arabcem«, več deset ljudi pa je v bližini napadlo avtobus z arabskimi delavci. Kmalu po incidentu z avtobusom je blizu avtobusne postaje nedaleč od kraja dogodka moški z motorja streljal na vojaka in ga huje ranil ter nato pobegnil. Pod porušeno zgradbo je umrla 8-letna deklica ansa ITALIJA - Odobren člen v osnutku reforme senata Imuniteta senatorjem Kljub temu, da ne bodo neposredno izvoljeni, bodo deležni imunitete kot izvoljeni poslanci RIM - Reforma senata in reforma javne uprave sta bili včeraj spet v središču italijanske politične kronike. V senatu se je nadaljevalo glasovanje zakonskega osnutka o bodočem senatu. V brk napovedani obstrukciji je bilo včeraj odobrenih sedem členov, kar je razumljivo, upoštevajoč dejstvo, da se senatorji Gibanja petih zvezd niso udeležili razprave, Severna liga pa je zapustila dvorano. Sinoči je bil odobren eden od najbolj spornih členov nove reforme senata: tudi bodoči senatorji bodo deležni parlamentarne imunitete, kot poslanci, čeprav ne bodo izvoljeni, temveč bodo imenovani. V prvotnem vladnem besedilu to ni bilo predvideno. Imuniteta senatorjev je bila vključena v sena- tni komisiji, ki ji predseduje senatorka Demokratske stranke Anna Finocchia-ro. Novi senatorji pa ne bodo prejeli senatorske plače. Nadalje je bil odobren člen, ki je v bodočem senatorju ukinil dosmrtne senatorje, tiste, ki jih je doslej imenoval predsednik republike. Slednji bo po novem lahko imenoval po pet senatorjev, a z omejenim sedemletnim mandatom (kolikor pač traja mandat predsednika republike). Pač pa bodo nekdanji predsedniki republike po izteku mandata ohranili status dosmrtnih senatorjev. Kljub včerajšnji pospešitvi pa ostaja vprašljivo, ali bo senat odobril celotno besedilo zakonskega osnutka o novem senatu do termina, ki ga je bil za- stavil predsednik vlade Matteo Renzi (8. avgust). Reforma javne uprave, ki jo je predložila ministrica Marianna Madia je doživela nekaj »preobratov«. Tako bodo lahko univerzitetni profesorji in zdravniki lahko ostali v delovnem razmerju tudi po 68. letu starosti (medtem ko je bila zanje v prvotnem besedilu predvidena obvezna upokojitev). Kdor bo odšel v pokoj z 62. letom starosti pa ne bo »oškodovan«. Nadalje ne bodo odšli predčasno v pokoj šolniki, ki jih je bila oškodovala reforma ministrice Fornero, čeprav so imeli za to pogoje (60 let starosti in 36 let delovne dobe ali 61 let starosti in 35 let delovne dobe). Vzrok: ukrep bi stal (do leta 2018) 396 milijonov evrov. Preveč. UKRAJINA - Sestreljeno letalo V preiskovalni ekipi od včeraj tudi Malezijci HRVAŠKA - Obletnica Operacije Nevihta Hrvaška proslavlja zmago, v Srbiji žalne slovesnosti KIJEV - Na kraj strmoglavlje-nega malezijskega potniškega letala MH17 na vzhodu Ukrajine so včeraj prispeli tudi malezijski strokovnjaki. Pridružili so se nizozemskim in avstralskim strokovnjakom, ki že četrti dan preiskujejo območje strmoglavljenja in iščejo morebitne posmrtne ostanke. Po navedbah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Twitterju je imela ekipa sprva težave z dostopom do prizorišča strmoglavljenega letala, sedaj pa že preiskujejo dve polji zahodno od kraja nesreče. Ovse, ki s svojimi opazovalci spremlja preiskovalce, je med drugim še sporočil, da je bilo včeraj na terenu več kot 100 strokovnjakov s posebej izšolanimi psi. Tako nadaljujejo iskanje posmrtnih ostankov in osebnih predmetov potnikov, ki so raztreseni na približno 20 kvadratnih kilometrih. Po nekaterih na- vedbah bi operacija lahko trajala še tri tedne. Na Nizozemsko, ki vodi preiskavo in kjer poteka tudi identifikacija trupel, so doslej odposlali 227 krst s posmrtnimi ostanki žrtev. Včeraj je na Nizozemsko prispelo še eno letalo z eno krsto s posmrtnimi ostanki, ki so jih strokovnjaki našli v petek in soboto, so sporočili z nizozemskega ministrstva za varnost in pravosodje. Ukrajinska vlada pa je sporočila, da so na letalu tudi vzorci DNK in osebni predmeti potnikov, ki so bili kar nekaj časa shranjeni v mestu Doneck, ki je pod nadzorom upornikov. Zahod in Kijev ocenjujeta, da so letalo z raketo najverjetneje sestrelili proruski uporniki, Rusija in separatisti pa pravijo, da bi to lahko storilo ukrajinsko vojaško letalo. Malezijsko letalo z 298 ljudmi na krovu je strmoglavilo 17. julija, preživel pa ni nihče. ZAGREB, BEOGRAD - Hrvaško državno vodstvo se je včeraj v luči današnje 19. obletnice operacije Nevihta, s katero je Hrvaška prevzela nadzor nad ozemljem v mednarodno priznanih mejah, že včeraj poklonilo žrtvam, državljanom in še posebej veteranom pa čestitalo ob prazniku. Srbi so na drugi strani spomin na operacijo obeležili z žalnimi slovesnostmi. Z operacijo Nevihta, ki se je začela na včerajšnji dan leta 1995, si je Hrvaška v samo 84 urah povrnila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki. 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin, ki je bil od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi. V operaciji Nevihta je sodelovalo približno 200.000 hrvaških vojakov. Bila je tudi uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini. Pred obletnico, ki jo na Hrvaškem praznujejo kot dan zmage, domovinske hvaležnosti in dan veteranov, je delegacija hrvaške vlade pod vodstvom ministra za veterane domovinske vojne Pred- Italijanska mornarica rešila 2700 priseljencev RIM - Italijanska mornarica je minuli konec tedna v Sredozemlju rešila več kot 2700 nezakonitih priseljencev, ki so s čolni skušali doseči obalo Italije. Kot so še sporočili iz Rima, so v okviru operacije Mare Nostrum pred libijsko obalo tudi odkrili dve trupli. 2500 priseljencev so rešili med petkom in ponedeljkom. Včeraj pa so po brodolomu ladje pred obalo Libije rešili še 268 nezakonitih migrantov. Našli so tudi dve trupli. Za zdaj ni znano, ali je v nesreči ladje morda izgubilo življenje še več ljudi. Vsako leto številni priseljenci, predvsem iz Afrike, v upanju na boljše življenje skušajo doseči Evropo. Pri tem jih največ pride na obale Italije. Letos je italijanske obale doseglo že skoraj 80.000 migrantov, kar je več kot leta 2011, ko jih je obalo doseglo rekordnih 63.000. Oblasti v Rimu se bojijo, da bo število migrantov do konca poletja že preseglo 100.000. V Bangladešu potonil trajekt: preko 100 pogrešanih DAKA - Na reki v osrednjem Bangladešu je včeraj potonil prenatrpan trajekt z do 200 potniki na krovu. Več kot sto potnikov po nesreči še pogrešajo. Kot je sporočila policija, je trajekt potonil kakih 30 kilometrov južno od bangladeške prestolnice Daka. Na njem naj bi bilo po različnih navedbah od 150 do 200 ljudi, po nesreči pa so jih rešili 50. Po prvih podatkih policije se je nesreča zgodila zaradi razburkane reke in prenatrpanosti plovila. Nesreče plovil so sicer v Bangladešu precej pogoste, ker so ladje in trajekti pogosto prenatrpani in slabo vzdrževani. Ta južnoazijska država je prepredena z več kot 230 rekami, zato so trajekti in druga plovila za številne glavna oblika prevoza. Drugi primer okužbe z virusom ebole v Nigeriji ABUJA - Nigerijske oblasti so včeraj potrdile drugi primer okužbe z virusom ebole v državi. Okužil se je zdravnik, ki je zdravil liberijskega bolnika, okuženega z virusom ebole. Drugi potrjeni primer v Nigeriji je zadnji v najhujšem izbruhu smrtonosne ebole, s katero se je doslej okužilo 1440 ljudi, umrlo pa jih je 826. Druge primere so zabeležili v Gvineji, Liberiji in Sierra Leone. raga Matica položila vence in prižgala sveče na osrednjem zagrebškem pokopališču Mirogoj. Hrvaški premier Zoran Milanovic pa je državljanom čestital ob prazniku, pri tem pa izpostavil, da se trpljenja, ki ga je povzročila vsiljena vonja, ne sme nikoli pozabiti, da bi tako znali zavrniti vsakršno sovraštvo in nestrpnost. Osrednja slovesnost na Hrvaškem bo potekala danes v Kninu, minister Matic pa je v tej luči vojnim veteranom, ki se je bodo udeležili, sporočil, da gre za veliko slovesnost ob treh velikih hrvaških praznikih. Zato pričakuje, da se bodo vsi zbrani obnašali v skladu s tem. Za razliko od Hrvatov se Srbi Nevihte spominjajo kot tragedije. Po srbskih statistikah naj bi bilo med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, okoli 2500 pa ubitih. Poleg tega je po 19 letih še vedno pogrešanih okoli 2000 ljudi, 32.371 ljudi iz Hrvaške pa ima še vedno status begunca. V beograjski cerkvi svetega Marka so včeraj pripravili žalno slovesnost. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 30.820,29 -157,98 SOD NAFTE (159 litrov) 105,38 $ +0,52 EVRO 1.3422 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. avgusta 2014 evro (povprečni tečaj) valute 4.8. 1. 8. ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint litovski litas poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan mehiški peso južnoafriški rand 1,3422 137,72 1,9558 27,645 7,4556 0,79720 313,40 3,4528 4,1716 4,4350 9,2563 1,2167 8,4285 7,6460 48,0252 2,8658 1,4408 3,0264 1,4660 8,2939 1 7,7050 14,3492 1,3395 137,92 1,9558 27,638 7,4557 0,74557 314,49 3,4528 4,1888 4,4378 9,2205 9,2205 8,4390 7,6400 47,9648 2,8795 1,4431 3,0546 1,4635 8,2774 17,7517 14,4015 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 5. avgusta 2014 3 VIŠARJE - Tradicionalnega romanja treh Slovenij se je udeležilo veliko ljudi Tomaž Pavsic o pomenu, da »Slovenija ostane naša« TRBIŽ - Ob romarski cerkvi Matere Božje na Višarjah so se v nedeljo srečali verniki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Romanja treh Slovenij se je letos udeležilo okoli 1500 ljudi. Osrednji govornik na že 26. Romanju treh Slovenij je bil Tomaž Pavšič, ki je svoj nagovor naslovil Slovenija, ostani naša. Romanje treh Slovenije je profesor Pavšič označil za »romanje posebne vrste, ki ga doživljamo kot nekakšen vseslovenski shod ali tabor«. Dotaknil se je tudi sedanjega stanja v Sloveniji in dejal, da ga boli, ko vidi in sliši, »kako jugonostalgiki najedajo vrednote osamosvojitve, hkrati pa bi se z njimi hvalili in kazali prvozaslužniki«. »Ti "šeškarji" slovenske demokracije so pravi zaviralci družbenega napredka in evropske usmeritve Slovenije.« Zatrdil pa je, da je od vseh Slovencev odvisno, »koliko smo pokončni in koliko se hočemo zavzemati za svoje pravice«. Kot človek, rojen na Primorskem pod fašizmom, se je Pavšič spomnil črnega terorja in odrekanja pravice uporabe slovenščine za časa Italije in poudaril, da mu je zato lažje razumeti ta položaj kot Slovencu današnjega časa, sredi neugnane globalizacije. »V našem času se izgubljajo vrednote, v zameno pa se nam vsiljujejo poplitvitve skupne zavesti, neodgovorno podrejanje lažnivim politikom, pačenje jezika, preziranje narodnosti in malikovanje dobička, ne glede na milijone strada-jočih v svetu in tudi na ljudi v socialni stiski pri nas,« je dejal.Spomnil je tudi na besede nekega aktivista na socialdemokratskem shodu pred prvo svetovno vojno nekje na Dolenjskem ob oceni, da je položaj naroda slab: »V Sloveniji smo danes do kraja sprti, utrujeni, razjarjeni, užaloščeni, opeharjeni, osiromašeni po tajkunih in slabem vladanju, verniki smo brez nadpastir-jev, zadolženi smo do grla, da se še naši zanamci dolgo ne bodo znebili hudega bremena«. »Vendar pa verjamem, da je z dobro voljo in tudi z božjo pomočjo mogoče marsikaj spremeniti na bolje. Predvsem pa je prav, da se udeležujemo volitev in referendumov ter ne prepuščamo odločitev drugim,« je dodal in požel izjemen aplavz prisotnih za cerkvijo Matere Božje na Višarjah. Po Pavšičevem nastopu sta vero v slovensko samobitnost izpričala tudi nekdanji minister in veleposlanik Andrej Capuder, ki je na Višarjah zatrdil, da je še vedno od vseh nas Slovencev odvisno, kakšno domovino bomo imeli, kot tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je poudaril, da bi se v Ljubljani lahko veliko naučili od Slovencev iz zamejstva in iz izseljenstva, še posebej odnosa do samobitnosti in ljubezni do slovenskega jezika. Slovensko peto mašo je z izseljenskimi duhovniki daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. V pridigi je razlagal predvsem bistvo evangelija, ki zahteva ljubezen do bližnjega in dobra dejanja. Za sedanje stanje slovenske Katoliške cerkve pa je dejal, da je »to čas razmisleka«. Prisotne, ki so napolnili cerkev s poslikavami Toneta Kralja, pa je še pozval, naj molijo za mir v današnjem času, da se ne pripeti nikdar več strahotna morija, kakršna je bila prva svetovna vojna, med katero je pogorela tudi svetovišarska cerkev. Po maši je za cerkvijo potekal kratek kulturni program, v katerem so sodelovali cerkvena zbora iz Žabnic in Ukev ter moški oktet iz Žabnic. (STA) Osrednji govornik na nedeljskem romanju vernikov treh Slovenij je bil Tomaž Pavšič, ki je svoj nagovor naslovil Slovenija, ostani naša jp GOSPODARSTVO Confesercenti: V prvih 6 mesecih v FJK 246 podjetij manj TRST - V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je v Furlaniji-Julijski krajini število trgovskih podjetij na drobno zmanjšalo za 246. Kot izhaja iz poročila zveze Coinfesercenti je letos v prvi polovici leta na novo začelo delovati 160 podjetij, vrata pa jih je zaprlo 406, kar predstavlja dve zaprti in eno odprto podjetje dnevno, medtem ko so lani vsak dan v povprečju odprli 1,9 trgovskega podjetja. Na področju prodaje tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve znaša negativni saldo kar 40 podjetij (77 ukinjenih in 37 ustanovljenih trgovskih podjetij), pri podjetjih na področju prodaje elektronskih izdelkov se je število podjetij zmanjšalo za 12 (19 ukinjenih), pri posredniških trgovskih dejavnosti pa za 27 (168 ukinjenih podjetij in 141 novih). V turističnem sektorju se je število podjetij, ki ponujajo prenočitve zmanjšalo za 18, število gostinskih obratov pa se je zmanjšalo kar za 71 (150 so jih v prvih šestih mesecih zaprli). Tudi kar zadeva točilnice (bare), se je njihovo število zmanjšalo za 78. Kot je povedal deželni predsednik zveze Confesercenti Giuseppe Giovarru-scio, se negativni trend nadaljuje in bo trajal vsaj do konca prihodnjega leta, če vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov. TREVISO - Po sobotni tragediji v Refrontolu, kjer je narasli potok odnesel štiri ljudi Polemike o vzrokih poplav Okoljevarstveniki trdijo, da je tragedija posledica nenadzorovanih posegov v naravo - Predsednik Veneta Zaia je prepričan, da šlo za kruto igro narave Podivjana Lierza je odnašala tudi avtomobile ansa TREVISO - Po sobotni tragediji v kraju Refrontolo pri Trevisu, kjer je narasli potok Lierza prestopil bregove, za seboj puščal opustošenje in tudi povzročil smrt štirih ljudi, so se razvnele polemike o vzrokih za tragedijo. Do nesreče je prišlo v soboto pozno zvečer, ko se je nad Trevisom razbesne-lo neurje, med katerim je izredno narasel potok Lierza, ki se je spremenil v ogromen hudournik. S seboj je nosil velike količine blata in kamenja ter dobesedno odnesel velik šotor v Refrontolu, v katerem je potekala vaška prireditev. Razbesnela voda skupaj s šotorom odnesla udeležence, mize, klopi in celo avtomobile. Ljudje so se v tem skušali rešiti, kot so vedeli in znali. Mnoge so kasneje reševalci našli na drevesih, toda za štiri ni bilo več nobene pomoči. Včeraj se je Refrontolo zbudil v soncu, toda razpoloženje ljudi ni bilo nič kaj veselo. Posledice sobotnega divjanja Lier- ze so izredno težke, dva najhuje poškodovana sta še vedno na intenzivnem oddelku bolnišnice v Trevisu, vendar vsaj eden od njiju naj ne bi bil več v smrtni nevarnosti. Predvsem pa se je razvnela polemika med okoljevarstveniki, ki trdijo, da je sobota tragedija posledica nenadzorovanih posegov v naravo in predvsem številnih na novo zasajenih vinogradov zaradi prossecca, in predsednikom Veneta Lucom Zaio, ki trdi, da na območju, kjer teče Lierza, ni bilo nobenih posegov v naravo, vinogradi pa so tam že od nekdaj. Prizorišče nesreče si je včeraj ogledal tudi minister za okolje Gian Luca Ga-letti, ki je ob obisku dejal, da je hidrološka nestabilnost eden glavnih italijanskih problemov, ki jih bo vsekakor potrebno rešiti. Zato smo že pred časom ustanovili koordinacijsko telo, ki se v Palači Chi-gi ukvarja prav s temi problemi in koordinira dejavnost ministrstev na tem področju. AVSTRIJA - Po težki bolezni umrla predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer Manjšine izgubile veliko zagovornico svojih pravic t DUNAJ/CELOVEC - Po težki bolezni je v 61. letu starosti umrla predsednica avstrijskega državnega zbora Barbara Prammer. Umrla je za rakom, svojo bolezen pa je avstrijski javnosti sporočila pred letom dni na tiskovni konferenci. Na mesto prve ženske na vrhu avstrijskega parlamenta se je Prammerjeva povzpela leta 2006 in od takrat opravljala drugo najpomembnejšo funkcijo v državi. Še junija letos je vodila seje parlamenta, preden se je njeno zdravstveno stanje dramatično poslabšalo. Njeno politično delo so najbolj zaznamovali spoštovanje demokratičnih načel, boj proti fašizmu in boj za enakopravnost žensk, aktivno pa se je zavzemala tudi za manjšine. Tako se je oglašala tudi v težavnem procesu reševanja topografskega vprašanja na Koroškem, ko je sklicala predstavnike vseh parlamentarnih strank in prizadevanjem za na koncu kompromisno rešitev dala nov zagon. Večkrat je tudi poudarila pomen večjezičnosti in kulturne raznolikosti za avstrijsko družbo. Da pa se lahko ohranita, je potrebna tudi ustrezna manjšinska zakonodaja, je poudarjala Prammerjeva. Avstrijski predsednik Heinz Fisher je dejal, da je bila Prammerjeva ena največjih ženskih osebnosti v javnem življenju tako doma, kot tudi izven meja Avstrije, kjer so jo poznali in cenili. Avstrijski kancler Werner Fayman pa je ob smrti Prammerjeve povedal, da je bila prava socialdemokratka in ženska z izjemnim angažmajem v politiki. Ob tem je dodal, da je bila posebno močna njena predanost v boju proti sovražnemu govoru, rasizmu in antisemitizmu, prav tako pa je skrbela za to, da se grozote nacionalsocializma - še posebej pri mladih - ne pozabijo. Smrt Barbare Prammer je globoko prizadela tudi novo predsednico i 'sš t i ! Barbara Prammer v krogu članov zbora Vinko Poljanec iz Škocjana zveznega sveta, koroško Slovenko Ano Blatnik. Poudarila je, da je Prammerjava »kot socialdemokratka, feministka in borka za pravice žensk ter enakopravnost v družini politično motivirala nešteto število ljudi in s tem prispevala k napredku družbe«. Prispevala pa da je tudi mnogo za večjo odprtost parla- menta ter razvoj avstrijskega parlamentarizma in demokracije. Da je avstrijska politika izgubila močno osebnost, so ob novici o smrti predsednice avstrijskega parlamenta poudarili tudi avstrijski podkancler in finančni minister Michael Spindelegger ter vodje vseh parlamentarnih strank. (il) 4 Torek, 5. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINSKI SVET - Odlok Klunove uprave podprla tudi opozicija Dolina: soglasna shema v • • ■ v ve m načrta za civilno zaščito Dolinski občinski svet je na včerajšnji seji soglasno odobril shemo načrta za civilno zaščito. Odlok bi morali sprejeti že za časa prejšnje uprave, a zadeva se je zapletla in ni bila dana v presojo občinskih svetnikov. Nova levosredinska uprava župana Sandyja Kluna je takoj ugriznila v to jabolko, občinski odbornik za civilno zaščito in podžupan Goran Čuk je s sodelovanjem občinskih uradov in uradov deželne civilne zaščite dal pripraviti besedilo odloka, ki so ga vodje svetniških skupin vzeli pretekli teden v pretres in vnesli nekaj popravkov. Ti so bili na včerajšnji seji sprejeti, kar je omogočilo soglasno odobritev odloka. Desnosredinska opozicija je z Robertom Drozino (Občanska lista Teritorij okolje) pozdravila sodelovanje z večino, ker so bili upoštevani nekateri pomisleki in predlogi opozicije. Rossana Pettirosso (Demokratska stranka) se je zaustavila pri terminološki plati, saj je bil izbrani izraz (model načrta civilne zaščite) sporen. Naposled so se svetniki odločili za uporabo termina »shema načrta,« kar je tudi obveljalo v končnem besedilu. Svetnik Severne lige Danilo Slokar je opozoril na hidrogeološke nevarnosti, ki so bile v načrtu spregledane. Potem ko mu je župan Klun zagotovil, da bo v izvedbenih normah upoštevana njegova zahteva, se je odločil, da podpre odlok. Roberto Massi (For-za San Dorligo) je že več let pozival k pripravi načrta. Včeraj se je zavzel za ustanovitev posebne komisije, ki naj dodela osnovni dokument. Klun je v svojem sklepnem posegu spomnil, da je njegova uprava pripravila odlok v pičlih dveh mesecih. Načrt predstavlja smernice, ki jih bo treba sedaj nadgraditi, je poudaril. Tako je bil odobren popravek, po katerem je shema načrta civilne zaščite »osnova, ki vsebuje bistvene informacije, katero bo treba razviti in dopolniti, zlasti z dejavnim sode- lovanjem javnosti in predstavnikov krajevne skupnosti«. Občinska skupščina je nadalje podprla odlok o pristopu k projektu Promocija proizvodnih dejavnosti primarnega sektorja in odobritvi osnutka konvencije med občinami Milje, Dolina in Zgonik, ki ga je tudi predložil podžupan in odbornik za proizvodne dejavnosti Goran Čuk. Slednji je spomnil, da je dal povod za odlok razpis Lokalne akcijske skupnosti Kras za promocijo kmetijskih dejavnosti, in ocenil, da bo pristop omogočil večjo razpoznavnost občine, obenem pa bo imel za občino tudi konkretne koristi (prispevek za kiosk ob letošnji Barcolani in podpora šagri v Gročani). Odlok so podprli vsi svetniki razen treh, ki so se vzdržali. M.K. Dolinski občinski svet fotodamj@n OBČINA DOLINA - Javna dela v letu 2014 Posegi za 2,3 milijona € Izvedba v dobršni meri odvisna od omejitev pakta stabilnosti - Ureditve vaških jeder Dolinski občinski svet je na prejšnji seji ob proračunu odobril tudi triletni načrt javnih del za obdobje 2014-2016. Župan Sandy Klun je podčrtal, da je izvedba številnih posegov odvisna od pakta stabilnosti. Občinska uprava je za številna dela že pridobila ustrezna finančna sredstva. Klun je še posebej izpostavil dela v programu v letošnjem letu. Skupno jih je pet v skupni vrednosti več kot 2 milijona 339 tisoč evrov. Številna so bila načrtovana že pred leti, a jih ni bilo mogoče izpeljati. Klunova občinska uprava je postavila na prvo mesto dela za pri- Sandy Klun fotodamj@n marno urbanizacijo in namestitev mestne opreme v zaselkih Boršt in Zabrežec. Predvideni strošek znaša 784.151 evrov. Levosredinska uprava je posvetila veliko pozornost posodobitvi vaških jeder. Tako bo ureditev vaškega središča v Ricmanjih vredna milijon evrov. Za obnovo nosilnega zidu na pokrajinski cesti skozi Ricmanje v Puljah je predvidena investicija v višini 140 tisoč evrov. Nadalje sta v načrtu še nujni poseg civilne zaščite za zavarovanje poslopja osnovne šole Anna Frank (215 tisoč evrov) in poseg za zavarovanje vasi Boljunec, na levem bregu Glinščice (200 tisoč evrov). Ob teh so še predvideni manjši posegi v športnem centru Silvana Klabjana. M.K. PRISTANIŠČE Špediterji utrjujejo vezi s srednjo Evropo Leto 2013 se je v tržaškem pristanišču sklenilo z dobrimi rezultati: pretovor je znašal 56,5 milijona ton (za 17,4% več kot v letu 2012), levji delež je predstavljal pretovor naftnih proizvodov (+18% v primerjavi z letom prej). Pretovorili so 459.500 kontejnerskih enot (TEU, +11,5%), po t. i. »pomorski avtocesti« med Trstom in Turčijo je na trajektih potovalo 272 tisoč tovornjakov (+27,7%). »Tako je Trst pristal na prvem mestu med italijanskimi pristanišči glede na pretovorjene tone in na vrhu v Sredozemlju glede prometa z nafto in naftnimi derivati.« Na to opozarja združenje špediterjev tržaškega pristanišča ASPT ASTRA, ki poudarja, da tri četrt blaga potuje iz Trsta v srednjo Evropo (in obratno), le ena četrtina pa v druge italijanske dežele. Predsednik združenja Stefano Visintin omenja, da se obetajo pomembne investicije za povečanje zmogljivosti pristanišča, saj se marsikdo zaveda strateške lege Trsta: Pierluigi Ma-neschi se je odločil za 150-milijonsko naložbo v podaljšanje kontejnerskega terminala (za 200 metrov), ki ga na 7. pomolu upravlja družba Trieste Marine Terminal. Še 38 milijonov evrov namenja nakupu nove opreme, vključno s štirimi velikimi žerjavi za ladje do 14.000 TEU. »S temi naložbami bo pristanišče lahko upravljalo 1,2 milijona TEU na leto, zaradi te zasebne investicije pa je Pristaniška oblast dodelila družbi koncesijo za 60 let,« razlaga Visintin. Predstavnik tržaških špediterjev izpostavlja vlogo družbe SIOT, ki beleži vse boljše rezultate ter vlaga novih 20 milijonov evrov za vzdrževanje in posodobitev naftnega terminala ter naftovoda. Visintin trdi, da je to pravi trenutek za obsežno promocijo tržaškega pristanišča v tujini, predvsem na nemškem, avstrijskem in češkem trgu, »pa tudi na Slovaškem, Madžarskem in še bolj vzhodno«. Tamkajšnje špediterje so že povabili na ogled pristanišča, da bi okrepili vezi ter zagotovili pristanišču uspešno prihodnost. OBČINA DEVIN-NABREŽINA - Vgrajena LED svetila in druge novosti Več svetlobe, _ večja varnost Prehod za pešce pred zdraviliščem Pineta del Carso odslej vidnejši - Nove svetilke na pokrajinski cesti od Križa do Sesljana Devinsko-nabrežinska občinska uprava je dala vgraditi LED svetila v tlak ob prehodu za pešce pred nabrežinskim zdravstvenim domom Pineta del Carso (na sliki). Poseg se je zaključil prejšnji teden. Svetila z utripajočo belo svetlobo opozarjajo voznike na prehod za pešce, kar je seveda koristno predvsem ponoči ter v primeru dežja ali megle. Novost sodi v program za povečanje prometne varnosti na najbolj nevarnih cestah te občine: v središču Sesljana so na primer že namestili oranžne utripajoče luči in optični opozorilni znak, ki se vklopi, ko vozila vozijo prehitro. Vgrajena LED svetila so v Evropi dokaj razširjena, najdemo jih tudi v bližnji Sežani, na Tržaškem pa predstavljajo novost. Podjetje Insigna medtem zamenjuje stare svetilke na drogovih javne razsvetljave in namešča nove, energetsko varčne svetilke, ki oddajajo belo svetlobo. Lete bodo namestili vzdolž pokrajinske ceste od kriških »kolon« do Sesljana, prvi odzivi občanov so po besedah odbornika za javna dela Andreja Cunje pozitivni. Zasebnemu stražarju ukradel iPhone: aretiran V koronejskem zaporu sedi od nedelje tudi 21-letni S. L. Videmčana s stalnim bivališčem v Trstu bremeni obtožba zaradi roparske tatvine mobilnega telefona znamke Apple - iPhona, vrednega več sto evrov. Izmaknil ga je zasebnemu stražarju, ki je v mestnem središču varoval neko stojnico. Pri tem ga je surovo odrinil od sebe. Moški je stekel za njim, opazili so ju iz policijskega avtomobila, ki je slučajno vozil po Ul. Oriani. V žepu mladeničevih hlač so našli ukradeni mobitel in žepni nož; prijavili so ga sodstvu in ga odvedli v tržaški zapor. Moška kradla v dveh tržaških supermarketih V nedeljo popoldne so v dveh tržaških supermarketih zasačili mlajša moška, ki sta v torbah skrivala ukradeno blago. 38-letni M. B. je sicer pri blagajni trgovine Billa plačal dve pločevinki piva, ko pa je zapuščal trgovino, se je sprožil alarm za elektronski nadzor blaga. Ustavil ga je varnostnik, na kraj je prispela tudi policija, ki je v njegovi torbi našla več prehramb-nih izdelkov. Romunskega državljana brez stalnega bivališča in starega znanca tržaške policije so prijavili sodstvu. Ista usoda pa je nekaj ur kasneje doletela 36-letnega A. B., kosovskega državljana, ki živi v Trstu, ker je iz marketa PAM pri železniški postaji skušal izmakniti nekaj hrane, kozmetike in parfumov. Nerodna voznica poškodovala center Gran Duino Majhna nerodnost bo drago stala voznico, ki se je v nedeljo odpeljala v nakupovalni center Gran Duino. Med parkiranjem je zavozila na pločnik in zadela v drog javne razsvetljave. Ta se je upognil in treščil v veliko stekleno steno devinskega supermarketa. Voznica in sopotnica nista bili poškodovani, precej huje so jo skupili njen avtomobil, drog in šipa ... končni obračun pa bi lahko bil tudi bolj dramatičen. Lažje čelno trčenje na Obalni cesti pod Križem Avto in kombi sta včeraj okrog 17.30 čelno trčila na Obalni cesti pod Križem. Poškodovala naj bi se tudi parkirana vozila. Po začetnem preplahu je osebje službe 118 potrdilo, da se ni nihče ranil, po navedbah prometne policije ni bilo večjih težav v prometu. / TRST Torek, 5. avgusta 2014 5 NABREŽINA - Pretekli teden skupščina vodovodnega podjetja in sprememba vodstva Kraški vodovod: tarife vode nižje za 15 odstotkov! Dobro upravljanje prinaša koristi vsem. Ta gospodarski aksiom je dobil pretekli teden novo potrditev na skupščini Kraškega vodovoda. Podjetje, pri katerem sodelujejo devinsko-nabrežinska, zgoniška in repentabrska občina, je pod vodstvom predsednika Davida Pizzige v zadnjih treh letih okrepilo svoje delovanje, doseglo dober poslovni rezultat, kar bo prineslo blagodejne posledice vsem njegovim odjemalcem: Kraški vodovod bo namreč znižal tarifo vode kar za 15 odstotkov! Odkar je prišlo do spremembe pri upravljanju vodnih virov (Kraški vodovod je iz konzorcija postal podjetje), se je vodstvo moralo spoprijeti z novimi izzivi. Zaradi racionalizacije vodovodnega območja je podjetje pridobilo nekaj sto odjemalcev (od podjetja AcegasAps), nekaj manj pa jih je »oddalo« podjetju iz Trsta. Sedaj ima skupno 3450 »klientov«, kakih 700 več kot pred »racionalizacijo«. Ampak: pred to spremembo je znašala izguba vode na omrežju Kraškega vodovoda manj kot 30 odstotkov. Po pridobitvi novih odjemalcev se je - zaradi zastarelih, puščajočih cevi omrežja Acega-sAps - več kot podvojila in poskočila na več kot 60 odstotkov. Pri Kraškem vodovodu (osebje šteje sedem zaposlenih: trije v uradu, štirje delavci) so si zavihali rokave in s celo vrsto posegov na omrežju v enem letu znižali izgubo vode na 40 odstotkov, v prvem polletju letos pa na 33 odstotkov, kar je naposled omogočilo dober poslovni rezultat. Predsednik Pizziga ni spregledal nekaterih kritičnih pripomb strank. Slednje je predvsem presenetilo plačevanje računov na šestmesečno dobo (namesto na trimesečno). Računi so bili, seveda, izdatnejši, kar je izzvalo negodovanje, ki pa ga bo sedanje znižanje tarif gotovo ublažilo ... Član vodstva kraškega vodovoda (in nekdanji predsednik Claudio Brajnik) je nakazal možnosti, ki se odpirajo Kraškemu vodovodu. Lahko bi sodeloval pri izvedbi nekaterih javnih del v treh občinah (na primer pri napovedani namestitvi in posodobitvi nove javne razsvetljave v zgo-niški občini ...). Možne pa so še številne druge dejavnosti, s katerimi bi lahko vo- dovod okrepil svoje delovanje na Krasu. Doseženi rezultati so sad požrtvovalnega truda celotne ekipe: upravne in izvajalske. Upravitelji poslujejo tako rekoč »ljubiteljsko«, saj s prejemki (člana upravnega sveta prejmeta po 2700 evrov bruto letno, to je kakih 90 evrov neto mesečno, predsednik pa4500 evrov bruto letno) lahko le krijejo lastne »žive« stroške. V tej zvezi ni primerjave z vodstvom AcegasAps: leta 2012 je njegov pooblaščeni upravitelj in podpredsednik Cesare Pillon prejel 379.876 evrov. Bruto, seveda ... M.K. Ladi Budin novi predsednik Nekdanji zgoniški podžupan in občinski svetnik Ladi Budin je novi predsednik Kraškega vodovoda. V vodstvu podjetja sta še predstavnik devinsko-nabrežinske občine Fabio Pahor in predstavnik re-pentabrske občine, nekdanji re-pentabrski župan Aleksij Križman. PREVOZI - Seja pristojne občinske komisije Openski tramvaj do nadaljnega ne vozi VERDIJEV TRG - Kino pod zvezdami »Zoran« napolnil trg, danes Segretov Prvi sneg Predvideni datum začetka ponovnega obratovanja openskega tramvaja ostaja velika neznanka. O težavah tramvaja, ki v zadnjem času polnijo časopisne vrstice, so včeraj na Občini govorili člani tretje komisije, ki so se sestali na pobudo opozicijskega občinskega svetnika Paola Rovisa, ki je sprožil kar nekaj polemik. Seje sta se udeležila tudi predsednik podjetja Trieste Trasporti Giovanni Longo in pooblaščeni upravitelj Cosimo Paparo, ki sta odgovarjala na vprašanja in očitke članov tretje komisije. Na neposredno vprašanje, kdaj bo tramvaj začel ponovno obratovati, prisotni niso dobili odgovora, saj nobeden od predstavnikov prevoznega podjetja ni želel napovedovati datuma vrnitve tramvaja. Zelo polemičen je bil Maurizio Buc-ci, ki je obtožil občinsko upravo, češ da je odgovorna za "prezgodnjo" slovesnost ob vrnitvi tramvaja na progo. Naslednji očitek svetnikov je bil, da bi stroške za vzdrže- Tramvaj med julijsko vožnjo fotodamj@n vanje tramvaja morala kriti tudi Dežela, kar bi vsekakor razbremenilo občinski proračun. V zadnjih desetih letih so namreč za popravila na progi in tramvajih namenili kar 10 milijonov evrov, kar pomeni, da v podjetju porabijo veliko več od tistega, kar dobijo od prodanih vozovnic. Na seji so se dotaknili tudi teme o uvedbi različnih cen vozovnic za krajane in turiste. Sledila so še druga vprašanja, a odgovarjanje na hipotetična vprašanja se je predstavnikoma podjetja Trieste Tra-sporti zdelo preveč špekulativno. Longo in Paparo sta obljubila, da bosta v kratkem pripravila izčrpno tehnično poročilo, ki ga bosta poslala županu. Iz vroče razprave je tako izšlo, da tramvaja še kar nekaj časa ne bo, saj morajo pristojni urediti še zadnja popravila, med katera sodijo zlasti prizadevanja za vzpostavitev ravnovesja med staro in novo tehnologijo. Za dosego občutljivega ravnovesja pa potrebujejo čas ... (sč) Poletni večeri pod zvezdami, ki jih na Verdijevem trgu prirejajo tržaška občinska uprava in razni partnerji, so zadetek v polno. Dogodki, vsi so brezplačni, privabljajo namreč na trg veliko ljudi, posebno ko gre za koncerte ali filmske projekcije. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so zavrteli italijansko-slovensko uspešnico Zoran, moj nečak idiot, prvenec goriškega režiserja Mat-tea Oleotta, ki je od lanske premiere na beneški Mostri doživel izreden uspeh. Film, ki je izšel v koprodukciji goriške Transmedie, je uvodoma predstavila Elisa Grando, projekcija pa je spadala v niz, ki ga Cappella Underground posveča »severovzhodni kinematografiji«. Sinoči je bil na Verdijevem trgu na sporedu film Sei Venezia, ki ga je posnel preminuli Carlo Mazzacurati, danes (prav tako ob 21.30) pa si bo mogoče ogledati La prima neve. Sladko-gren-ko filmsko zgodbo je Andrea Segre (režiser večkrat nagrajenega Jaz sem Li z Radetom Šerbedžijo) posnel v triden-tinskih hribih, v njej pa nastopata tudi Anita Caprioli in Giuseppe Battiston. V sklopu poletnih večerov bo danes ob 21. uri v občinski knjižnici Ste-lio Mattioni v naselju Sv. Sergija na sporedu narečna komedija Trieste, un omo, una guera, posvečena stoletnici prve svetovne vojne. V istem kraju bo jutri, prav tako ob 21. uri, na sporedu priljubljeni Pupkin Kabarett. Na Verdijevem trgu pa bo jutri ob 21.30 glasbeni večer, posvečen legendarnim Beatlom. Nocoj pri Sv. Ivanu Dediščina porodničarke Na gledališki oder se danes zvečer vrača Dediščina porodničarke, gledališki monolog, pod katerega se podpisuje tržaški igralec in režiser Maurizio Zacchigna. Besedilo, ki je pred leti izšlo tudi v knjižni obliki (Manifestoli-bri), na ironičen in pronicljiv način pripoveduje o Trstu in njegovi multie-tnični duši, o boleči preteklosti, a tudi aktualnih problemih italijanske družbe. Predstava bo na sporedu ob 21. uri v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu (Posto delle Fragole), vstop je prost. Docenta šole SISSA dopisna člana Akademije dei Lincei Guido Martinelli, direktor mednarodne visoke šole SISSA, in Gianni Dal Maso, vice direktor istoimenske šole, sta postala dopisna člana ugledne Akademije dei Lincei. Častitljivi naziv sta si profesorja pridobila zaradi uspešnega delovanja na področju fizike (Martinelli) in matematike (Dal Maso), pomemben pa je podatek, da je prestižni naslov prvič šel v roke vodilnim osebam v mednarodni visoki šoli SISSA. Nagrajenca sta ponosno dejala, da sta počaščena nad odločitvijo najstarejše znanstvene akademije na svetu, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1603 in katere ustanovni član je bil tudi Galileo Galilei. Povedala sta še, da priznanje nedvomno pomeni potrditev odličnosti šole SISSA, katere dva profesorja sta v preteklosti že bila deležna priznanj s te ugledne akademije, ki je od leta 1992 tudi znanstveni svetovalec predsednika republike. V Dolini o oljčni muhi, opazovanju in varstvu Kmečka zveza v sodelovanju z Občino Dolina, konzorcijem Tergeste DOP, kmetijsko svetovalno službo KGZ Nova Gorica in Zadružno kraško banko prireja drevi srečanje o oljčni muhi, opazovanju in varstvu. Srečanje bo ob 19. uri v dvorani dolinskega občinskega sveta, sodelujejo Irena Vrhovnik, Natascia Riggi in Dino Sturman. V Zagradcu predavanje o branju etiket na živilih V Zagradcu se nadaljujejo poletni večeri posvečeni povezavi med zemljo, prehrano in zdravjem. Danes ob 20.30 bodo predstavili nekatere enostavne recepte, pripravljene s tradicionalnimi naravnimi sestavinami. Po večeru o domači pripravi kruha se bodo tokrat posvetili pripravi piškotov, ki bodo zlahka razveselili vsako družino in druščino. Tiziana Longo, Gilio Barocco in Roberta Fedele, strokovnjaki za prehrano in promocijo zdravega načina življenja tržaškega zdravstvenega podjetja, bodo večer obogatili s poglobitvijo dietetičnih, agronomskih in tehnoloških argumentov. Poudarek bo tudi na kritičnem branju etiket industrijsko pridelanih živil, ki so ob površnem pogledu lahko zavajajoče. Pretežek kovček v najlepši tržaški pesmi Ansambel Sardela z duetom Ivana-Ruggero, plesalci ter avtorjema Wil-liamom Costanzom in Loreno Capel-lo (skoraj vsi so doma iz Pierisa) so zmagovalci letošnjega spletnega ljudskega referenduma v okviru 35. festivala tržaške narečne popevke. S skladbo Svol'low cost, ki opisuje nezgodo s pretežkim kovčkom za nizkocenovni let, so si zagotovili prvo mesto med 16 pesmimi. Nagrado so prejeli na pobratenem festivalu miljske popevke. 6 Torek, 5. avgusta 2014 TRST / VINOGRADNIŠTVO - Pogovor s kmetovalcem Matejem Lupincem Od sedaj naprej bi potrebovali sonce Čeprav tržaška pokrajina po količini vin ne spada ravno v vrh italijanskih pridelovalcev vin, pa ne zaostaja v kakovosti. Na Tržaškem vinograde obdeluje kar nekaj uspešnih vinogradnikov, med katere se uvršča tudi mladi kmetovalec Matej Lupinc, ki je posel prevzel od svojega očeta Danila. S svojimi 250 hektolitri vina, kolikor ga običajno pridela na leto, se uvršča med srednje velike vinogradnike pri nas, s takimi količinami pa se seveda ne more kosati z vinarji v Venetu ali drugih regijah. Vinogradi Mateja Lupinca se razprostirajo pod vasjo Praprot, na približno štirih hektarjih, en hektar zemlje pa je mladi vinogradnik najel v Zgoniku. Goji predvsem tri sorte vina: vitovsko, malvazijo, teran. In komaj za vzorec glero. Na vprašanje, katero vino je trenutno najbolj povpraševano, je naš sogovornik dejal, da je vino modna muha, in da se povpraševanje spreminja glede na letni čas in modo. V zadnjem obdobju vlada veliko povpraševanje za sveža bela vina, je odgovoril Matej, ki se ni lotil pridelave penečega vina, ker po eni strani ne more konkurirati drugim, po drugi strani pa pridelava proseca ni v sorazmerju s trajnostnim razvojem. Za prosecco vinogradniki potrebujejo zelo veliko trt po hektarju in veliko pridelka, pa tudi ogromno vloženega dela in posebne posode. Sicer pa Matejeve trte rastejo na kraški zemlji, ki je kombinacija kamna in zemlje, podobno raznoliko sestavljene pa so tudi podnebne razmere, saj so poletja topla in suha, noči pa relativno sveže, kar ugodno vpliva na bogat razcvet sladkorjev in svežino kislin. Kaj pa letošnje izrazito deževno poletje? Vinogradnik nam je zatrdil, da običajno dež na Krasu ne škodi, ali pa vsaj do faze barvanja grozdja ne, ki se je pri Lu-pinčevih začela v teh dneh. Če se bo vreme ustalilo in če bo od zdaj naprej prevladovalo sončno vreme, potem ne bi smeli imeti težav z letino, če pa bo še naprej deževalo, se nam obeta zelo slaba letina, je poudaril Matej Lupinc. Sicer je dež vplival na pojav nekaterih bolezni, ki pa zaenkrat ne ogrožajo trte. Sogovornik je izpostavil predvsem oi-dij vinske trte, saj visoka relativna vlaga pospešuje razvoj glive. Vinogradnik proti glivi uporablja žveplo, ki naj bi bilo najmanj škodljivo od vseh pripravkov. Tudi sicer Matej vidi prihodnost vinogradništva v ekološkem in trajnost-nem pristopu, v sklopu katerega se zelo smotrno uporabljajo "zdravila" za trto. Vinograde pri Lupinčevih gnojijo s fosforjem in kalijem, ki sta dovoljena tudi v eko proizvodnji, po kakih insek-ticidih pa v vinogradništvu nimajo potrebe. Bolj po fungicidih (sredstvih za preprečevanje bolezni). Lupinčevo glavno načelo je, da je vino izključno naravni proizvod. Zato v kleti strogo zavračajo vsakršne kemične dodatke in vsakršne tehnologije, ki bi skušale ta- Matej Lupinc ob vhodu na družinsko turistično kmetijo arhiv pd ko ali drugače pretentati naravo. Spoštovanje do zemlje je za Mateja zelo pomembno, saj ceni in spoštuje navade in običaje naših prednikov. In kakšne načrte za prihodnost imajo pri Lupinčevih? Vsekakor si mladi kmetovalec želi, da bi posadil še dva hektarja vinogradov v Praprotu, in sicer na južni strani. Med deloma uresničene cilje pa spada nedavna posaditev okoli 200 trt na S'nžtu, ki bo čez tri leta dala prvi pridelek. Pri posaditvi te trte je vinogradnik spoštoval recepte naših prednikov; zemlje ni navozil, ampak je uporabil tisto, ki jo je imel na razpolago, zraven pa je še zmlel kamne. Za to kombinacijo se vinogradnik nadeja, da bo tista prava, saj kamen daje vlago in toploto zemlji. Ekološki pristop se je tudi tu izkazal za tistega, ki je najljubši Mateju, ki večkrat omeni tudi očeta Danila, saj mu še vedno rad priskoči na pomoč. (sč) zagradec - Pobuda združenja Girasoli Keramika • - • V I • • in antične boginje ob čarobnem ognju V petek in soboto so v Zagradcu gradili svojevrstno peč iz steklenic, v nedeljo so z njo ustvarili keramične izdelke med prijetnim večernim druženjem (foto Damj@n). Pobuda antropozof-skega združenja Girasoli je zaživela na turistični kmetiji Milič, v nedeljo je po začetnem dežju stekla uspešno. Tržaško združenje so leta 1994 ustanovili prostovoljci ter starši duševno prizadetih otrok, ukvarja se pretežno z vzgojnimi in terapevtskimi dejavnostmi. Že nekaj let je združenje dejavno tudi v Repnu, kjer so zaživele različne dejavnosti. Izdelki so nastali v okviru kiparske delavnice za gojence tržaškega ne-profitnega združenja v repenskem ateljeju, tema so bile »antične boginje«. Ustvarjalci so jih priklicali z oblikovanjem, »s prsti v ilovici smo jih iskali in one so se nam radodarno ponudile,« pravijo organizatorji. Boginje so se na- posled izoblikovale: nekatere so občudovale nebo, druge so zrle v zemljo, tretje so še spale. Pri Miličevih v Zagrad-cu so zgradili peč iz steklenic, skupaj jih je držala zmes peska in ilovice. Polena so v nedeljo gorela do temperature 900 stopinj, peko sta vodili keramičarki Rosi Ghielmini iz Švice in Maria Teresa Frizzarin iz Turina. Udeleženci so se nove izkušnje veselili. »To je bila zelo močna izkušnja, presunile so me iskrice, ki so skakale iz dimnika v temi noči,« je dejal eden od gojencev. »Peč je bila občasno podobna vulkanu,« je povedal nekdo drug, neka prostovoljka pa je v očeh otroka videla »neskončno presenečenje«. Njena sodelavka je ocenila, da je najlepši trenutek napočil takrat, ko so se vsi zbrali okoli peči v nočni tišini in se nato zazibali ob poslušanju čarobnega sardin-skega petja. padriče - Kljub slabemu vremenu veselo Praznovanje zavetnikov v domu starejših Ieralla God zavetnikov, sv. Ane in Joahina, Marijinih staršev, torej Jezusovih nonotov, v Domu starejših občanov Livia Ieralla na Padričah vsako leto slovesno praznujemo. In sicer na velikem vrtu, za to priliko okrašenim s cvetjem in barvnimi zastavicami. Tudi letos so vrt pripravili in se ozirali v nebo: bo vreme lepo? Ne, vreme je bilo vse prej kot lepo. Lilo je kot iz škafa. Zato smo imeli slovesno mašo v razširjeni kapeli, kamor so postavili kipe zavetnikov z Marijo še deklico. Somaševal je generalni vikar za tržaško škofijo msgr. Pier Emilio Salvade z nekaterimi duhovniki (med temi dva gosta Doma, bazov-ski župnik ter diakon). Izrekel nam je škofove pozdrave, mašo pa je poživljalo lepo petje zbora iz župnije sv. Marka Evangelista. Po maši se je predsednik Doma zahvalil vsem prisotnim, zlasti sorodnikom in prijateljem gostov, vaščanom in z ravnateljico Doma izročil denarne nagrade trem štu- dentom, otrokom personala (eno je dobila Slovenka - v Domu nas je kar precej Slovencev med gosti, osebjem in prostovoljci) ter naznanil, da so ustanovili Zvezo prostovoljcev »Prijatelji Doma Ieralla«, kateri se lahko pridruži vsak, ki je pripravljen omiliti osamelost starejših oseb. Namesto na vrtu so nas čakale belo pogrnjene mize ob stenah dolgih hodnikov. Osebje Doma je nosilo pladnje, polne raznih hladnih jedi in krožnike polne slaščic.Na mizah so stale steklenice z brezalkoholnimi pijačami. V veži so pripravili Sejem od gostov pobarvanih koristnih predmetov, knjig itd. Izkupiček je namenjen Misijonu tržaške škofije Iriamuraj v Keniji. Ob koncu so še izžrebali listke loterije za Barcolano, katere se udeležijo nekateri izmed naših gostov. Praznik zavetnikov se je kljub dežju zaključil v veselju. N.M. in N.S. PREBENEG - Društvo J. Rapotec organiziralo štiridnevno šagro V znamenju dobre volje, glasbe, plesa, jedače in dežja Organizatorji šagre v Prebenegu foto damj@n Kulturno društvo J. Rapotec iz Prebe-nega je bilo v zadnjih dneh zelo dejavno. Preteklega 25. julija so v parku Prebeneg v sodelovanju z Društvom France Prešeren v Bo-ljuncu pripravili koncert Dalmatinskih klap. Pretekli konec tedna pa so pripravili šagro, ki jo je nekoliko pokvarilo deževno vreme. V petek zvečer je organizatorjem vreme nagajalo, a kljub temu je bilo kar nekaj obiskovalcev. V soboto zvečer je bilo pestro in zabavno, saj so za dobro vzdušje skrbeli Primorski fantje. Šagro je še toliko bolj zabavno naredilo lepo in toplo poletno vreme, ki je v Prebeneg privabilo lepo število obiskovalcev. Povsem drugačno podobo pa je imel Prebe-neg v nedeljo zvečer, ko je deževalo, za nameček pa se je tudi zelo ohladilo. Organizatorji so bili prisiljeni odpovedati predvideni nastop glasbene skupine. Z včerajšnjim lepim večerom in glasbo, ki je vabila na plesišče, pa se je štiridnevna šagra zaključila. (sč) / TRST Torek, 5. avgusta 2014 7 Včeraj danes Danes, TOREK, 5. avgusta 2014 MARIJA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.36 - Luna vzide ob 15.24 in zatone ob 1.14. Jutri, SREDA, 6. avgusta 2014 LJUBO VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,7 stopinje C, zračni tlak 1012,7 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ARISTON - 18.45, 21.15 »Thermae Ro-mae«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.15 »Gebo e l'ombra«; 21.45 »Blue Valentine«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00 »Mai cosi vicini«; 16.30, 20.10, 21.45 »Una notte in giallo«. edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST GIOTTO MULTISALA 2 - 18.10 »Rom-picapo a New York«; 21.40 »In ordi-ne di sparizione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.15 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.00 »Avioni 2: V akciji«; 17.20 »Avioni 2: V akciji 3D«; 16.20, 19.00, 21.00 »Herkules«; 18.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.30 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.05, 20.30 »Pa ne že spet ti!«; 16.50 »Transformer^: doba izumrtja«; 20.00 »Varuhi galaksije«; 18.40, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 18.15, 20.45 »Zora planeta opic«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Aspirante ve-dovo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.10 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«; Dvorana 2: 16.20, 18.30, 20.30 »Disney's Maleficent«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 20.00, 21.15 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 17.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Anarchia - La notte del giudizio«; 16.30, 19.15, 22.10 »22 Jump Street«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 20.45, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 17.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione 3D«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Anarchia - La notte del giudi-zio«; 16.20, 19.00, 20.40, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 18.20, 21.05 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie 3D«; 16.30 »Dis-ney's Maleficient«; 19.30, 21.45 »Tut-te contro lui«; 16.20 »Provetta d'amo-re«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 20.00 »Carmen«; Dvorana 3: 18.10, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Anarchia - La notte del giudizio«; Dvorana 5: 18.00, 22.15 »Una notte in giallo«; 20.00 »Per qualche dollaro in piu«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. S Izleti Alice in Gregorju se je pridružila mala Gaja Bodoči odbojkarici želimo veliko sreče v življenju vsi slogaši Danes jih naš Pavel 70 slavi. Našemu zvočnemu mojstru želimo še nešteto srečnih dni prav vsi pri Stu ledi ¿j Čestitke Ob prihodu male GAJE želimo novorojenki, Alice in Gregorju vso srečo. Sokolovci. Ü3 Obvestila ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Donizzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.0019.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z Občino Dolina, Konzorcijem olja Terge-ste DOP, Kmetijsko svetovalno službo KGZ Nova Gorica in ZKB prireja danes, 5. avgusta, ob 19. uri v dvorani Občinskega sveta v Dolini srečanje na temo: »Oljčna muha - opazovanje in varstvo«. Sodelujejo: Irena Vrhov-nik, Natascia Riggi in Dino Sturman. Vabljeni! OBČINA ZGONIK sporoča, da bo v sredo, 6. avgusta, ob 11. uri seja občinskega sveta. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori do četrtka, 7. avgusta, odprti od 9. do 13. ure. V petek, 8. avgusta, in od 11. do 15. avgusta bodo prostori zaprti. Z 18. avgustom, bo recepcija na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ( 2. nad.) delovala s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov velja isti urnik. AŠD PRIMOREC prireja od 8. do 10. avgusta športni praznik na nogometnem igrišču v Trebčah. VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št. 040360072 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ SRENJA BOLJUNEC vabi zainteresirane člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi na Sv. Mihaelu, ki se bo predvidoma začela v mesecu avgustu. Prošnje na sedežu Srenje ob torkih, od 9. do 12. ure. SV. LOVRENC NA JEZERU vabi v nedeljo, 10. avgusta, k slovesni sv. maši ob priliki zavetnika, ki jo bo daroval msgr. Franc Vončina. Pel bo cerkveni MePZ France Gačnik iz Stranj, pod vodstvom g. Krta Dominika. Po sv. maši bo srečelov in družabnost. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.00-19.00. Od 11. do 14. avgusta bo zaprta zaradi dopusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zapiti bodo od 11. do 15. avgusta. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožiš-ča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040661088. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. S3 Prireditve DRUŠTVO DEBELA GRIŽA - Volčji Grad vabi na jazz koncert Big Banda Gverillaz, ki bo v sredo, 6. avgusta, ob 20.30 na Kržadi v Volčjem Gradu. Vstop prost. KD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, prireja v četrtek, 7. avgusta, ob 21. uri na dvorišču doma v Briščikih, koncert glasbene skupine »Niente Band«, ki običajno sodeluje s tržaškim Pupkin Kabarettom in s svojo glasbo predstavlja sintezo različnih glasbenih svetov in tradicij (jazz, pop, rock'n'roll, etnična, klasična in avtorska glasba). Vstop prost. Toplo vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI DOM, Zadruga Naš Kras in Založništvo tržaškega tiska vabijo na predstavitev knjig »Varuhi izročila« Iztoka Ilicha in »Podpisano s srcem« Božidarja Premrla. Avtorja se bosta o svojem delu pogovarjala z Martino Kafol in Borisom Pangercem. Srečanje bo v Kraški hiši v Repnu v petek, 8. avgusta, ob 20. uri. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljun-ca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici. S Poslovni oglasi PRODAM DIATONICNO HARMONIKO znamke Rutar, uglašena B-Es-As 040-231071 v večernih urah 0 Mali oglasi OPEL CORSA, 1.4 ELEGANCE, letnik 2001, 66 KW, 111.000 km, EURO 4, ABS, ESP, avtoradio s CD predvajal-nikom, lita platišča, redno servisiran, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 349-6081244. DOBIL SEM KLJUČ znamke volkswagen, na Opčinah blizu osnovne šole F. Bevk. Pokličite na tel. št.: 3497645810. IŠČEMO FOTOGRAFIJE in vozne karte za bodočo knjigo o železnici Trst-Hrpelje-Kozina po dolini Glinščice. Tel. št.: 040-572655 ali jelercic@libe-ro.it. ODDAMO mladiče Kraškega ovčarja, stare 8 tednov, z rodovnikom, mi-kročipom in osnovnim cepljenjem. Tel.: 040-226207. PRODAM 2 soda za vino na olje iz ino-xa, 100 in 200 litrov, skoraj nova. Cena: 300,00 evrov. Tel.: 040-211043. PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237. PRODAM knjige za vse smeri liceja Prešeren (Trst) in za klasični licej Trubar (Gorica). Tel. št.: 040-208002. V NEDELJO, 20. JULIJA, na odbojkarskem turnirju v Nabrežini, sem izgubil mobilni telefon znamke samsung. Najditelj dobi nagrado. Tel.: 3355476663. V ZGONIKU oddam v najem majhno hišo: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica, dvorišče. Tel.: 335-1474621. H Osmice DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-5686191. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. Prispevki Namesto cvetja na grob Mariota Rase-nija in Vesne Fonda daruje Marija Bernetič (Gročana 14) 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Albino Škabar daruje Marija Guštin (Col 40) 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 8 Torek, 5. avgusta 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA - Za zdaj ustanovljene štiri poslanske skupine, ostale imajo čas do petka Konec tedna začetek posvetovanj o mandatarju pri Borutu Pahorju Najverjetnejši mandatar Miro Cerar medtem nadaljuje koalicijska pogajanja s štirimi strankami LJUBLJANA - Po petkovi izvolitvi Milana Brgleza za predsednika DZ so bile v parlamentu tudi že ustanovljene štiri poslanske skupine, in sicer SMC, SD, NSi in ZaAB. Preostale stranke, izvoljene v DZ, imajo za formiranje poslanskih skupin čas do petka. Takrat bi se lahko že začela tudi posvetovanja poslanskih skupin pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Vodja poslanske skupine SMC je v petek postala Simona Kustec Lipicer, sicer podpredsednica stranke, prva namestnica vodje pa Lilijana Kozlovič. O drugem namestniku vodje bodo v SMC glasovali v naslednjih dneh. Poslance SD bo še naprej vodil Matjaž Han, njegova namestnica pa je postala novoizvoljena poslanka Andreja Katič. Z vodenjem poslanske skupine NSi bo nadaljeval Matej Tonin, njegova namestnica bo Iva Dimic. Vodja poslanske skupine ZaAB ostaja Jani Moderndorfer, njegova namestnica pa bo predsednica Za-AB Alenka Bratušek. V SDS so pojasnili, da bodo poslansko skupino ustanovili v predvidenih rokih. Podobno je dejal tudi generalni sekretar DeSUS Branko Simonovič. Pri ZL pa so pojasnili, da bo poslanska skupina predvidoma formirana jutri. Po uradni ustanovitvi poslanskih skupin bi se ob koncu tedna lahko tudi že začela posvetovanja pri predsedniku republike Pahorju. Pričakovati je, da se bo večina vodstev parlamentarnih strank strinjala s predlogom, da kandidat za mandatarja postane Miro Cerar kot predsednik SMC, torej stranke, ki je zmagala na volitvah. Cerar bo v drugi polovici tedna tudi nadaljeval pogovore s potencialnimi koalicijskimi partnerji. V igri za vstop v koalicijo s SMC ostajajo štiri stranke: DeSUS, SD, NSi in ZaAB. Stranka SDS kot edina povabila v koalicijo ni dobila, v ZL pa so se že odločili, da bodo delovali v opoziciji. DeSUS si bo očitno še pred kadrovskim oblikovanjem prihodnje vlade skušal zagotoviti, da bi koalicijska pogodba v največji možni meri vsebovala tudi njegove zahteve, povezane s položajem starejših. V SD so osnutek označili kot primeren za nadaljnjo obravnavo, a v njem pogrešajo ukrepe za socialno državo. Na drugi strani v NSi vztrajajo pri svojih zahtevah glede gospodarskih spodbud, privatizacije in prenove trga dela. Konkretne ukrepe za zagon gospodarstva so v osnutku koalicijske po- godbe pogrešali tudi v ZaAB. Konkretizirane pripombe k osnutku koalicijske pogodbe bodo potencialni partnerji Cerarju posredovali najkasneje danes. Razen navedenih, dokaj splošnih programskih usmeritev, pogajalskih izhodišč pred nadaljevanjem pogovorov ne razkrivajo, z izjemo NSi, ki je na včerajšnji novinarski konferenci ponovno izpostavila potrebo po reformno naravnani koalicijski pogodbi in opredelila tudi nekatere konkretne predloge. Predsedujoči SD Dejan Židan nad takšno potezo NSi ni bil navdušen. Kot je dejal v izjavi, ki so jo posredovali iz SD, se potencialni partnerji v koalicijskih pogajanjih včasih tudi trdo pogajajo, vendar pa javnosti svojih stališč ne sporočajo, saj se je potem težje usklajevati. Če katera od strank torej javno predstavi razmeroma trda stališča, bi lahko to pomenilo, da s pogajanji ne misli povsem resno, je povedal Židan. Ustanovna seja novega sklica državnega zbora državni zbor GLEDALIŠČE - Slovenski gledališčniki prvič na Finskem Drama z večkrat nagrajeno Ponorelo lokomotivo na Finskem TAMPERE - SNG Drama Ljubljana tokrat z večkrat nagrajeno predstavo Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija gostuje na 46. finskem gledališkem festivalu Tampereen Teatterikesa. S Ponorelo lokomotivo, ki bo na sporedu danes in jutri, se Slovenija na tem festivalu predstavlja prvič. »Uprizoritev Ponorela lokomotiva klasično dramaturško zgodbo pripoveduje na drzen in predvsem svojevrsten način. Nedokončana Witkiewiczeva mojstrovina je v uprizoritvi SNG Drama Ljubljana z le nekaj odrskimi elementi postavila pozornost na zgodbo samo in na intenzivnost predstave, ki jo mojstrsko gradijo igralci,« so predstavo napovedali selektorji festivala in člani umetniškega odbora. Pred mednarodnim občinstvom bodo dvakrat nastopili Janez Škof, Aljaž Jovanovic, Maja Sever, Tina Vrbnjak, Matija Rozman, Nina Ivanišin, Petra Govc, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andrej Nahtigal, Katja Levstik in Giovannino Raffanelli. Od premiere septembra 2012 je Ponorela lokomotiva prejela pomembne domače nagrade in priznanja, med drugim tudi veliko nagrado Borštnikovega srečanja. SNG Drama je s predstavo gostovala že na številnih festivalih, med drugim tudi v Zagrebu in Sofiji, oktobra pa jo čaka še gledališki forum Teart v Minsku, so sporočili iz gledališča. V ospredju predstave je zgodba o strojevodji (Škof) in kurjaču (Jovanovic), ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, da bi z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljivi vrhunec hitrosti in zanosa. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v »navadno« železniško nesrečo. Letošnji mednarodni gledališki festival v Tampereju si zastavlja vprašanje, kaj označuje finsko gledališče. Skozi izbor uprizoritev bodo skušali ujeti »finskost« - lastnost, ki naj bi označevala predvsem dinamičnost in kompleksnost finskega gledališča v stremljenju ustvarjanja platforme za raznolikost in kontradiktornost ustvarjalnih glasov. Poleg najboljših domačih uprizoritev bo festival gostil uprizoritve iz Turčije, Nizozemske, Kanade, Estonije in Slovenije. Bencin v Sloveniji •V* II || v«« cenejši, dizel dražji LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov so se opolnoči spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 1,5 centa na 1,463 evra in 100-oktanski bencin za 1,9 centa na 1,497 evra za liter, medtem ko se je dizelsko gorivo podražilo za 0,9 centa na 1,365 evra. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,1 centa na 1,031 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Drzni tat izkoristil nepazljivost prodajalke LJUBLJANA - Policisti so obravnavali drzno tatvino v prodajalni na območju nakupovalnega centra v Ljubljani. O tatvini so policiste obvestili v soboto okoli devetih zvečer. Po informacijah Policijske uprave Ljubljana sta v prodajalno vstopila moški in ženska, moški z angleškim naglasom pa je prodajalko pri prodajnem pultu prosil, če mu lahko bankovce nižje vrednosti zamenja za en bankovec za 50 evrov s slovenskimi serijskimi številkami. Medtem ko je prodajalka iskala primeren bankovec, se je moški ponudil, da ga lahko poišče sam. Prodajalka mu je to dovolila, moški pa je izkoristil njeno nepazljivost in vzel več bankovcev za 50 evrov. Na Korenskem sedlu umrl avstrijski motorist KRANJSKA GORA - Na Korenskem sedlu se je v nedeljo okoli 14. ure zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 47-letni voznik motornega kolesa iz Avstrije. Nesrečo je povzročil 39-letni Domžal-čan, ki je z osebnim avtomobilom izsilil prednost pred motoristom, ko se je ta peljal iz Podkorena proti Korenskemu sedlu. Povzročitelj ni bil pod vplivom alkohola, tako kot tudi njegova potnika v avtomobilu pa v nesreči ni bil poškodovan, so sporočili iz policijske uprave Kranj.o. Zaradi nesreče je cesta Podkoren - Korensko sedlo s slovenske in avstrijske strani zaprta za promet do 17. ure. OKOLJSKA RAZISKAVA - Z zmanjšanjem porabe mesa do občutnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov Zemlja nam bi bila hvaležna Naša mediteranska prehrana prišteva skoraj obvezno zraven, testenin, pizze in solat še velike količine mesa. Ampak če bi se prebivalci celega sveta odločili, da prenehamo jesti meso in postali ve-gani, bi s to spremembo vsaj razpolovili izpuste to-plogrednih plinov, ki jih povzroča naša trenutna prehrana. Tovrstne spremembe bi odločilno prispevale k upočasnitvi škodljivih učinkov podnebnih sprememb. To tezo utemeljuje znanstvena študija z Univerze v Oxfordu, objavljena v reviji »Climate chan-ge«, ki je prvič količinsko izračunala zmanjšanje to-plogrednih plinov s primerjanjem prehrane 55.000 ljudi med mesojedci, ljudmi, ki ne jedo mesa, ampak ribe, vegetarijanci in vegani starimi od 20 do 79 let. Znanstveniki so z množičnim »screeningom« raziskali emisijo škodljivih plinov za vsako od 94 porabljenih živil, tako da so dobili točne parametre za vsako prehrano. Raziskava se je zaključila z ugotovijo, da so mesojedci odgovorni za vsaj dvojno emisijo toplo-grednih plinov v primerjavi z vegani. To se dogaja, ker proizvodnja živil živalskega izvora (vključno mleka, mlečnih izdelkov in jajc), proizvaja več ogljikovega dioksida (CO2) in drugih snovi, ki so odgovorne za hitre podnebne spremembe v zadnjih desetletjih. Tudi tovarniške kmetije proizvajajo ogromne količine toplogrednih plinov, enako tudi prevoz in skladiščenje hrane. Ampak predvsem metan, ki ga proizvajamo z intenzivno rejo živali za živilsko industrijo, najbolj vpliva na svetovni »carbonic footprint« - ogljikov odtis, ki označuje človekove in neč-lovekove dejavnosti. Proizvodnja govedine je med vsemi tista, ki porabi več vode, zemlje in gnojil ter proizvaja največ toplogrednih plinov v primerjavi s porabljenimi kalorijami. S to raziskavo je postalo prvič jasno, da je toplogredni učinek govedine v primerjavi z drugimi živalskimi proizvodi resnično najvišji. Avtorji raziskave dokazujejo, da za proizvodnjo govedine porabijo 11-krat več vode in 6-krat več dušikovega gnojila, kot za proizvodnjo drugih vrst mesa. »Izračunati okoljske vplive različnih kategorij živali je velik izziv za svetovno trajnost. Tukaj smo količinsko opredelili vpliv mesne proizvodnje na zemljišče, vodo za namakanje in na dušik krme. Te ocene smo kasneje združili z ocenami emisij toplo-grednih plinov v celotnem življenjskem ciklu živali in to ponovili za vsako od glavnih kategorij proizvodov živalskega izvora v prehrani prebivalcev Združenih držav Amerike. Naši rezultati kažejo, da so okoljski stroški pri porabljeni energiji za pridelovanje mlečnih izdelkov, perutnine, svinjskega mesa in jajc med seboj primerljivi, vsekakor pa presenetljivo nižji od okoljskih stroškov govedine,« pojasnjujejo raziskovalci. Ekipa je izračunala tudi, da pridelava krompirja, pšenice in riža zahteva v povprečju od 2 do 6 krat manj sredstev na porabljeno kalorijo, kot porabljena kalorija za proizvodnjo mesa. Če hočemo biti res natančni, študija potrjuje, da tisti, ki radi jedo veliko zrezkov in pršuta, proizvajajo 7,9 kilogramov ogljikovega dioksida na dan, v primerjavi s 4,6 kilogrami dioksida tistih, ki jedo meso občasno, s 3,9 kilogrami dioksida tistih, ki jedo samo ribe, s 3,8 kilogrami dioksida vegetarijancev in 2,89 kilogrami dioksida veganov. Tako postane precej jasno, da »zmanjšanje porabe mesa lahko v veliki meri pomagala zmanjšati količino toplogred- nih plinov, izpuščenih v ozračje.« Če pa hočemo izvedeti točno, kako bi to potekalo in koliko bi vplivalo na okolje, nam delovna skupina pojasnjuje, da če bi se nenadoma vsi prebivalci Združenih držav Amerike odločili, da postanejo vegetarijanci, bi bil učinek na podnebje primerljiv z odstranitvijo 46 milijonov avtomobilov s cest. Medtem ko bi zadostovalo le delno znižanje globalne porabe govejega mesa za 90-odstotno zmanjšanje mase emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo kmetijske dejavnosti. Glede na poročilo je okoli 40 odstotkov celotne površine ZDA trenutno namenjenih pridelavi proizvodov živalskega izvora, vključno s potrebno zemljo za pašo, kot tudi za proizvodnjo pridelkov za krmo. Večji del te zemlje bi lahko namenili za pridelke, ki so direktno potrošni material za ljudi in ki zahtevajo manj virov na kalorijo. Premislimo torej naslednjič, ko gremo k svojemu mesarju. Ali lahko svoje tedensko uživanje mesa tudi sami delno zmanjšamo? Če bomo, nam bo Zemlja gotovo hvaležna! Helena Pertot Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 POLETNA OSVEŽITEV V TERMAH DOBRNA V Termah Dobrna, kraju z več kot 600-letno tradicijo, so prav vsi letni časi najlepši. Težko se je odločiti, kdaj si oči najbolj odpočijejo, duša zašije in srce zapoje od navdušenja. Prav gotovo pa je poletje čas, ko se ogromno obiskovalcev odloči za obisk kraja med obronki Paškega Kozjaka, nekateri zaplavajo v termalnih bazenih ali se prepustijo spretnim rokam naši maserjev, drugi se predajajo kulinaričnim užitkom, veliko pa jih je, ki se sprehodijo skozi prekrasen energijski zdraviliški park, ki nudi zavetje pred vročino. Vsi, ki v času brezskrbnih poletnih počitnic, iščete oddih lahko izberete bivanje v pravkar obnovljenih sobah štirizvezdičnega hotela Vita, kjer se nahaja bazenski kompleks, bogat savna park, ala carte restavracija ter kavarna z bogatim izborom odličnih slaščic, ki nastajajo izpod rok naših mojstrov. Poletne počitnice se bodo v hotelih Term Dobrna odvijale zabavno, saj pripravljamo pester program dogajanja za vso družino, poletno glasbeno prireditev »Noč pod kostanji« (13. - 17.8.2014), doživetja s škratkom Vitkom, kjer najbolj uživajo prav otroci, starši pa si takrat lahko utrgajo trenutek zase. POLETNI ODDIH Že od 46,00 € na osebo na noč v hotelu Vita**** z vključenim polpenzionom, kopanjem v bazenih z zdravilno termalno vodo, animacijo za vso družino. Do 2 otroka GRATIS. Minimalno bivanje 2 noči, velja od 2.8. do 30.9.2014. BREZPLAČEN PREVOZ ZA UPOKOJENCE OD DOMA DO TERM DOBRNA IN NAZAJ Paket Lepo je biti upokojenec že od 193,00 € na osebo, 5x polpenzion v hotelu Park*** z vključenim prevozom. Pri bivanju 10 dni, 11. dan podarimo + brez doplačila za enoposteljno sobo! o ° Terme Dobrna Navdihujemo življenje Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna, Slovenija T: +386 3 78 08 110; F: +386 3 78 08 111; E: info@terme-dobrna.si; www.terme-dobrna.si mo Torek, 5 avgusta 2014 pOSebna priloga Primorskega dnevnika SLIKOVNA KRIŽANKA *i _i Pripravili: Helena, Igor, Lako sestavil lako mednarodna likovna delavnica vl0njerju italijanski igralec in pevec ranieri enrico berlinguer brazilsko velemesto (krajše) višji ukaz, odredba špansko žensko ime grška boginja nesreče uspešnica italijanske pevke gianne nannini urad judovskega duhovnika t0ma2 simčič zadnje predivo mesto v dalmaciji reka najugu škotske italijanski spolnik alojz rebula železniška proga, tračnica zelo močno razstrelivo področja pod vladavino arabskih knezov italijanska in francoska nikalnica kraj priporeču SLOVARČEK - AMERICA = hit italijanske pevke Gianne Nannini iz leta 1979 • ESK = reka na jugu Škotske • TAR = kraj pri Poreču z velikim kampom Lanterna KRIŽANKE, SLIKOVNE KRIŽANKE, KVIZI, REBUSI in še kaj Posnetek z rolkarske prireditve na Opčinah (fotolako) j* JV Agencija AURORA Še ste v času, da si pravoščite počitnice v prijetnih slovenskih termah, bivanja za 3,4 ali pa 7 noči. Želite rajši na sprehode v Kranjsko goro, ali na vedno očarljiv Bled, ali mogoče rajši na morje, Krk, Cres ali Lošinj? Bi potovali s svojim avtomobilom ali pa vas odpeljemo z našim prevozom? Pokličite nas, dobili bomo primerno rešitev. Pridružite se nam in uživajte na naših izletih: Bled in Vintgar 10.8. Dunaj in Mayerling 14. - 17.8. še zadnja mesta Jezero Como 15. -17.8. Kamnik in Kamniška Bistrica 15.8. Praznik medu na Koroškem 16.8. Budimpešta, praznik sv. Štefana 18. - 21.8. Škotska in otok Skye 25.8. - 1.9. še zadnja mesta Severna Sardinija 26. - 31.8. Praznik vina na Maderi 31.8. - 7.9. še zadnja mesta Avstrija: Melk, Krems in Admont 5. - 7.9. Nacionalni park Paklenica, Komati in Zadar 12. - 14.9. Odkrivajmo Lombardijo: Brianza 19. - 21.9. Biseri Črne gore 23. - 28.9. Tura po Severni Španiji 26.9. - 3.10. Poljska, zgodovinska tura 29.9. - 5.10. Potovalna agencija AURORA, Ul. Milano 20, Trst Tel. 040 631300 www.auroraviaggi.com Primorski dnevnik- torek, 5. avgusta 2014 SLIKOVNA KRIŽANKA - naša gledališka in filmska igralka *2 sestavil lako čar, privlačnost stroj za kako opravilo italijanska pevka tebaldi okusna morska riba merska enota zate20 začetek otvoritve / am. pevec, mehiškega rodu lopez nekdanji nabrežinski župan (giorgio) nogometni klub iz bergama drobna luknjica vk02i operni spev kraj prizadru kraj pri opatiji afriška država z gl. mestom rabat mesto na siciliji bojni strup javni govornik umetni prekop gorovje v črni gori, nad šavnikom prva slovenska igralka ...karenina / slov. operna pevka ital. reka pad (orig.) ojdipovoče nekdanji ameriški atlet bolgarski lingvist (ivan) indijansko pleme vzda najjužnejši del južne amerike krilo rimske legije škot. nobe-lovec (john) naša prosvetna delavka (damijana) železov oksid britanski glasbenik (brian) pripovedna pesem ploščad v gledališču anton novačan posoda za kemične poskuse, prekapnica panoga plačan delavec po učinku am. slikar (george) nitasta alga hitropisec cerkveni svet, zbor dvorana za predvajanje filmov it. igralka maltagliati obred na koncu preparat, ki pospešuje presnav-ljanje mesto v iraku akord na začetku kamnolom v doberdobu afriška antilopa am. igralka kelly foto:arhiv primorskega dnevnika največji slovenski dramatik cankar ameriška filmska igralka turner mesto v siriji kanadski rockband reka v avstriji papeško sodišče spoj roke strupom italijanski nogometni trener castagner judovski kralj primorski dnevnik, tvoj dnevnik gled. igralec nakrst naš mestni šport. klub metrični poudarek prebivalka južne belgije bakterije plavalni klub najvišji vrh v pirenejih, v španiji skoraj vsaka naša vas ima svoj ...padlim naskok, ataka glavno mesto gane dejanje; uradna listina SLOVARČEK - ILARIO = italijanski nogometni trener Castagner • LEKOV = bolgarski lingvist • ORR = škotski strokovnjak za prehrano, nobelovec • RABA = reka v Astriji, desni pritok Donave na Madžarskem (nemško Raab) • RADOVAN = slovenska operna pevka (Norina) • STARS = kanadska glasbena ročk skupina Osebnost na sliki v križanki je naša gledališka in filmska igralka (rojena 1930, umrla 2008), kije bila dolga leta članica Slovenskega stalnega gledališča Trst, kjer je delovala vse do svoje upokojitve leta 1990. Odigrala je več kot 200 gledaliških in več deset filmskih vlog ter si za svoje delo leta 1991 prislužila Borštnikov prstan. Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 KRIŽANKA *17 VODORAVNO: 1. dan v tednu; 7. Zevsov sin, po smrti sodnik v grškem podzemlju; 10. prebivalka ZDA; 12. vodja francoske revolucije (Jean Paul); 13. liho število; 14. italijanski pevec (Andrea); 15. ščepec bele kristalne snovi, ki se uporablja za okus hrane; 18. dvorec, letoviška hiša; 20. kolo brez samoglasnikov; 21. grška črka; 22. pristanišče ob vznožju Etne na Siciliji; 25. območje, področje, okrožje; 26. roparski delfin; 29. naravni čut živih bitij, instinkt; 31. grlo v sredi; 32. vas v zgoniški občini; 37. ženska, ki večkrat posreduje drugim bolezen; 39. kratica za organizacijo držav izvoznic nafte; 40. letovišče ob Ženevskem jezeru, v Franciji; 41. mlinski žleb, po katerem teče voda za pogon mlina; 42. drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza. NAVPIČNO: 1. ruski čajni kuhalnik; 2. otroški kos pohištva; 3. trda, krhka kovina sivkaste barve; 4. Talisova pijača; 5. jugoslovanski državnik (Josip Broz); 6. začetnici ruskega pisatelja Čehova; 7. italijanska služba za elektriko; 8. igralec v gledališču; 9. kabinet na vrhu; 11. ameriška vesoljska ladja za polete na Luno; 16. jamajška glasba; 17. poraz v boksu; 19. ošabnost, objestnost; 23. del večje celote, ki ima določeno samostojnost; 24. kemijski znak za erbij; 27. slovenski pesnik, avtor zbirke Cvet pelina (Lojze); 28. ameriški filmski igralec Pacino; 30. oblačila določene družbene skupnosti; 32. nesoglasje; 33. madžarska površinska mera; 34. ameriški filmski igralec (Donald); 35. spopad med živalmi; 36. tip avtomobila znamke Renaulta; 38. naša namiznoteniška igralka Bržan, na sliki, (tako) t 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 REŠITVE Slikovna križanka *1 Vodoravno: America, rabinat, T. S., otre, Esk, ¡1, dinamit, emirati, non, Tar. Slikovna križanka - naša gledališka in filmska igralka *2 Vodoravno: Maroko, Trapani, iperit, retorik, kanal, Ita Rina, Radovan, Laj, Patagonija, ala, Ota, rja. Eno, ep, A. N., stroka, Mira Sardoč, Keke, Evi, Tooker, Norvvid, A. K., orden, gnu, stenograf. Starš, rasa, liano. Rado, Valonka, bacili, Aneto, spomenik, napad, Akra, akt; na sliki: Mira Sardoč. Simetrična križanka - naš nepozabni zborovodja *3 Vodoravno: 1. Kam, 4. Zarja, 9. omara, 11. Arhar, 12. sa, 13. strpnost, 15. krt, 17. selo, 18. ea, 19. atek, 21. pe, 22. Ir, 23. rimar, 25. tobak, 28. Nikla, 30. Bari, 31. akna, 32. Be, 34. RAM, 35. Ora, 36. Taro, 38. Fo, 39. R.P., 40. Pakistan, 42. Taras, 44. dleto, 45. Anita, 46. Aon; na sliki: Oskar Kjuder. Simetrična križanka - naš goriški športni delavec *4 Vodoravno: 1. tango, 6. Miami, 11. Inter, 12. Mirsad, 13. S. D., 14. Neri-na, 16. re, 17. krt, 19. hala, 20. STA, 21. Aero, 32. Bo, 24. Ahil, 25. rjavka, 27. Iran, 28. vice, 29. Starov, 31. tonalit, 33. sova, 34. AGI, 35. Iris, 37. NAR, 38. S.R., 39. sholar, 41. ng. 42. sila, 44. Nemanja, 46. očak, 47. toples; na sliki: Andrej Vogrič. Domači kvizi *5 1. zobozdravnik; 2. v Ovčji vasi; 3. Montecalvo Irpino; 4. v New Jer-seyu; 5. Edi Šelhaus; 6. Kačji pastir; 7. Jolka Milič; 8. v Terski dolini; 9. v Rubijah; 10. Lavo Čermelj. Križanka za strpnejše *6 Vodoravno: 1. korak, 6. tk, 8. mavrica, 10. A.R., 11. idealiteta, 13. kis, 14. sinus, 15. laten, 18. Nom, 19. abota, 20. atom, 22. Var, 23. Tirana, 25. žt, 26. veha, 27. Er, 28. Atika, 30. rak, 31. OŠ, 32. trola, 34. klak, 36. J. K., 37. kamra, 38. Asad, 41. Azijka, 43. Are, 44. lineal, 45. Nek, 46. Ank, 47. vandal, 49. Noe, 50. hvala; na sliki: Kras. Slikovna križanka - naš pesnik*7 Vodoravno: pika, Nik, ovum, Ava, Laristan, oni, Etna, tiki taka, Košuta, A.N., Mikela, kostim, V.U., kamp, Inter, Imperia, Mauro, sč, Arias, Ana, SIT, Al Bano, virilnost, E.N., Estrada Cabrera, C.T., Ivo, ala, I.T., L. S., Katarina, Ose, Lia, Nikola, Stalin, Atlanta, poroka, S. A., Roos; na sliki: Miroslav Košuta. Rebus (4,8,5) *8 ZE loža L ost nedra ME = zelo žalostne drame. Rebus (7,6) *9 ZA Pad lame N ¡ca = zapadla menica. Križanka - naša županja *10 Vodoravno: 1. Monica, 7. Hrovatin, 10. Atar, 11. no, 12. Adenauer, 14. masa, 15. osa; na sliki: Monica Hrovatin. Slikovna križanka - naš podjetnik in občinski odbornik *11 Vodoravno: dontorka, otiralnik. Brleč, asi, Eos, Ob, Ir, R. B., smreka, Edi Kraus, Fo, A.B., Stan, pridobitev, era, Oeser, Brno, Tar, rak, krajan, M. A., tkanina, elativ, utrip, H.U., resa, gi, Vicini, T.R., avtonomija. Eno, LNA, lokalizem, sorta, variki-na, ksilolit, bajar, Atka, ač, irada; na sliki: Edi Kraus. Križanka - naš kabaretist in pregovor *12 Vodoravno: 1. fakir, 6. drop, 10. An-dro, 11. valer, 13. Stock, 14. Adele, 15. tori, 16. ski, 17. it, 18. N.H., 19. borovci, 21. Isola, 23. Ron, 24. satelit, 26. Ana, 27. Mirko, 28. Don, 30. oko, 31. Gradina, 35. ledina, 37. icek, 38. enačaj, 39. NATO; na sliki: Andro Merku. Simetrična križanka - naš nepozabni družbenopolitični delavec *13 Vodoravno: 1. Mirko, 6. Gemma, 11. Ivkov, 12. Grljan, 13. sa, 14. Tivoli, 16. Rl, 17. TNT, 19. Delo, 20. kit, 21. Epir, 23. dd, 24. roba, 25. retina, 27. salo, 28. Tisa, 29. milord, 31. senator, 33. fičo, 34. Ira, 35. Izak, 37. Dal, 38. dl, 39. skomig, 41. N.H., 42. Ribi, 44. notarka, 46. Onan, 47. ranger; na sliki: Mirko Špacapan. Za najmlajše Kombinacijska križanka *14 Vodoravno, 1. lik: Toledo, Avalon, mi, Are, ata, IG, revica, Akela; 2. lik: blagost, Letonka, ag, Lear, žal, kri, Ital, IF, nosnina, Artaba; rešitev: Ta-mara Blažina. Dopolnjevanka *15 Vodoravno: palma, Kozak, krona, LORIS, kajak; rešitev: Loris Mama. Slikovna križanka - naša gledališka igralka *16 Vodoravno: I.P., floret, kapelniki, Asir, Tai, tema, Spa, potencial, Mi-randa, L. A., Celestin, E.N., cerada, Toti, anahoret, Sudan, raza, tram. Koren, irknica, Boris Pasternak, uk, J.E., stek, STA, držaj, karakter, Ir, Man, dir, pleskar, ebonit, Sebastia-no, Kne, I.C., diaspor, Tar; na sliki: Miranda Caharija. Križanka *17 Vodoravno: 1. sobota, 7. Eak, 10. Američanka, 12. Marat, 13. pet, 14. Ori, 15. osolek, 18. vila, 20. ki, 21. ro, 22. Acireale, 25. rajon, 26. orka, 29. gon, 31. rl, 32. Samatorca, 37. prenašalka, 39. OPEC, 40. Evian, 41. raka, 42. Sora; na sliki: Ana Bržan. Primorski dnevnik- torek, 5. avgusta 2014 SLIKOVNA KRIŽANKA - naša gledališka igralka *16 italijanski filozof (valentino) / vrsta meča sesuanski jadralni klub, ...julia organska snovali živ organizem lado leskovar jezero na kitajskem kordiuere avtomobilska oznaka za ontario mesto v belgiji (fl) mesto v lombardiji široki morski zalivi v Španiji lojze abram elda nanut oskar danon je bilo večkrat jadranovo moštvo osebni zaimek, jaz,..., on aminokislina v beljakovinah nepremoč-ljiva plahta za pokrivanje tovorov latinski veznik wagnerjeva opera, ... in izolda primorski dnevnik, tvoj dnevnik ital. heroj (enrico) iglasto drevo antični krščanski puščavnik afriška država igralec v gledališču praska, razpoka krajša literarna razprava del ostrešja nelson piquet nicholas ray nagon, naravni čut italijanska pevka caselli turški igralec (serdar) nekdanji urednik našega dnevnika (jože) ličinka traku lie italijanski filmski igralec spencer otroška glista avtor romana "doktor živago" star izraz za učenje julius erving naključno izbiranje zliv več rek slov. poroč. agencija izraža vprašanje roč značaj nemška vohunka hari / kem.znak zairidij craxijeva stranka plod otokv irskem morju grška črka angleški glasbenik (brian) hitertek naše športno društvo katran soboslikar vulkanizi-ran kavčuk anton petje italijanski slikar ricci slovenska pesnica (majda) ivan cankar aluminijeva rudnina kraj priporeču SLOVARČEK - AKAR = turški filmski igralec • ASKARIS = otroška človeška glista • DIASPOR = aluminijeva rudnina • KNE = slovenska pesnica • MATS = nekdanji odličen švedski teniški igralec Wilander • PSI = nekdanja italijanska politična stranka z liderjem Bettinom Craxijem • TAl = jezero v vzhodnem delu Kitajske f Osebnost na sliki v križanki je naša priljubljena gledališka in filmska igralka (letnik 1942). Že med šolanjem je nastopala v slovenskem stalnem gledališču v Trstu in l nato postala njena stalna članica ter se razvila v odlično igralko. Nastopila je tudi v več filmih. Prejela je številna priznanja, med katerimi tudi Borštnikov prstan. sestavil lako kraj pri opatiji ivan peterlin dirigenti, zborovodje gorovje vsaudski arabiji beri primorski dnevnik predmet pogovora vrsta skata sila v skriti obliki kosmatinec foto: arhiv primorskega dnevnika nekdanji ruski vladar vrsta kljunate žuželke ime več papežev gora v sloveniji Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 KRIŽANKA - naš nepozabni zborovodja *3 VODORAVNO 1. Prešernova pesem; 4. športno društvo iz Bazovice; 9. večji kos pohištva; 11. nekdanji guverner Banke Slovenije (France); 12. samo na pol; 13. toleranca; 15. podzemni žužkojed; 17. manjša vas; 18. stresljaj brez soglasnikov; 19. očka; 21. začetek periode; 22. kemijski znak za iridij; 23. pesnik (ekspr.); 25. škodi zdravju; 28. naša gledališka igralka ... Petru-ška Panizon; 30. pristanišče v Južni Italiji in glavno središče Apulije; 31. mozoljavica, mozoljavost; 32. kemijski znak za berilij; 34. pomnilnik računalnika ali kraj ob Donavi pri Bački Palanki, s starodavno trdnjavo; 35. Talisova pijača; 36. reka v Italiji, desni pritok reke Pad; 38. italijanski gledališki igralec, nobelovec (Da-rio); 39. začetnici predsednika SKGZ Pavšiča; 40. azijska država z glavnim mestom Islamabad; 42. junak Gogo-Ijevega dela ... Buljba; 44. orodje za dolbenje; 45. Garibaldijeva družica ali švedska filmska igralka Ekberg; 46. Beotijec. NAVPIČNO 1. kalo na pol; 2. ljubljanska galerija; 3. nekdanji švedski teniški igra- lec Wilander; 4. dogodek, ki ovira normalen potek česa; 5. reka skozi Firence; 6. mesto pri Milanu z razvejano industrijo; 7. umrli voditelj palestinskega gibanja; 8. mesto v grški pokrajini Epir; 9. ime našega zborovodje Kjudra, na sliki; 10. Levstikov junak; 14. zadnji del letala; 16. odsotnost svetlobe; 20. brazilski nogometni as in reprezentant, nekdanji igralec Milana in Real Madrida; 22. reka v Srbiji, desni pritok Zahodne Morave; 24. Ariel brez samoglasnikov; 26. sibirski veletok; 27. japonsko 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 vrhnje oblačilo s širokimi rokavi; 29. antično računalo; 31. glavna žila odvodnica; 33. grška boginja prepira in nesloge, sestra boga Aresa; 36. sko- delica, navadno s pladnjem; 37. glavno mesto Norveške; 40. ameriški pevec Boone; 41. barva kože, polt; 43. avtomobilska oznaka Reke. (lako) SIMETRIČNA KRIŽANKA -naš goriški športni delavec H 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 ■ 14 15 ■ 16 17 18 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ ■ 28 ■ 29 30 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 ■ 37 38 ■ 39 40 ■ 41 42 43 ■ 44 45 46 ■ 47 VODORAVNO 1. zmerno hiter družabni argentinski ples; 6. letovišče na Floridi v ZDA; 11. milanski nogometni klub; 12. bosansko moško ime; 13. začetnici španskega slikarja Dalija; 14. naša kulturna delavka Švab; 16. reber na vrhu; 17. podzemni žužkojed; 19. lopa, veža, dvorana; 20. Slovenska tiskovna agencija; 21. grafična in papirna industrija v Celju; 23. ameriška filmska igralka De-rek; 24. grški junak pred Trojo, ranljiv v peto; 25. vrsta hruške s hrapavo lupino; 27. azijska država z glavnim mestom Teheran; 28. prostor med nebesi in peklom; 29. ruski arhitekt (Ivan Jegorovič); 31. pohorski granit; 33. nočna ptica uje-da; 34. italijansko goriško društvo; 35. opera italijanskega skladatelja Pietra Mascagnija; 37. italijanska skrajno desničarska organizacija; 38. začetnici nekdanjega glavnega urednika našega dnevnika Renka; 39. študent iz... Trente; 41. singer v sredini; 42. moč, jakost; 44. srbski nogometaš Maksimo-vič; 46. star, častitljiv mož; 47. ženske kopalke brez zgornjega dela. NAVPIČNO 1. grafični delavec; 2. naš goriški športni delavec, na sliki; 3. začetnici srbskea izumitelja Tesle; 4. nosilec dednih lastnosti; 5. listnato drevo s koščičastimi sadovi; 6. eksplozivno telo; 7. rimska boginja jeze; 8. visoka igralna karta; 9. jesenski praznik v več naših vaseh; 10. najvišji vzor, smoter; 12. sredstvo za umivanje; 15. opravljanje funkcije pripomočka; 18. italijanski slikar (Francesco); 20. ameriška filmska igralka Tate; 22. do- mača žival, ki daje volno; 24. reka v Turčiji; 26. kozarec s pecljem; 27. britje na sredini; 29. kratko bodal-ce, navadno s trikotnim rezilom; 30. brazilski državnik (Getulio); 31. italijanski pesnik (Torquato); 32. britanski heavy metal band ... Maiden; 36. naš profesor in družbeno-politični delavec Pahor; 39. ribiška mreža; 40. moderna zvrst glasbe; 43. začetnici našega publicista in planinca Abrama; 45. začetnici nekdanjega voznika formule 1 Laude, (lako) Primorski dnevnik- torek, 5. avgusta 2014 30-letnico delovanja. ... decembra bila na Opčinah proglasitev naših najboljših športnikov. Med ženskami je zmagala Poletova kotalkarica Tanja Romano, med moškimi Gajin teniški igralec Aleš Plesničar, ekipno pa odbojka-rice Kontovela. (Rubriko pripravil Lako) ALI STE VEDELI, da je pred 10 leti (2004)... ...januarja padel sklep na Tržaški občini, da na dnevu spomina ne bo slovenskega govornika. Po večdnevnih in žolčnih polemikah pa so županov govor vendarle prebrali tudi v slovenščini. ... februarja umrl novinar in nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren (na sliki). Rodil seje 10. maja v Velikih Laščah na Dolenjskem. Bil je odgovorni urednik našega dnevnika od 13. maja 1945 do 28. septembra 1945 in glavni urednikod 23. januarja 1974 do 24. maja 1983. ... marca Mira Sardoč prejela ob Svetovnem dnevu gledališča priznanje ZDUS za življenjsko delo in da je repentabrski občinski svet sprejel sklep o vrnitvi imen vasi Repen in Col v izvirno obliko. ... aprila društvo v Nabrežini slovesno proslavljalo 110. obletnico rojstva Iga Grudna in da je bilo nad Doberdobskim jezerom odprtje Sprejemnega centra Gradina. ... maja Tržaška občina prepovedala koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Goldoni-jevem trgu. ...junija bil na deželnih volitvah Riccardo Illy izvoljen za predsednika. V novem deželnem sevetu pa je bilo tudi pet slovenskih svetovalcev. ...julija bila v Trebčah proslava ob 90-letnici Godbenega društva Viktor Parma. ... avgUSta naš alpinist, novinar in pisatelj Dušan Jelinčič osvojil vrh osemtisočaka Gsherbruma 2. ... septembra Poletova kotalkarica Tanja Romano (na sliki) osvojila dve zlati kolajni na evropskem prvenstvu v Trstu in da je goriški od-bojkar Matej Černic postal z italijansko reprezentanco evropski prvak. ... oktobra dolinsko društvo Valentin Vodnik proslavljalo 125-letnico tabora in 100-letnico prapora ter da je bil naš režiser Marko Sosič imenovan za selektorja Borštnikovega srečanja. ... novembra Tržaški partizanski pevski zbor v Zgoniku praznoval ÜJH pohištvo HRR lO LETNICA DELOVANJA IZREDNI POPUSTI RAZSTAVLJENEGA POHIŠTVA IN PO NAROČILU Opčine • ul. Carsia 45 tel. 040.213579 • info@kralj.it BRANKOV1C SLADJAN Društvena Gostilna. Trattoria. Sociale SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040 229168 URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 ZA NAJMLAJŠE DOPOLNJEVANKA *is V lik izpiši manjkajoče črke risbic, kijih je narisala naša sodelavka Helena. Če jih boš pravilno izpisal, boš v modrih kvadratkih dobil priimek (navpično) našega odličnega goriškega odbojkarja, ki mu je ime Loris, kot je izpisano v četrti vrsti vodoravno. Loris (letnik 1979) je svojo bleščečo kariero začel pri goriški Olympii. Bil je več let stalni član italijanske reprezentance in še sedaj igra v najvišji italijanski ligi. V___J POLETNI ODDIH V TOPLICAH ±15.09. VKLJUČENO: • polpenzion (zajtrk in večerja na samopostrežni način) • neomejeno kopanje v termalnih bazenih • zabavno vodno aerobiko po programu • 30% popust pri vstopu v Savna vas • uporabo kopalnega plašča (hotel Atrij, Vital) • večerne urice ob zvokih glasbe (četrtek, petek, sobota) • pester program animacije CENA (po osebi na dan v dvoposteljni sobi): HOTEL ATRIJ**** S 59,00 € HOTEL VITAL**** 49,00 € VILE TERME ZREČE**** 42,00 € Najkrajši čas bivanja 4 dni / 3 noči. Informacije in rezervacije: TERME ZREČE, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. T: 00386 (0)3 757 60 00, E: terme@imitur.eii, www.terme-zrece.eu 2014 Primorski dnevnik- torek, 5. avgusta 2014 ZA NAJMLAJŠE KOMBINACIJSKA KRIŽANKA *u Na sliki: naša parlamentarka, kije bila leta 2008 izvoljena za senatorko, leta 2013 pa za poslanko Če boš v oba lika pravilno razporedil besede (desno), boš v prvem, v roza pobarvani koloni dobil ime, v drugem liku pa priimek naše parlamentarke na sliki. ■ ■ I G ■ ■ ■ ■ I F ■ 7. lik AKELA, AVALON, ARE, ATA, AVE, DORICA, ELA, IL, LA, Ml, ONEGA, OVITEK, REVICA, TOLEDO 2. lik AG, ARTABA, AT, BLAGOST, GOL, IB, ITAL, KRI, LAST, LEAR, LEGATOR, LETONKA, LNA, NOSNINA, ONEK, SKARINA, TARIFA, ŽAL COOPERATIVE OPERAIE Torri cTEuropci ZA 30€ NAKUPOV PREUMETE MNOGO VEC Z nakupom v vrednosti nad 30€, ob predložitvi računa prejmete 3 kupone v skupni vrednosti 21/50€, ki so vnovčljivi za naslednje nakupe! Ohranite račun! VELJA 1,5€ 3 nakup v vrednosti 30,00 € VELJA 5,00€ a nakup v vrednosti 50,00 € VELJA 15,00€ a nakup v vrednosti 100,00 € 1 ura brezplačnega^ parkinga z nakupom v vrednosti nad 30 € www.coopts.it f Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 DOMAČI KVIZI *s 1. Kaj je bil po poklicu naš pokojni umetnik Robert Hlavaty? A = gasilec B = kuhar C = zobozdravnik 2. V kateri vasi je služboval duhovnik Jurij Prešeren (1805 -1868), brat največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna? A = v ovčji vasi pri Trbižu B = v Trčmunju pri Čedadu C = v Nabrežini pri Trstu 3. Kako je ime mestecu na jugu Italije, kjer se je 1943 rodil pesnik Marko Kravos (slika 1)? A = Pergine Valsugana B = Montecalvo Irpino C = Cefalu 4. V kateri zvezni državi ZDA je dolga leta živel umetnik Bogdan Grom (slika 2)1 A = v Kaliforniji B = v New Jerseyu C = vTennesseeju 5. Kako je ime legendarnemu slovenskemu fotoreporteju, kije nekaj let živel in delal v Trstu (slika 3)? A= Edi Šelhaus B = Joco Znidaršič C = Robi Jakomin 6. Tržaško gledališče Verdi je leta 1976 postavilo na oder opero Pavleta Merkuja. Libreto je napisala Svetlana Makarovič. Kako je ime delu? A = Labodji spev B = Metulj na obešalniku C = Kačji pastir 7. Kako je ime znani italijansko - slovenski prevajalki, ki živi v Sežani (slika 4)? - Pri vsaki številki zastavljamo vprašanja in navajamo tri odgovore. Nekateri odgovori so precej lahki, drugi manj, nekateri pa precej težki. Če boste pravilno odgovorili na vsaj šest vprašanj, si zaslužite pozitivno, manj kot pet pravilnih odgovorov je ocena negativna. (Rubriko pripravil Peter Verč) áák A = Darja Betocchi B = Veronika Brecelj C = JolkaMilič 8. Kje se nahaja vas Bardo, od koder je doma znani kulturni delavec Viljem Černo (slika 5)? A = v Reziji B = v Kanalski dolini C = vTerski dolini 9.-V kateri vasi na Goriškem stoji spomenik Primožu Trubarju? A = v Rubijah B = v Pevmi C = vSabličih 10. Kako je ime znanstveniku in publicistu, ki so mu leta 1941 na drugem tržaškem procesu čez noč spremenili smrtno kazen na dosmrtno ječo? A = Lavo Čermelj B = Etbin Kristan C = Vekoslav Španger EDIL CARSO s.r.l. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Izgradnja bazena v Nabrežini Sanacija podpornega zidu v Trstu www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it I S I I I U T O [']0];14.1 rit Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST SINCERT PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAU ČIŠČENJE ODTOČNIH KAHALOU Z UODHINI PRITISKOM PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C*Tel. 040 2528113*Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it Primorski dnevnik- torek, 5. avgusta 2014 KRIŽANKA ZA STRPNEJSE -naš nogometni D ligaš*6 VODORAVNO I. gib noge pri hoji, teku, plesu; 6. itak brez samoglasnikov; 8. barvni svetlobni pojav v obliki loka na deževnem oblaku; 10. začetnici našega pisatelja Rebule; II. predstava kot najvišji vzor; 13. ocet; 14. votlina v lobanjskih kosteh, posebno ob nosu; 15. mlajša železna doba; 18. grška obredna pesem, posvečena Apolonu; 19. norčija, norost, neumnost, nespametnost; 20. najmanjši delec snovi; 22. enota za merjenje jalove moči električnega toka; 23. glavno mesto Albanije; 25. žito brez samoglasnikov; 26. kožica, ki pokriva oko; 27. kemijski znak za erbij; 28. grški polotok med Peleponezom in Evbejo; 30. težko ozdravljiva bolezen; 31. Osnovna šola; 32. tokovni odjemnik pri tramvaju; 34. sklopni klobuk, vrsta starinskega zložljivega cilindra; 36. začetnici nekdanjega glavnega urednika našega dnevnika Korena; 37. majhna kmečka sobica, izba; 38. sirski predsednik (Hafez al); 41. prebivalka največje celine na svetu; 43. smučarski center na Švedskem; 44. črtalo, ravnilo; 45. italijanski pevec lahke glasbe; 46. četrti rimski kralj; 47. kdor brez pravega razloga poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega; 49. biblijski očak; 50. thank you ali grazie po naše. NAVPIČNO 1. poveljnik službe javne varnosti v pokrajinskih mestih v Italiji; 2. Talisova pijača; 3. odžagan kos debla; 4. Polifemov tekmec, ljubimec Galateje v grški mitologiji; 5. tržaški mestni predel; 6. ameriška filmska igralka; 7. naša nogometna ekipa, kije napredovala v D ligo, na sliki; 8. obdaruje otroke na večer pred 6. decembrom; 9. matematična krivulja, spremembe v diagramih; 12. del celote; 16. latinski veznik; 17. slovenski geograf (Milan); 21. nekdanja nemška denarna enota; 24. barvilna tehnika v Aziji in Južni Ameriki; 26. romarska točka v Kanalski dolini (Svete...); 29. prebivalke mesta v zahodni Sloveniji; 30. srbska modna kreatorka ilinčič; 33. železov oksid, uničevalka železa; 34. prostor za hazardne igre, igralnica; 35. surovina za čokolado; 37. nekdanji predsednik ZSŠDI (Odo); 39. razširjenost živalske ali rastlinske vrste v biologiji; 40. najeta ženska za delo na kmetiji; 42. muslimanski bog; 48. konvoj v sredini, (lako) m ■ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ■ ■ 14 15 16 17 ■ 18 ■ 19 20 21 22 ■ 23 24 25 ■ 26 ■ 27 ■ 28 29 ■ 30 ■ 31 ■ 32 33 34 35 ■ 36 ■ ■ 37 38 39 40 41 42 ■ 43 44 45 46 ■ 47 48 49 ■ 50 Nogometna ekipa iz Repna, kije v sezoni 2013/14 napredovala v D ligo Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 SIMETRIČNA KRIŽANKA - naš kabaretist in pregovor *12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 VODORAVNO: 1. asket in religiozni berač v indiji; 6. udarec pri tenisu; 10. ime našega kabaretista Merkuja, na sliki; 11. veljava, vrednost, tudi cena (pog.); 13. nekdanji avstrijski smučar (Leonhard); 14. italijanska političarka radikalne stranke Fac-cio; 15. član ali pripadnik angleške politične stranke; 16. nordijski izraz za smuči; 17. sredi britve; 18. začetnici nekdanjega sovjetskega državnika Hruščova; 19. športniki našega mestnega tržaškega društva; 21. mesto v Slovenskem Primorju (¡tal.); 23. italijanski pevec; 24. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; 26. naša namiznoteniška igralka Bržan; 27. nekdanji zgoniški župan Sardoč; 28. »kozaška reka«; 30. organ vida; 31. sprejemni center v Doberdobu; 35. neobdelana zemlja; 37. teliček; 38. znak za enakost; 39. atlantski vojaški pakt. NAVPIČNO: 1. ameriški pisatelj zgodovinskih romanov (Hovvard); 2. slovenski pisatelj Ingolič; 3. začetek slovenskega pregovora; 4. prebivalci evropske otoške države; 5. nekdanji slovenski smučar Petrovič; 6. nadaljevanje slovenskega pregovora; 7. eden od medijev; 8. vzklik na bikoborbah; 9. nekdanji predsednik Športnega društva Sovodnje (Davorin); 12. očesna mrežnica; 16. bele kristalne snovi za okus hrane; 19. italijansko mesto z najstarejšo univerzo v Evropi; 20. krv-nomezgovni organ pri človeku; 22. sečnja; 24. slovenski pisatelj in drama- fil ^^J tik (Dominik); 25. ameriški pesnik in pisatelj (Conrad Potter); 29. nordijski bog modrosti, oče bogov; 32. eden, paradiž; 33. dotik žogice ob mrežo pri tenisu; 34. drevo tropske Afrike; 36. sredi žličke, (lako) SIMETRIČNA KRIŽANKA - naš nepozabni družbenopolitični delavec *13 VODORAVNO: 1. naš pokojni goriški politik in športni delavec Špa-capan, na sliki; 6. italijanski filmski igralec vesternov (Giuliano); 11. srbski šahovski velemojster, mladinski svetovni prvak leta 1951 (Borislav); 12. naselje pri Mi-ramaru; 13. samo v začetku; 14. ljubljanski park; 16. avtomobilska oznaka Reke; 17. kratica za trini-trotoluen; 19. osrednji slovenski dnevnik; 20. največji morski sesalec; 21. pokrajina v Grčiji; 23. duda brez samoglasnikov; 24. prodajno blago; 25. očesna mrežnica; 27. odvečno maščobno tkivo; 28. reka na Madžarskem in v Vojvodini, pritok Donave; 29. angleški nagovor za gentlemena; 31. je bil tudi Darko Bratina; 33. manjši avtomobil znamke Zastava (pogovorno); 34. rimska boginja jeze; 35. Abrahamov in Sarin sin, oče dvojčkov Ezava in Jakoba, mož Rebeke; 37. reka na Švedskem, ki se izliva v Botniški zaliv; 38. na vrhu dlesni; 39. gib ramen; 41. začetnici sovjetskega državnika Hruščova; 42. dvanajsto znamenje živalskega kroga; 44. državna pravnica; 46. oseba iz Biblije, Judežev sin; 47. policaj konjenik v ZDA. NAVPIČNO: 1. gospod ... v Londonu; 2. predsednik ZSŠDI; 3. kratica za Rdeči križ; 4. komer v nogometu; 5. rimski pesnik (Publius Naso); 6. vhod v sapnik; 7. ameriški filmski igralec Wallach; 8. začetnici našega literarnega zgodovinarja Jevnikarja; 9. prebivalke središča Štajerske; 10. švedska filmska igralka Ekberg; 12. ameriški pisatelj (Michael); 15. znanost; 18. italijanska gledališka igralka De Filippo; 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 ■ 14 15 ■ 16 17 18 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ ■ 28 ■ 29 30 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 ■ 37 38 ■ 39 40 ■ 41 42 43 ■ 44 45 46 ■ 47 20. želatinska snov, ki ne kristalizira; 22. črta, poteza; 24. nemški voznik formule 1, brat Michaela Schumacherja; 26. koničast konec orodja, nasadilo; 27. italijanska pritrdilnica; 29. vrtni škodljivec; 30. naš publicist in družbeno-politični delavec (Rafko); 31. težka jeklena kljuka na ladjah, anker; 32. trivalentni kisik; 36. tkivo, ki povezuje mišice in kosti; 39. mamin ljubljenec; 40. mestece pri Pau-ju v Franciji; 43. kemijski znak za barij; 45. iceberg na dnu. (lako) Primorski dnevnik -torek, 5. avgusta 2014 SLIKOVNA KRIŽANKA - naš podjetnik in občinski odbornik *77 SESTAVIL LAKO REKA V BOLGARIJI, DESNI PRITOK DONAVE ITAL. N0BEL0-VEC (DARIO) DEZIDERIJ ERAZEM NAŠAVAS NA GORIŠKEM ŽITNE LUSKINE, MEKINE NEKDANJI ŠVEDSKI NOG.TRENER LIEDHOLM IGLASTO DREVO OSEBNO ŽENSKO IME ŠVEDSKI NOGOMETNI AS (ZLATAN) SMUČARSKI CENTER NA ŠVEDSKEM SIBIRSKI VELETOK SILI K PRASKANJU PRISTANIŠČE V AM. ZVEZNI DRŽAVI WASHINGTON AM. KOMIK LAUREL TANČICA, PAJČOLAN PIJAČA STARIH SLOVANOV VRHUNSKI ŠPORTNIKI NERODEN ČLOVEK RIBONU-KLEINSKA KISLINA KEM.ZNAK ZAIRIDIJ LJUBITELJ LEPEGA PLIN BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA EDEN OD DUMASOVIH MUŠKETIRJEV JAPONSKI FILMSKI REŽISER KUROSAVA NATURA, PRIRODA KAR SE PRISLUŽI Z DELOM, ZNANJEM DALJŠE OBDOBJE, VEK NEKDANJI TRŽAŠKI KOŠARKAR (RICCARDO) GLAVNO MESTO MORAVSKE KIM NOVAK KRAJ PRI POREČU ZGORNJI DEL STOPALA TEŽKO OZDRAVLJIVA BOLEZEN RAVEN, POVRŠINA, GLADINA ROJAK, DOMAČIN MIHA ARIH MESTO NA KITAJSKEM ŠPANSKA PISATELJICA ...AVILSKA TEKSTILNI IZDELEK STOPNJA PRIDEVNIKA IZVIRNIK, EDINI IZVOD ŠIRJENJE ALI KRČENJE ŽILE, BITJE SRCA HENRY UNTON VASICA PRIREPNU OSMI MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA TRŠA, DALJŠA DLAKA ZAČETEK GIMKANE IT. NOGOMETNI TRENER ARABSKI VOJSKOVODJA TANJA ROMANO OPRAVIČILO NEKDANJI JUGOSLOVANSKI ATLET STEKIČ KOS POHIŠTVA SAMOSTOJNOST, NEODVISNOST ANGL. PEVEC (BRIAN) PRVI MITOLOŠKI LETALEC LJUDSKA NARODNA ARMIJA SPODNJI DEL PROSTORA, POD KRAJEVNA POSEBNOST ANNA OXA KULTURNE RASTLINE ISTE VRSTE RAZTOPINA ZA BEDENJE PERILA LOJZE ABRAM UMETNA TALNA OBLOGA VEČJA KOTANJA ZVODO, RIBNIK OTOK VALEUTIH NAŠA IN SRBOHRVAŠKA ČRKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK SULTANOV PISMENI UKAZ, RAZGLAS SLOVARČEK - ATKA = otok v Aleutih • EOS = grška boginja jutranje zarje • IPIN = mesto na Kitajskem, tudi Yibin • IJAR = mesec v judovskem koledarju • ISKAR = reka v Bolgariji • OESER = nekdanji tržaški košarkar • TACOMA = pristanišče am. zvezne države Washington • VICINI = italijanski nogometni trener (Azeglio) Osebnost na sliki v križanki (letnik 1956) je naš nekdanji športnik in sedaj uspešen podjetnik ter odbornik Občine Trst. Obiskoval je slovenske šole in diplomiral iz ekonomije na tržaški univerzi. Bil je član zlate Jadranove generacije in več let tudi predsednik društva. Dobil je več priznanj tako na športnem kot gospodarskem področju. Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 SLIKOVNA KRIŽANKA -našpesnik*? 1 ""S SESTAVIL LAKO NAJVEČJI NASVETU JE ARABIJA NEKDANJI HRVAŠKI TENISAČ (GORAN) KRATEK ŽIVLJENJEPIS ZA PROŠNJO V SLUŽBO NEKDANJI CITROENOV AVTOMOBIL / NEKDANJI SEKRETAR KPI (ALES-SANDRO) NAŠA PISATELJICA IN PREVAJALKA HERGOLD BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO GRAFIČNO ZNAMENJE NEKDANJI SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ JAJCE (LAT.) AM. IGRALKA GARDNER SL. PREVAJAL- J L ^jÉ^P KA OBLAK POKRAJINA V IRANU OSEBNI ZAIMEK, Ml, VI,... VULKAN NA SICILIJI SL. IGRALKA ...RINA y < BARCELONIN SLOG IGRE AM. IGRALKA BASINGER ► ADA NEGRI FOTO: ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA SEPTEMBER Z DRUGIM IMENOM MOŠKI, KI SE SPOLNO SAMOZADOVOLJNE ŠKOTSKA VLADARSKA RODBINA OSEBNO ŽENSKO IME TROGLAVI PES V GRŠKI MITOLOGIJI TIP EVROPSKE VESOLJSKE RAKETE NEKDANJI ODLIČNI GORIŠKI KOŠARKAR MESTO VTEKSASU, EL... KATRAN VRHNJE ŽENSKO OBLAČILO VILJEM URBAS VOJAŠKO TABORIŠČE SISTEM BARVNETV MILANSKI NOGOMETNI KLUB ČAR, PRIVLAČNOST MESTO V LIGURIJI FILOZOFSKA SMER NEKDANJI JADRANOV KOŠARKAR ČUK ISIČ BREZ VOKALOV NEKD. PREDS. KOSTARIKE AZIJSKI POLOTOK NOGOM. KLUB IZBERGAMA NAŠA NAMI-ZNOTENIŠKA IGRALKA BRŽAN OTOKVJADR. MORJU ITALIJANSKI PEVEC MASCAGNIJE-VA OPERA JAZZOVSKA TEHNIKA MOŠKOST, MOŽATOST, ODLOČNOST ELDA NANUT MOST V BENETKAH ARABSKI ŽREBEC SOD, SODEČ NEKDANJI GVATEMALSKI PREDSEDNIK CATA BREZ SAMOGLASNIKOV SL. PISATELJ ZORMAN KRILO RIMSKE LEGIJE PRVI MITOLOŠKI LETALEC IVAN TAVČAR SHAKESPEAROV KRALJ ANTON AŠKERC NAŠ DED / KRAJ NA PRIMORSKEM (PLEZALNE STENE) LIVIO SEMOLIČ SL.TENISAČI-CASREBOTNIK NEKDANJI NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC OKROGLO ŠTEVILO FIGURA, PODOBA ARISTOFA- NOVA KOMEDIJA ITAL. IGRALKA ZOPPELLI SRBSKI IZUMITELJ TESLA LAURENCE OLIVIER VRHUNSKI ŠPORTNIK LENINOV NASLEDNIK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE SAMUEL ADAMS NEMŠKI SLIKAR (MELCHIOR) SLOVARČEK - AAS = nekdanji norveški hitrostni drsalec (Roald) • ARIAS = nekdanji predsednik Kostarike • LARISTAN = pokrajina v Iranu • NATTA = nekdanji italijanski sekretar KPI • ROOS = nemški slikar • SETA = slovenska prevajalka Oblak • SCAT=jazzovska tehnika petja • SIT = otok v Jadranskem morju Osebnost na sliki v križanki je naš pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik. Rodil se je 11. marca 1936 v Križu pri Trstu. Med drugim je bil dramaturg Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, do leta 1978je urejal mesečnik Dan. Vse do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja SSG v Trstu. Dobitnik je Prešernova nagrade (2011). Primorski dnevnik - torek, 5. avgusta 2014 REBUS (4,8,5) *a (h.W.) REBUS (7,6) *9 (H.W.) 1 2 3 4 5 6 ■ ■ 7 8 9 ■ 10 ■ 11 12 13 14 ■ 15 KRIŽANKA - naša županja *10 VODORAVNO: 1. ime naše županje, na sliki; 7. priimek naše županje, na sliki; 10. glavno mesto province Adrar v Mavretaniji; 11. italijanska nikalnlca; 12. nekdanji kancler ZRN (Konrad); 14. brezoblična in neobdelana gmota; 15. žuželka, ki boleče piči. NAVPIČNO: 1. muha brez samoglasnikov; 2. užitna morska riba; 3. beležnica; 4. naša publlcistka Suhadolc; 5. ameriška filmska igralka In pevka (Irene); 6. arabski žrebec; 8. španska filmska igralka Sastre; 9. naša pevka Jankovič; 12. začetnici našega pesnika Mermolje; 13. uho brez samoglasnika, (lako) /üt'k-zimu TERCON tccnoedilc TUST, Ul. CosuMch Í (indusliijsko cone) tel. D03í/040/62?aí5 ■ foOífiG www.tecroedile.net mail infb@tecnoedile.net Gradbeni in industrijski stroji in oprema prodaja in najem servis / rezervni delt Primorski dnevnik -torek, 5. avgusta 2014 ZA SVOJO VARNOST PREIZKUSITE BREZPLAČNO SVOJ SLUH Sluh je potreben za koncentracijo in pozornost tudi, ko vozimo. Koncentracija v avtu vključuje tako vid kot sluh. Če ne slišimo dovolj dobro, je treba z večjo pozornostjo gledati cesto, kar pomeni, da se zlahka prej utrudimo in smo posledično bolj raztreseni. Ohraniti nadzor nad sluhom je pomembno, saj lahko tako pogosto preprečimo tudi hude posledice! Čakamo vas na sedežih podjetja MAICO, da pridete preizkusiti svoj sluh. NOVI DOSEŽKI PROTI GLUHOSTI MAL: z novim aparatom 2014 je vse drugače! Vabimo vas, da na našem sedežu preizkusite nove dosežke najnapredejše digitalne tehologije Dober glasbenik poje, igra, sodeluje pri glasbenih dogodkih in posluša glasbo. Dober sluh je za to nujno potreben: skrbeti moram za svoja ušesa. Podjetje MAICO mi že dolgo pomaga. Zelo sem zadovoljen s tehnologijo MAICO, ki jo uporabljam. Aparati so tako majhni, da se jih sploh ne vidi. Estetika je pomemben dejavnik za osebo, ki nastopa pred občinstvom, a tudi na spi osno za kogarkoli. Nihče ne bo opazil, da uporabljate aparat, saj je praktično neviden! Nisem si mislil, da je mogoče tehnologijo do take mere izboljšati, a z novimi tehnološkimi pripomočki 2014 je kakovost sluha znatno boljša, sedaj lahko popolno doživljam emocije, ki jih nudi lepa pesem. Nasvet za vsakogar... Pojdite v podjetje MAICO in osebju zaupajte, saj so izredno profesionalni, imajo veliko izkušenj in nudijo visoko kakovost, predvsem pa boste spet pridobili sluh. ZA PREDSTAVITEV NOVE TEHNOLOGIJE MAICO N ! OP.: ZA VSE SVOJE IZDELKE NUDIMO DAVČNI ODBITEK M DO MEJE PLAČILO NA OBROKE BREZ OBRESTI Podjetje ! MAICO vam nudi izredno majhne in vodoodporne aparate V slušnih aparatih, zgrajenih z nanotehnologijo WP, so vsi elektronski deli in ploščica pokriti z zaščitnim filmom, ki je popolnoma neviden in akustično prozoren ter 1000 krat tanjši od človeškega lasu. TEST ODPORNOSTI PROTI DEŽJU G. //f/fij/tfirv-fitrt Waterproof Uveljavljena metoda: stalno kapljanje vode neposredno na aparat TEST ODPORNOSTI PROTI POTENJU Uveljavljena metoda: stalna neposredna izpostavitev aparata močnemu potenju (za preveritev morebitne korozije ali razbarvanja) TEST ODPORNOSTI PROTI POTOPITVI Uveljavljena metoda: aparat je popolnoma potopljen v vodo za 30 minut TEST ODPORNOSTI PROTI VLAGI Uveljavljena metoda: aparat je za 8 ur nameščen v prostor z visoko stopnjo vlage in temperaturo 66°C, vsakih 30 minut pa polit s slano vodo ČAKAMO VAS, DA PRIDETE BREZPLAČNO PREIZKUSITI SVOJ SLUH VIDEM Trg XX Settembre, 24 - Tel. 0432 25463 URNIK: PONEDELJEK - SOBOTA 8.30-12.30 / 15.00-19.00 GORICA Ulica Gen. Cascino, 5/a - Tel. 0481 539686 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00-13.00 ČEDAD Ulica Manzoni, 21 Tel. 0432 730123 URNIK: TOREK - SOBOTA 8.30-12.30 / 15.00-19.00 TRST Ulica Carducci, 45 - Tel. 040 772807 URNIK: PON. - PET. 9.00 - 13.00/ 15.30 - 19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ TRŽIČ Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481 414262 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 13.00/14.00 - 18.00 73 Četrtek, 7. avgusta 2014 ITALIJA, SVET / OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Evropsko združenje in čezmejno sodelovanje Premikov ni tudi zaradi mlačnosti članov komisij Včerajšnje zasedanje skupščine v dvorani občinskega sveta v Gorici APrimorski ~ dnevnik TRZIC - A2A Začelo se je nameščanje katalizatorja V tržiški termoelektrarni A2A se je začelo nameščanje katalizatorja De-Nox, ki bo pripomogel k znižanju emisij dušikovih oksidov iz dimnikov. Na podlagi dogovora z okoljskim ministrstvom se bo moralo nameščanje naprave zaključiti do 31. decembra leta 2015. Poseg je skupno vreden 25 milijonov evrov, podjetje A2A pa se je obvezalo, da bo pri nameščanju nove naprave posebno pozorno na okoljske učinke prenovitvenih del. Do težav bi lahko prišlo zaradi hrupa, zato pa so sprejeli več ukrepov, ki naj bi ga, kar se da, omejili. V prejšnjih dneh je podjetje A2A delilo informativni letak po tržiški in sosednjih občinah, s katerim so pojasnili, kako bo potekalo nameščanje filtrov. Da bo prometnih težav čim manj, bodo skušali čim več gradbenega materiala in delov katalizatorja dostaviti po morju. Na gradbišču bo vsak dan okrog 35 ljudi; specializirani tehniki bodo v Tržič prišli iz raznih italijanskih krajev, medtem ko bodo med delavci zlasti krajani. Člani komisij Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) naj bodo v svojem delu aktivni, predvsem pa prepričani v nujnost krepitve čezmejnega sodelovanja na Goriškem. Na goriškem županstvu je včeraj zasedala skupščina EZTS na svoji deseti seji. Na predsedniškem mestu so potrdili Roberta Goloba in izvolili podpredsednika. To je postal Pierluigi Medeot, generalni tajnik goriške Trgovinske zbornice. Njun mandat bo dveletni. Opravili so tudi obračun dosedanjega dela in posebno pozornost namenili delovanju delovnih komisij. Potrjeni predsednik Golob je poudaril, da morajo komisije sestavljati člani, ki so prepričani v nujnost krepitve čezmejnega sodelovanja, ki si zanj prizadevajo in vanj verjamejo. Delo nekaterih komisij - predvsem komisije za zdravstvo! - je bilo doslej težavno, saj niso bile sklepčne zaradi odsotnosti članov, zlasti slovenskih. Zato je Bernard Spazzapan, koordinator komisije za zdravstvo, včeraj apeliral na tri župane, naj člane, ki niso pripravljeni na aktivno delo, nadomestijo z novimi. Povedal je tudi, da so Delo ovirano zlasti v komisiji za zdravstvo, še tečejo pogovori o t.i. Hiši porodov v komisiji za zdravstvo pripravili tri projekte. »Dva se uspešno izvajata: s prvim smo vzpostavili sodelovanje med psihiatričnimi službami na obeh straneh meje, z drugim si prizadevamo za vključevanje psihiatričnih bolnikov v svet dela. Tretji projekt najbolj zanima ljudi in je vezan na porodnišnico. Stvari so v tem primeru težje, saj je treba upoštevati veliko interesov, tudi zgodovinskih zadev, ki so se nakopičile v letih. Zato imamo težave, ko moramo postaviti skupaj goriško zdravstveno podjetje, šempetrsko bolnišnico in zdravstveni dom v Novi Gorici. Ko govorimo o porodnišnici, gre seveda za kraj, kjer se ljudje rojevajo. Ob tem imamo tudi nekaj, kar se dogaja pred porodom in po njem. Iščemo soglasje, da bi prišli do konkretnih rezultatov,« je povedal in dodal, da bi se morala z novim odborom EZTS spremeniti tudi sestava komisije za zdravstvo. »Ne vem, če bom še naprej koordinator komisije, vsekakor kdorkoli to bo, bo moral prepričano stopiti na pot sodelovanja,« je poudaril Bernard Spazzapan. V razpravo se je vključil koordinator komisije za urbanistiko Livio Semolič. Dosedanje delo EZTS je bilo pozitivno, čeprav »si ne smemo zatiskati oči pred določeni- mi neuspehi«. Med te sodijo - po njegovi oceni - tudi vozli čezmejnega zdravstva, ki je vključeno med glavne programske smernice ETZS. »V zadnjih tednih so prišle na dan določene kritičnosti, vezane tudi na še obstoječe predsodke, ki so prisotni tako med ljudmi kot med njihovimi javnimi predstavniki. Zato upoštevajmo realnost takšno, kakršna je, in ne zanemarjajmo problemov, za katere smo upali, da so že rešeni,« je opozoril in dodal, podobno kot ostali, da mora EZTS nadaljevati z delom bolj prepričano. »Uresničiti moramo vse cilje, ki smo si jih zadali na področju čezmejnega sodelovanja,« je poudaril Semolič, ki je zadovoljen z dosežki urbanistične komisije, za doseganje katerih je ključnega pomena strokovna opora fakultete za arhitekturo Tržaške univerze v Gorici in zveze Confcom-mercio, ki sta odločilno pripomogla k pripravi osnutka skupnega čezmejnega prostorskega načrta. »Dobra praksa zunanje strokovne opore naj se razširi tudi na druge komisije, saj bomo le tako naše delo v EZTS opremili s prepotrebno strokovnostjo,« je prepričan. Včerajšnje seje so se udeležili novo-goriški župan Matej Arčon, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk in goriški podžupan Roberto Sartori. V svojem obračunu opravljenega dela je direktorica EZTS Sandra Sodini spregovorila o treh projektnih sklopih, ki jih uresničujejo. Prvi zadeva ovrednotenje reke Soče, drugi uresničitev železniške povezave med Gorico in Novo Gorico, tretji je posvečen zdravstvu. S tem v zvezi je bilo povedano, da so še v teku pogovori o t.i. Hiši porodov, za katero upajo, da bodo na slovenski strani presegli dosedanjo mlačnost. Med zasedanjem so tudi odobrili finančni obračun EZTS, ki beleži ostanek 50.154 evrov. Člani skupščine in komisije EZTS za svoje delo ne prejemajo denarja. STANDREZ Aretacija pred mejo Goriški policisti so v soboto popoldne aretirali 47-letno romunsko državljanko A.B., zoper katero je nalog o priporu izdalo sodišče v Bolo-gni. Ženska se je skupaj s sodržavljani peljala na avtobusu, ki je bil namenjen v Romunijo. Policisti so avtobus pregledali tik pred prečkanjem meje pri Štandrežu. Po ugotovitvi njene identitete so jo priprli in odpeljali v koronejski zapor v Trstu, kjer bo prestala enoletno zaporno kazen. SOVODNJE - Za povečanje potresne varnosti poslopij Delijo prispevke Koristniki bodo prejeli od 10 do 40 tisoč evrov - Prošnje zbirajo do 27. septembra Prebivalci sovodenjske občine imajo do konca septembra čas, da vložijo prošnjo za koriščenje prispevkov za povečanje potresne varnosti svojih domov in hiš. »Pred štirimi leti je bila sovo-denjska občina vključena med območja z višjo stopnjo potresne nevarnosti - prešli smo s tretje na drugo stopnjo, zaradi česar sklepamo, da večji del obstoječih skladb ni v skladu z novimi potresnimi pravili. Kdor se pa odloči za gradnjo nove hiše, mora seveda upoštevati nova določila - v svoje poslopje bo tako nedvomno vzidal veliko več železa, kot bi to storil pred leti,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, po kateri imajo zdaj lastniki hiš, zgrajenih pred spremembo novih protipotresnih določil, možnost, da koristijo prispevek za povečanje potresne varnosti svojih domov. »Na državni ravni je bil objavljen razpis, na podlagi katerega posamezne dežele financirajo gradbene posege s ciljem povečanja stopnje potresne varnosti. Občine imajo pri tem nalogo, da pro- movirajo razpis in zberejo prošnje,« pravi županja in razlaga, da imajo sovo-denjski občani za vložitev prošenj časa do 27. septembra. Domačini bodo finančno pomoč lahko prejeli le za obnovo obstoječih poslopij - tudi v primeru, da jih povsem porušijo in znova zgradijo. V razpisu je predvidena pomoč za tri vrste obnovitvenih posegov, ki gredo od utrditve poslopij do njihovega porušenja in ponovne izgradnje. Koristniki bodo prejeli od 10 do 40 evrov prispevka - znesek je pač odvisen od vrste obnovitvenega posega. Županja pojasnjuje, da so vse informacije na voljo v tehničnem uradu sovodenjske občine. Kot so zapisali na občinski spletni strani, bo tehnični urad zaprt od 11. do 14. avgusta. Za izročanje dokumentov v tem času se ljudje lahko obrnejo na občinski urad za protokol v urniku, ko je odprt za javnost. Razpis za povečanje potresne varnosti je pomemben tudi za ohranjanje tipičnega izgleda posameznih vasi, saj cilja na ovrednotenje obstoječih poslopij. Pogled na Sovodnje bumbaca GORICA - Po deložaciji iz stanovanja ATER Brezdomka spet v parku Štiri leta je preživela v stanovanju, kjer naj bi ostala največ en mesec - Stroške si je naprtilo združenje Arcobaleno Elsa Sotgia v spominskem parku bumbaca Brezdomka s Sardinije Elsa Sotgia že nekaj dni prenočuje v spominskem parku vzdolž Korza. Zadnja štiri leta je zasedala stanovanje podjetja ATER, ki ga ima v najemu združenje Arcobaleno, pred tem pa je več let živela v ljudskem vrtu na Korzu Verdi. Leta 2009 je brezdomki priskočilo na pomoč združenje Arcobaleno in ji priskrbelo stanovanje; njena nastanitev v njem bi morala biti začasna, trajati bi morala le en mesec. Sprva je najemnine plačevala občina Sassari, potem pa je moralo za vse stroške skrbeti združenje Arcobaleno. »Gospa ni sodelovala z nami pri iskanju rešitve. Z nami se ni hotela niti pogovarjati, zamenjala je celo ključavnico stanovanja. Pred njenim prihodom smo le-tega namenjali bivšim zapornikom, ki niso vedeli kam, ko so jih spustili iz zapora. Ker se z njo ni bilo mogoče pogovarjati, smo se nazadnje morali obrniti na sodišče, ki je izdalo sklep o njeni izselitvi,« pravi g. Alberto De Nadai iz združenja Ar-cobaleno. Elsa Sotgia je stanovanje zapustila pred enim mesecem. Kmalu zatem se je preselila v spominski park, kjer sedaj živi pod milim nebom. 18 Torek, 5. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR / VIŽINTINI - Poklon umrlim madžarskim vojakom Prišla z vrečko zemlje Iz Madžarske je prinesla vrečko zemlje in jo stresla na gredico pred madžarsko kapelico pri Vižintinih. Tako se je poklonila spominu padlih madžarskih vojakov na Soški fronti ena izmed romaric in romarjev, ki so minuli konec tedna obiskali naše krajev v iskanju sledi svojih sorojakov. Že v soboto se je okrog 120 madžarskih romarjev odpravilo na Debelo grižo in avstroo-grsko vojaško pokopališče v Foljanu, nato so bili v nedeljo na vrsti Vižinti-ni, kjer je ob somaševanju doberdob-skega župnika Ambroža Kodelje mašo daroval madžarski vojaški škof Laszlo Biro. Po obredu v madžarskem, slovenskem in italijanskem jeziku so odkrili tablo, ki sta jo v spomin na madžarske vojake postavili katoliška vojaška škofija in turistična agencija Miss-zio tours. Z romarji je na Debelo grižo in k Vižintinom prišel tudi podpredsednik madžarskega državnega zbora Romarica stresa zemljo pred madžarsko kapelo (levo), med svečanostjo (zgoraj) bumbaca Istvan Jakab, ki je pred kapelo tudi nagovoril navzoče. »Spomniti se moramo grozot prve svetove vojne; takratni tragični dogodki morajo biti v poduk novejšim generacijam. V teh krajih je med prvo svetovno vojno umrlo na tisoče mladih, zdaj pa se naši narodi tu združujejo v miru,« je povedal podpredsednik madžarskega državnega zbora Istvan Jakab. V imenu doberdobske občinske uprave je bil prisoten župan Fa-bio Vizintin. Po njegovih besedah ni v obeleževanju stoletnice prve svetovne vojne prav nič prazničnega, saj vojna vselej pomeni izredno tragedijo. »Prva svetovna vojna je pustila za sabo na tisoče vdov in sirot, kljub temu pa smo komaj po drugi svetovni vojni Evropejci razumeli, da moramo stopiti skupaj. Od takrat v Evropi ni več vojn, na žalost pa še vedno divjajo tudi zelo blizu nam -v Gazi, v Ukrajini,« je opozoril do-berdobski župan Vizintin. Ob zaključku svečanosti so se madžarski romarji odpravili proti domu. Med potjo so postali v Lendavi, kjer so se srečali s predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Svečanosti pri Vižintinih (levo) in v Foljanu (zgoraj) GORICA - Avgustovske sobote Brezplačni obiski grofovega dvorca takoj pritegnili več deset Goričanov Goričani so se v takoj odzvali na možnost brezplačnega obiska dvorca Co-ronini Cronberg ob avgustovskih sobotah. Že na prvo soboto je dvorec privabil več desetin obiskovalcev. Med njimi je bil tudi marsikdo, ki, čeprav živi v Gorici, pred tem še ni stopil v palačo, ki predstavlja enega izmed najbolj dragocenih kulturnih zakladov v mestu. Na pobudo Fundacije palače Coro-nini Cronberg bodo Goričani lahko v avgustu brezplačno obiskovali tako grofovo rezidenco na Vialu kakor tudi razstavo uniform v nekdanjih konjušnicah. V soboto se je že ob 10. uri - ob urniku odprtja - pred vhodom zbrala množica ljudi za prevzem brezplačne vstopnice. Poleg petnajstih soban dvorca, skozi katere obiskovalci odkrivajo, kako je grofovska rodbina povezana s preteklostjo Goriške, je radovednost vzbujala tudi razstava uniform, ki jo dopolnjujeta še dve drugi razstavi v mestu -v muzeju sv. Klare in v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju. Uredili so jih na pobudo kulturnega združenja Isonzo in so posebej posvečene prvi svetovni vojni. Dvorec bo spet na ogled v soboto, 9. avgusta, med 10. in 13. uro; brezplačne vodene obiske za Goričane bodo priredili ob 10., 11. in 12. uri. Za prevzem vstopnice je treba pokazati osebni dokument z vpisom kraja bivališča. Sobotni obisk dvorca FOLJAN-REDIPULJA - V krajih spomina Mrzlične priprave na papežev obisk V občini Foljan-Redipulja potekajo mrzlične priprave na obisk papeža Frančiška, ki bo v dopoldanskem času 13. septembra v pičlih treh urah najprej molil na avstro-ogrskem pokopališču v Foljanu in nato maše-val ob vznožju stopnišča kostnice v Redipulji. S svojim goriškim romanjem ob stoletnici začetka prve svetovne vojne bo papež počastil spomin na žrtve vseh vojn. Frančiškovo letalo bo vzletelo iz Ciampina ob 8. uri in pristalo v Ron-kah okrog 8.50. Na letališču bodo papeža pričakali predstavniki oblasti, po rokovanju z njimi ga bodo z avtomobilom odpeljali na avstro-ogrsko pokopališče (ob 9.15). Vanj bo vstopil sam za zbrano molitev pred spomenikom v središču pokopališča, kjer so pokopani posmrtni ostanki 7 tisoč neznanih vojakov. Okrog 9.30 ga bodo odpeljali h kostnici, kjer bo z začetkom ob 10. uri daroval mašo za padle v vseh vojnah. Tam ga bo sprejel msgr. Santo Marciano, vojaški or-dinarij za Italijo, ki bo somaševal v družbi škofov iz dežele FJK in še drugih vojaških ordinarijev in kaplanov. Ob koncu se bo msgr. Marciano tudi zahvalil papežu, saj bo obred pri kostnici na vojaškem ozemlju, ki ga upravlja obrambno ministrstvo in nad katerim goriška nadškofija nima oblasti. Papeža bodo pozdravili še vrhovni poveljniki vojske, nakar bodo Frančiška ob 11.30 odpeljali v Ronke, od koder bo njegovo letalo natanko opoldne vzletelo v smeri Rima. Poleg institucij, ki pripravljajo obisk, so na delu tudi prostovoljci, ki pri združenju Pro Loco iz Foljana-Redipulje skrbijo za t.i. Poti miru in Razglednica z večjezično dobrodošlico za turistično ovrednotenje krajev spomina. Pripravili so večje število lepakov velikega in malega formata z večjezično dobrodošlico za papeža. V »hišici« v Ulici Terza Armata 54 (nasproti nekdanje železniške postaje, kjer so uredili virtualni muzej prve svetovne vojne) bo od 17. avgusta dalje pisarna, ki bo spremljala potek priprav (informacije na tel. 3452999683); tam bodo tudi imeli na voljo lepake, razglednice, zastavice in še drugo gradivo, povezano s papeževim obiskom. Na razglednico bo mogoče dobiti spominski žig z napisom »Redipuglia« in z datumom. Ker pričakujejo naval ljudi, razmišljajo o tem, da bi na območju avstro-ogr-skega pokopališča namestili velik ekran in kakih sto sedežev za vernike, ki bi želeli spremljati papeževo mašo v Redipulji. GORICA - Pod nadvozom pri Majnicah Pozor, zapora! Pol mesta tvega električni mrk, tehniki odpravljajo okvaro Zapora ceste in smerokaz, ki usmerja na alternativne poti bumbaca Gorica tvega električni mrk. Na srednjenapetostnem električnem omrežju na območju med Podgoro in Oslavjem je prišlo do dvojne okvare, ki je posledica neviht in udarov strel iz zadnjih dni. Ker obstaja resnična nevarnost, da bi zaradi okvare pol Gorice ostalo brez električne energije, so se včeraj pri podjetju AcegasAps-Amga odločili za takojšnje popravilo, zaradi česar so že sinoči zaprli cesti, ki sta speljani pod nadvozom Ragazzi del '99 med Podgoro in Majnicami ter vodita v smeri Gradišča oz. Gorice. Tehniki podjetja AcegasAps-Amga so se lotili iskanja točnih mest, kjer je prišlo do okvar, da bi čim prej poskrbeli za namestitev novih kablov. Z goriške občine so sinoči opozorili, da naj bi poseg trajal celo noč, morebiti naj bi se zavlekel do današnjih dopoldanskih ur. Tehniki s svojim delom hitijo tudi zaradi neugodnih vremenskih napovedi: danes bo namreč spremenljivo do pretežno oblačno. Nastajale bodo krajevne plohe in nevihte, ki lahko ovirajo poseg tehnikov. Spremenljivo vreme naj bi se nadaljevalo tudi jutri, še napovedujejo. Mestni redarji so po sinočnjem zaprtju cest pod nadvozom nemudoma uredili obvoz po okoliških ulicah. Voznikom, ki so iz Gorice namenjeni v Gradišče, svetujejo, naj zavijejo v Ulico Brigata Campobasso in naj se po njej zapeljejo do državne ceste na Majnicah. Cesto bodo seveda odprli, komaj bo to mogoče. Zmanjšan tlak in prekinitev dobave vode v Doberdobu Zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju v Doberdobu jutri, 6. avgusta, in v četrtek, 7. avgusta, utegne priti do začasnega zmanjšanega tlaka ali tudi prekinitev dobave pitne vode na celotnem območju vasi. Do težav bo lahko prišlo tako jutri kot v četrtek ves dan; domačini naj imajo na zalogi zadostne količine vode. / GORIŠKI PROSTOR_Torek, 5. avgusta 2014 1 9 GORIŠKI AVGUST Počastili bodo spomin na žrtve jedrskih bomb Združenje Arcobaleno prireja jutri ob 21. uri tradicionalno svečanost v spominskem parku na Korzu Italia v Gorici. Ob obletnici se bodo spomnili žrtev jedrskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem leta 1945. Prebirali bodo misli o samoti in zapeli. »Carmen« v Kinemaxu V tržiški Kinemax se nocoj vrača operna predstava. Z začetkom ob 20. bodo vrteli Bizetovo »Carmen«, ki so jo leta 2009 uprizorili v milanskem teatru La Scala. Dirigiral je Daniel Barenboim, režijo je podpisala Emma Dante, ki je s posodobljeno in provo-kativno uprizoritvijo izzvala val kritik in obenem pohval. Izjemni so bili tudi pevci: tenor Jonas Kaufmann (Don José), bariton Erwin Schrott (Esca-millo), sopranistka Adriana Damato (Micaela) in mezzo-sopranistka Anita Rachvelishvili (Carmen). Nova operna sezona v kinodvorani se bo začela 7. decembra z otvoritveno predstavo v La Scali. Jubilejni »Il nostri borc« Nagrada sv. Roka, ki jo podeljujejo v goriškem Podturnu, ima 40 let. V župnijski dvorani Incontro v Podturnu bo danes ob 18. uri predstavitev jubilejne številke publikacije »Il nostri borc«, ki je posvečena obletnici ter pripovednim besedilom in pesmim furlanske avtorice Anne Bombig iz Fare. Ob tej priložnosti bodo odprli dokumentarno in fotografsko razstavo o književnici. Na predstavitvi bodo sodelovali uredniki publikacije Sergio Tavano, Vanni Fe-resin in Laura Madriz. Battello drevi v Moraru Na pobudo združenja Par Morar bo nocoj ob 21. uri na turistični kmetiji Al Diaul v Moraru, nasproti cerkve, javno srečanje z Nereom Battellom na temo »Ukinitev senata«. Malijski kitarist V okviru festivala Glasbe sveta 2014 na gradu Kromberk bo drevi ob 21. uri nastop priznanega malijskega kitarista Habiba Koitéja z bendom Bamada; od 19. ure dalje bo na prizorišču tržnica Dobrote sveta. Kraljeva glasba Na dvoru palače Torriani v Gradišču bo drevi ob 21. uri nastopila madžarska skupina Musica Redidiva. Na koncertu z naslovom »Musica regale« bo ponudila repertoar skladb s kraljevih dvorov v obdobju renesanse. Dogodek organizira Dramsam - Centro giuliano di musica antica v okviru festivala dvorne glasbe. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani palače Torriani; vstop bo prost do zasedbe razpoložljivih mest. Trio Euterpe v Marianu V okviru 16. izvedbe festivala V zvokih krajev, ki ga prireja združenje Progetto Musica, bo drevi nastopil Trio Euterpe, ki ga sestavljajo flavtistki Arianna Russolo in Serena Michelin ter pianist Dimitri Candoni. Izvajali bodo Bacha, Vivaldija in Dopplerja. Koncert v cerkvi v Marianu bo ob 21. uri, vstop prost. Turnir iger iz betule Nadaljuje se niz Poletnih doživetij v Novi Gorici. Na ploščadi za mestno hišo bo danes ob 17. uri otroško poletno popoldne, ob 21. uri bo sledil turnir iger iz betule. GRADEŽ - Od danes do četrtka Lagunafest Drevi David Riondino z zgodbo o vojaku Petru Panu Stoletnici začetka prve svetovne vojne in še zlasti odnosu med hrano in vojno bo posvečen letošnji Laugnaefest, ki se danes začenja v Gradežu in bo trajal do četrtka, 7. avgusta. Protagonist današnjega večera bo gledališki igralec David Riondino, ki se bo ob 22. uri predstavil na nabrežju Nazario Sauro s predstave »Peter Pan va alla (grande) guer-ra«; posvečena je življenju madžarskega vojaka Petra Pana, ki je pokopan na av-stro-ogrskem pokopališču v kraju Bas-sano del Grappa in čigar ime spominja na junaka iz Disneyeve risanke. Že ob 21. uri bodo na istem prizorišču predvajali dokumentarni film »Eppur si beve«, ki ga s starimi posnetki izdelal Giampaolo Penco. Večer se bo zaključil s predvajanjem intervjuja Fernande Pivano, ki ga je leta 2004 opravil režiser Sergio Nait-za. V primeru slabega vremena bo večer potekal v hotelu Astoria. Jutri ob 21. uri bo na vrsti predstava »Pazzi di cibo«, ki jo bosta oblikovala Andrea Segre in Massimo Cirri. V četrtek, 7. avgusta, se bo festival zaključil na ladji Nuova Cristina, s katero se bodo odpravili v laguno in se spomnili pomorščaka Luigija Rizza, ki je med prvo svetovno vojno potopil ladjo Wien v tržaškem pristanišču. Njegovo zgodbo bosta pripovedovala Sebastiano Somma in Sara Alzetta. REDIPIULJA - Konec avgusta Prirejajo treking ■ V| I t«v v po kraškem bojišču V polnem teku so priprave na Treking po kraškem bojišču, ki ga ob stoletnici začetka prve svetovne vojne med 25. in 29. avgustom prireja združenje FIASP v sodelovanju z društvom Pro Loco iz Foljana in Robi klubom iz Redipulje. Udeleženci bodo pešačili po gozdnih poteh pet dni; dnevno bodo prehodili okrog dvajset kilometrov. Prvi dan se bodo odpravili iz Sesljana mimo Tržiča do Redipulje; drugi dan bodo odkrivali lepote naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera. Tretji dan se bodo iz Redipulje odpravili do Debele griže, Martinščine, Vrha in Brestov-ca, četrti pa do mirenskega gradu. Peti dan jih bo pot peljala iz Mirna mimo Gorice in Nove Gorice do vrha Sabotina. Skupno bo udeležencev sedemdeset, informacije so na voljo na ustanovi IAT v Redipu-lji (0481-489139). Vseh pet dni si bodo ogledali razne ostaline iz prve svetovne vojne v družbi krajevnih izvedencev in zgodovinarjev, ob zaključku vsakodnevnega pešačenja so na programu tematske večerje. Udeleženci bodo prenočili v športnem središču v Redipulji, en večer bodo preživeli v Gradežu. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 15. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. 17.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 20.00 »CARMEN« (opera predstavljena v opernem gledališču Scala pred letom 2009). 18.10 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D). 18.00 -20.00 - 22.15 »Anarchia - La notte del giudizio«. 18.00 - 22.15 »Una notte in giallo«. 20.00 »Per qualche dollaro in piu« (digital verzija). ~M Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi v soboto, 9. avgusta, ob 20.30 v cerkvi Sv. Lovrenca na orgelski koncert, ki ga bo izvajal Mirko Butkovič ob spremljavi Luke Massa (klarinet) in Enze Pecorari (sopran). H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. S Izleti KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ vabi 24. avgusta na izlet za člane in prijatelje na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah, to je Velika Planina. Odhod ob 7.00, povratek ob 23.00. Cena izleta 20 evrov (doplačila za nihalko). Prijave sprejemajo člani društva do 18. avgusta po tel. 334-2825953, 334-2294517. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta zaradi poletnih počitnic. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do 22. avgusta vključno. GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT obvešča, da ostaja zaprta za poletni premor. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI (MEDIATECA.GO) obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do 24. avgusta vključno; od 25. avgusta od ponedeljka do petka 15.00-19.00. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 11. do 24. avgusta. SKŠD KRAS DOL POLJANE prireja »Feragošto Palkišče beach«. Na prizorišču ob društvenem sedežu bo poskrbljeno za zabavo v bazenu, igre in natečaj za izbiro Miss in Mister Ferago-što, pekli bodo prašiča. Informacije in prijave na tel. 338-3176605 (Katiuša), 337-8245665 (Marko), 349-6753172 (Sara) najkasneje do 10. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta, urad v Čedadu pa do 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SO-VODNJE 2014 - na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 18. do 22. avgusta, od 8.30 do 12.30. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje: opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igriš- ču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2001 do 2009. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave (do četrtka, 14. avgusta) in informacije na asdsovodnje@libero.it ali po tel. 328-3674301 (Rudi Devetak), 329-7411459 (Ljubica Butkovič), 335312083 (Aleksij Soban), 334-6691042 (Edi Pavletič), 389-7977416 (Luka Cijan), 00386-40607320 (Rok Černe). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta do 15. avgusta. OVERNIGHT: brezplačni avtobusi zagotavljajo povratne vožnje za mladino, ki se bo do 23. avgusta odpravila v Gradež. Na pot v smeri Gradišča in Gorice bodo avtobusi krenili: 9., 15., 16. in 23. avgusta. Start bo z gradeške avtobusne postaje ob 1.30 in 3.00. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it 13 Prireditve »POLETJE V TRŽIČU« - 6. avgusta, 9.30-11.00 srečanje z naslovom »Na-ti per leggere« v parku Unicefa na trgu Unita. Na Trgu Falcone e Borsellino ob 21. uri: 7. avgusta, film »Thor - The dark world«; 14. avgusta, film »Zoran mio nipote scemo«; 21. avgusta, film »La grande bellezza«; 22. avgusta, ob 20.30 srečanje z naslovom »Spomini na veliko vojno« v organizaciji univerze za tretje starostno obdobje. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): 6. avgusta, ob 18. uri tehnika samoobrambe Dha-nurveda, vodi Carlo Soranzio; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in sprostilna tehnika s tibetanskimi zvonovi, vodi Gabriele Sandrin; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Rei-ki, vodi Liliana Visintin in Jam session v parku; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 329-2164329, ahau.even-ti@gmail.com. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽIN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 7. avgusta, na novo srečanje pod lipami, kjer bo gost večera slovenski kantavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar. Pogovor z njim bo vodil Jan Leopoli. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v zunanjih prostorih, v primeru slabega vremena pa v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. ™ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA LETNI KINO SILVANA FURLANA na ploščadi za občinsko stavbo v Novi Gorici ob 21. uri: 7. avgusta izbor kratkih animiranih filmov iz Švice, Švedske, Madžarske, Italije, Slovenije, Nemčije, Francije, Kanade in ZDA; 8. avgusta »Adria Blues« Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, 2013; 9. avgusta »Bekas« Švedska, Finska, Irak, 2012; 10. avgusta »Vaje v objemu« Slovenija, 2012 in »Trenutek vročice - Nastja Bremec & Michal Rynia« Slovenija, 2012; več na www.nova-gorica.si. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo 8. avgusta, ob 20. uri potujoči mednarodni festival poezije in glasbe »Vode iz vode«; z branji bodo sodelovali Andreina Trusgnach, Rok Alboje, Karmen Vidmar, Vincen-zo Della Mea in Valter Lauri, glasbena spremljava Davida Tomasetiga. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Mario Lo' Re (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev; 10.00, Lidia Magrin vd. Fachin na glavnem pokopališču, sledila bo upepelitev. DANES V VERSI PRI ROMANSU: 17.30, Agostino Cettini iz Vicenze v cerkev in na pokopališče v Romansu. DANES V RONKAH: 11.00, Mafalda Scarel vd. Zorat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 11.00, Fabio Tonut iz Gradeža v cerkev in na pokopališče v Škocjanu. Ob smrti zvestega navijača in prijatelja Evgena Plesničarja izrekajo svojcem iskreno sožalje vsi pri OK Val. 2 0 Torek, 5. avgusta 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba b ča U boofc P tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Knjigo posvečam 97. slovenskemu polku iz Trsta, v katerem je služboval tudi moj nono Jože Pirjevec-Joštov iz Dan pri Sežani. Ta polk, v katerem so večinoma bili Slovenci iz Primorske in Istre, je že v prvih dveh mesecih prve svetovne vojne izgubil polovico moštva v poletni kampanji v Galiciji. Jože Pirjevec je imel to srečo, da je to nesmiselno klavnico srečno preživel, čeprav ga je zaznamovala za celo življenje. I t pričujočem besedilu se av-1 M tor ni omejil samo na slo-1 š vensko izkušnjo prve sveto-1 t vne vojne, temveč je v svojo pripoved zaobjel širše evropsko dogajanje. Vojna med leti 1914-1918 je sicer divjala tudi na drugih prizoriščih — v Afriki, na Srednjem Vzhodu in na Pacifiku — njena glavna težišča pa so bila na štirih frontah v Evropi: na zahodni, kjer so Nemci preko nevtralne Belgije napadli Francijo, na vzhodni, od Galicije do vzhodne Prusije, kjer so se spopadli Rusi z Nemci in Avstrijci, na balkanski, ki se je razcepila s svoje strani na vrsto spopadov med Avstrijci, Srbi in Črnogorci, med Srbi in Bolgari, med Avstrijci, Nemci in Romuni, da o Turkih niti ne govorimo. Z našega zornega kota je seveda najpomembnejša soška fronta, ki pa je bila samo del daljše frontne linije med habsburškim cesarstvom in savojskim kraljestvom, ko se je Italija spomladi leta 1915 odločila, da napove vojno svoji dotedanji zaveznici. Po napoleonskih vojnah na začetku 19. stoletja se je prvič zgodilo, da je postal zahodni del naše domovine prizorišče velikih spopadov, ki so usodno zarezali v tkivo našega naroda in so vplivali na njegovo usodo tudi po sklenitvi miru. Da so bili Slovenci vpleteni v smrtonosni metež, ki je na začetku avgusta 1914 zajel velik del Evrope, seveda ni bilo treba čakati izbruha italijanskega imperializma. Naši fantje so se kot zvesti podaniki njegovega c. kr. veličanstva Franca Jožefa že od samega začetka znašli na fronti na Drini, kjer so se spopadli s Srbi, in v Galiciji ter v Krpatih, kjer so se borili z Rusi. Številni evropski narodi so stopili v vojno z navdušenjem, prepričani, da gre za krvavo kopel, iz katere bodo izšli prenovljeni in zmagoviti. V svoji zaslepljenosti so tudi mislili, da bo vojna kratka in da bodo za božič že doma. Dvomim, da so tudi Slovenci odhajali v boj z navdušenjem, čeprav je res, da so pojoč stopali na vlake, ki so jih peljali v klavnico. Pač skladno z navadami in zapovedano patriotsko retoriko časa, ki pa ni mogla zakriti dejstva, da naš narod od prve svetovne vojne ni mogel pričakovati nobene kori- sti. Če bi zmagale osrednje sile, Avstroo-grska in Nemčija, bi pomenilo, da bi se v habsburški monarhiji še utrdila nemška in madžarska hegemonija, ki je desetletja tlačila podložna slovanska ljudstva. Poleg tega so bili Slovenci prisiljeni, da se borijo s Srbi in Rusi, na katere so še do nedavna gledali, prav iz protesta proti centalizmu Dunaja in Budimpešte, kot na brate. Ko se je v vojno po nekaj mesecih obotavljanja in barantanja zapletla še Italija, je bila alternativa, pred katero so bili postavljeni Slovenci, še slabša, kajti če bi zmagala slednja, kot članica Antante (Velika Britanija, Francija in Rusija), bi iz strateških razlogov zahtevala zase — in tako se je tudi zgodilo — velik del našega etničnega ozemlja. V tem kratkem uvodu ne nameravam obnavljati tega, kar je avtor izčrpno orisal v svojem besedilu. Bolj primerno se mi zdi poudariti tiste značilnosti njegove knjige, ki prinašajo v naše vedenje o prvi svetovni vojni nova spoznanja. V zadnjih sto letih, ki nas ločijo od usodnih sarajevskih strelov, je bilo o razlogih, poteku in razpletu prve svetovne vojne napisanih na stotine, če ne na tisoče knjig. Če bi se avtor omejil samo na prikaz dogajanja, kakor se je razvijal med leti 19141918 v evropskih centrih oblasti in na bojiščih, bi opravil zaslužno delo, saj mu je uspelo prikazati potek vojne vihre na razumljiv in razčlenjen način. Toda, kar daje njegovi pripovedi posebno draž, so tisti odlomki, v katerih posveča pozornost malemu človeku in njegovemu osebnemu doživljanju velike tragedije. Prav na teh straneh, ki so napisane na podlagi manj znanih ali do sedaj še neuporabljenih virov, je moč Simčičeve vojne kronike. Tukaj Slovenci zares postanejo protagonisti knjige, saj na neposreden, včasih naiven a prepričljiv, način pripovedujejo o tegobah, stiskah in bolečinah časa, v katerega so bili vpeti. Sredi velikega mozaika političnega in vojnega dogajanja, o katerem nam poroča avtor, se zasvetijo drobci pristnih življenjskih izkušenj in spoznanj, ki nam dovoljujejo reči, da je pričujočo knjigo vredno vzeti v roke, jo prebrati in se ob njej zamisliti. dr. Jože Pirjevec Leto 1914 Predvečer vojne VOJSKA, je zapisal ljubljanski dnevnik Slovenec v nedeljo, 26. julija 1914, v posebni izdaji, z nenavadno velikimi črkami na naslovnici. Avstro-Ogrska je pravkar prekinila diplomatske odnose s Srbijo, in to je bil prvi korak proti vojni z njo. Dvojna monarhija bo Srbiji uradno napovedala vojno šele dva dni pozneje, 28. julija ob 16. uri. »Vojska«, ta kratka beseda, ki je v tedanjem izrazoslovju pomenila začetek vojne, je v srca preprostih ljudi vnesla stisko, negotovost in strah. Za Avstro-Ogr-sko (Slovenci in slovenske dežele so bili sestavni del avstrijskega cesarstva že od 13. stoletja) je bilo takrat dolgo obdobje miru ter zlata doba dinamičnega gospodarskega razvoja, relativne stabilne blaginje in kulturnega razcveta. Res je tudi, da je bilo za slovenski narod to tudi obdobje nenehnih konfliktov. V zadnjih desetletjih obstoja dvojne monarhije so v prvi plan prišla zlasti mednacionalna trenja Slovencev z germanskimi nacionalisti v Ljubljani in na Štajerskem ter z italijansko iredento ob jadranski obali. Slovenci in Slovani so bili v dvojni monarhiji pogosto predmet poniževanja, odkritega zaničevanja, krivic in nenehnih političnih pritiskov. Kljub vsemu pa so, kljub temu da so bili med najmanjšimi narodnimi skupnostmi v monarhiji, pred prvo svetovno vojno doživljali tudi obdobje hitre nacionalne emancipacije in naglega razvoja na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Čeprav so bili večinoma pripadniki preprostega in konzervativnega kmečkega stanu, so se rano naučili politično organizirati, dojeli so potrebo po medsebojni solidarnosti, začeli so se gospodarsko in finančno povezovali in se razmeroma hitro uvrstili med razvite sodobne evropske narode. In še ena posebnost: Slovenci so bili med najbolj pismenimi narodi v Evropi. Zato je sklicevanje nemških in italijanskih nacionalistov na lastno kulturno superiornost v primerjavi z njimi absurdno. Slovenci v svoji zgodovini res niso imeli lastnega plemstva, kraljev in velekapitala, zato naj bi bili »nezgodovinski narod«, ki se ne more sklicevati na historično državno pravo, tako kot na primer Hrvati. Po mitih italijanskih nacionalistov naj bi bila Italija dedič starodavnega Rima in to naj bi ji zagotavljalo kulturno večvrednost. Toda tudi ti iredentistični »argumenti« ne držijo vode: na podobne bi se lahko sklicevali današnji Grki in iskali svoje zgodovinske korenine pri Aristotelu in Platonu ali pa današnji Peru, ki bi svojo nacionalno večvrednost lahko utemeljeval z dediščino kulture starodavnih Inkov. Toda tudi majhni, številni finančni vložki v slovenskih zadružnih hranilnicah in množično prizadevanje za umno gospodarjenje so med najširše sloje slovenskega prebivalstva s časom prinašali napredek. Ta vzpon sicer ni bil hiter, vendar se je odvijal na osebni in družinski ravni, od enega do drugega cilja. Pri prizadevanjih za kulturni in gospodarski napredek so Slovenci sicer pogosto naleteli na umetne ovire, ki sta jih postavljali nemška in italijanska nacionalistična elita. V slovenskih deželah je obstajala razvita šolska mreža, že precej pred prvo svetovno vojno pa se je razvilo tudi živahno založništvo. Svoj delež k razsvetljevanju ljudskih množic so prispevali pevski zbori, številna čital-niška in kulturna društva ter podobno. Nemški in italijanski raznarodovalni pritiski so Slovence prisilili, da so poiskali učinkovite metode političnega organiziranja in združevanja, čeprav so jih politika in različne ideologije med Jože Pirjevec-Joštov iz Dan pri Sežani (desno), pripadnik tržaškega 97. polka v Galiciji poleti 1914 in zgoraj Franc Ferdinand s soprogo Sofijo in otroci seboj tudi ostro razdvajale. Ze pred prvo svetovno vojno so imeli več kakovostnih časnikov in revij, sicer precej različne politične usmeritve, ki so uspešno oblikovali javno mnenje in veliko prispevali k splošnemu razsvetljevanju in političnemu profilira-nju prebivalstva. V državni upravi, sodstvu, državnih podjetjih in častniški strukturi dvojne monarhije so bili Slovenci vedno v manjšini. Na teh področjih so po nepisanem pravilu prednost imeli pripadniki »državotvornih« narodov, toda kjerkoli so Slovenci dobili možnost, so se uspešno prebijali. Nikoli jim ni bilo nič podarjeno; kot narodna skupnost, pa tudi kot posamezniki in družine, so si morali svoj položaj izboriti sami, in to z delom, sposobnostmi ter velikim potrpljenjem. Bili so najmanjša narodna skupnost v dvojni monarhiji; velika prednost — in hkrati prekletstvo — je bil pomemben geostrateški položaj slovenskih dežel. Pod slovensko oblastjo so, z vojaškega strateškega vidika, še danes pomembna »ljubljanska vrata«. Prek slovenskih dežel je od sredine 19. stoletja potekal dober del osrednje prometne zveze za dvojno monarhijo, v večini preko železniške proge Dunaj — Trst, ki je po koncu prve svetovne vojne izgubila pomen, Trst pa se je v Italiji iz nekdanje osrednje srednjeevropske luke spremenil v obrobno italijansko pristanišče. Po uboju prestolonaslednika Franca Ferdinanda, 26. junija 1914 v Sarajevu, je v dvojni monarhiji prišlo do silovitih demonstracij, na jugu države, zlasti na Hrvaškem in v Bosni, pa do množičnih pobojev Srbov ter uničevanja in požigov njihovega imetja. Slovenec je poročal o preganjanju Srbov v Sarajevu, Mo-starju in Doboju, kjer so tudi množično zapuščali domove, saj naj bi jih Hrvati in Muslimani precej pobili. V Zagrebu so pra-voslavci množično prosili za prestop v katoliško vero. V Sarajevu so zaprli nekaj sto sumljivih ljudi. V Karlovcu so zaplenili 17.000 kron, namenjenih gradnji spomenika srbskemu velikanu Mile-ticu, iz Zagreba so izgnali Milana Marjanovica, urednika jugoslovansko usmerjenega časopisa Narodno jedinstvo. Slovenec je poročal, da so v Zagrebu nestrpno pričakovali nove podobne »senzacionalne dogodke«. V nemškem delu dvojne monarhije je drhal na ulicah vpila: »Serben muss sterben!« (Srbi morajo umreti!). / KULTURA Torek, 5. avgusta 2014 21 INTERVJU - Tone Kuntner, prejemnik letošnjega zlatnika poezije »Kar ne izvira iz srca, tudi ne pride do srca« Tone Kuntner, igralec, ki že od rane mladosti tudi pesni, je za svoje delo prejel več nagrad. Za obsežen pesniški opus mu bodo konec avgusta v Celju izročili zlatnik poezije. V pogovoru za STA je dejal, da ne ve natančno, s čim pritegne bralca, zagotovo pa velja, da, "kar ne izvira iz srca, tudi ne pride do srca". Kuntner, rojen na Tratah v Slovenskih goricah, je lani praznoval 70. rojstni dan. Pesmi je začel objavljati leta 1966 (Vsakdanji kruh) in se od takrat podpisal pod več kot 20 pesniških zbirk, med njimi pod tri s povsem domovinsko tematiko: O domovina (1994), Mati Slovenija (2010), Podorane sanje (2013). Tudi sicer je večino svojih pesmi posvetil zemlji ter ob njej domačiji, ljubezni in domovini. V svoji refleksiji se vedno znova vrača k vprašanjem zemlje in vraš-čenosti z njo, poznan pa je tudi po sub-tilni ljubezenski liriki. Njegove pesmi so bile prevedene tudi v več tujih jezikov. Svoje profesionalno življenje je posvetil igranju. Od diplome leta 1968 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa vse do upokojitve je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega. Za igro je prejel več nagrad, med njimi Borštnikovo in Sever-jevo. Igral je tudi v filmih. Menda ste prvo pesem napisali že v četrtem razredu osnovne šole. Zakaj potem odločitev za igralski poklic? Za igralski poklic sem se odločil po maturi, ko sem pred tem že več let sodeloval na ljubiteljskem odru v Bistrici ob Dravi pod Pohorjem, kamor smo se kot številna družina preselili s Trat v Slovenskih goricah. V gimnazijskih letih sem v Mariboru začel hoditi v gledališče, kar je utrdilo mojo odločitev za študij igralske umetnosti. Vseskozi pa sem živel s poezijo in se izpovedoval z njo. Nekoč ste dejali, da si v poeziji lahko "bolj sam svoj gospod" kot v igri. Ste zato v pisanju pesmi iskali to svobodo? Seveda, pisanje je svobodnejše, ker si odvisen samo od sebe, igralstvo pa zahteva sodelovanje in prilagajanje. Vendar je tudi to boj za lasten obraz, za svojo podobo, in je morda še težje, kot če si "sam svoj gospod". A oboje je izpoved, ki neizprosno terja iskrenost in zvestobo samemu sebi. Leta 1978 ste v pogovoru z Brankom Hofmanom zatrdili, da nikoli niste nobene pesmi napisali zato, da bi nosila kakršno koli literarno-teoreti-čno oznako. Verjetno bi danes, ko se je nabralo že več kot 20 pesniških zbirk, lažje opredelili svoje pisanje? Literarno predalčkanje me nikoli ni zanimalo. To je delo literarnih teoretikov. Pišem zato, da se izpovem, da se olajšam, da laže živim ... Poezijo jemljete kot zasebno, intimno stvar. Bojda doma dolgo niste povedali, da pišete pesmi. Se je z dolgoletno pesniško kilometrino ta sramežljivost kaj spremenila? Morda je izpovedovanje res zavito v nekakšno sramežljivost, ki se je človek počasi znebi. Sicer pa svojih najbolj zasebnih stvari nikoli ne obešamo na veliki zvon. A ljudje imamo silno potrebo po izpovedovanju, po odkrivanju "pekla in neba", ki ju živimo. Tako si drug drugemu pomagamo živeti. Več literarnih kolegov - med njimi Drago Jančar in Tone Partljič - vas uvršča med najbolj priljubljene sodobne slovenske pesnike. S čim vaša poezija pritegne bralca? Ugotovitev je laskava. Ne vem, če tudi popolnoma drži. Ne znam natančno definirati, s čim pritegnem Pesnik in gledališčnik Tone Kuntner bralca. Zagotovo pa velja, da kar ne izvira iz srca, tudi ne pride do srca in, kdor v sebi ne nosi ognja, ga ne more predajati. Če bralec v moji izpovedi najde sebe, svojo resnico, jo bo osvojil, če ne, jo bo prezrl. Preprosto: pesem se te mora dotakniti. Partljič je v spremni besedi k vaši zbirki Moja Hiša zapisal: "To je poezija, preprosta ko kruh, trpka ko lesnika, jasna ko trate, grozljiva ko mrtva zemlja, lepa in bridka ko Slovenske gorice." Kaj porečete na to? To je lepo povedano. Partljič do- bro pozna moj svet, ga je tudi sam v vsej njegovi resničnosti doživljal. Ob vašem 70. rojstnem dnevu ste dejali, da ste eden redkih domovinskih pesnikov. Domovini ste posvetili kar tri pesniške zbirke. Zakaj se vam zdi tovrstna poezija pomembna? Zakaj?! Dom in domovina sta za vsakega človeka poleg ljubezni najpomembnejši stvari. Vprašajte se samo, kaj pomeni biti brezdomec ali brezdomo-vinec! Znani ste tudi po svojih druž- benokritičnih izjavah in dejanjih. Leta 2010 se iz protesta niste želeli udeležiti Prešernovega recitala, bili ste prvi, ki ste se izpisali iz PEN. Se za takšne poteze odločite impulzivno ali po tehtnem razmisleku? Te protestne odločitve niso bile lahke in tudi ne stvar trenutka. Dozorele so s časom in z dogodki. Svoje protestno dejanje sem vsakokrat utemeljil. Ravnal sem po srcu in vesti. Sem že v preresnih letih, da bi si ma-zal dušo z zimsko politično umazanijo, s sovraštvom in z manipulativnim politikantstvom. Ne smemo pozabiti, da je bilo vaše poklicno življenje vendarle zapisano odru. Od diplome pa vse do upokojitve ste bili član Mestnega gledališča ljubljanskega. Odigrali ste tudi več osrednjih likov, med drugim Kreona iz Smoletove Antigone, za katerega ste prejeli Borštnikovo nagrado. Vam je gledališče dalo kaj, kar vam poezija ni mogla? Gotovo. Igral sem v mnogih pomembnih igrah in živel z njihovimi velikimi človeškimi izpovedmi, kar mi s svojo skromno literaturo ne bi bilo dano. Zato sem velikim avtorjem, kot so Dominik Smole, Ivan Cankar, Anton Pavlovič Čehov in Miroslav Krleža ter svoji srečni igralski usodi neskončno hvaležen. A to je poustvar-jalna umetnost. Primarna mi je vendarle lastna ustvarjalnost in osebna pesniška izpoved. Jasmina Vodeb Baša (STA) KNJIŽEVNOST - Od 17. do 21. septembra že 15. praznik knjig Festival Pordenonelegge: 200 dogodkov in 29 novitet Corrado Augias Od včeraj je na spletni strani www.por-denonelegge.it na voljo spored petdnevnega literarnega festivala, ki bo v Pordenonu potekal med 17. in 21. septembrom. Velik praznik knjig in njihovih avtorjev ponuja tudi letos izredno bogat seznam gostov - ne samo pisateljev, temveč tudi pesnikov, novinarjev, filozofov, gledaliških igralcev, glasbenikov ... 15. Pordenonelegge bo namreč ponudil preko 200 dogodkov: predstavitev knjig, predavanj, predstav. Častni gost letošnjega festivala bo izraelski pisatelj David Grossman, kateremu so zaupali uvodni dogodek, ki nosi naslov Ljubezen in vojna (v sredo, 17. septembra, ob 18.30 v Verdijevem gledališču). Istega dne v dopoldanskih urah pa bo Pordenon ponovno gostil Borisa Pahorja; v Palaprovincia bo na sporedu »dialog med sto let oddaljenima generacijama«, ki ga bodo ob tržaškem pisatelju izoblikovali dijaki višjih šol. Pahor bo spregovoril tudi o novi knjigi, ki naj bi jese- Mauro Covacich ni izšla pri založbi Nuova Dimensione. Sicer pa bo festival Pordenonelegge tudi letos ponudil predstavitve številnih novitet - organizatorji jih obljubljajo kar devetindvajset! Kanadska pisateljica Margaret At-wood bo na primer v soboto popoldne predstavila svoj najnovejši roman L'altro inizio in ponatis uspešnice L'assassino cieco. Američan Chuck Palahniuk, ki je planetarni uspeh doživel z romanom Fight Club (po katerem so posneli istoimenski film z Bradom Pittom), bo v nedeljo popoldne spregovoril o novem romanu Sventura. Michael Dobbs, angleški politik in nekdanji šef kabineta Margaret Thatcher, pa bo v četrtek predstavil roman La parte del re, nadaljevanje političnega tri-lerja House of cards, ki je tudi svetovna televizijska uspešnica. Svoja najnovejša dela bodo predstavili tudi številni italijanski avtorji. Novinar Cor-rado Augias se po dvajsetih letih vrača k literaturi z romanom Il lato oscuro del cuore. Margaret Atwood Andrea De Carlo bo predstavil najnovejši roman Cuore primitivo, tržaški pisatelj Mauro Covacich pa se na knjigarniških policah tokrat pojavlja z zbirko kratkih zgodb La spo-sa. Teolog in filozof Vito Mancuso bo predstavil razpravo Io amo - piccola filosofia dell'amore, v kateri je skušal, kot sam pravi, v nekaj straneh opisati to, česar se običajno ne naučimo v celem življenju ... Italijanski mislec Umberto Eco je letošnji dobitnik nagrade Friuladria Il romanzo della storia, ki je namenjena uspešnim spa-jalcem literature in zgodovine; podelili mu jo bodo v soboto ob 18.30 v Verdijevem gledališču. Sledilo bo filozofovo predavanje, lectio magistralis, o povezavah med zgodovino in književnostjo. Med sooblikovalci res bogatega programa velja omeniti vsaj še Hanifa Kureishi-ja, Jamaico Kincaid, Francesca Piccola, Mas-sima Cacciarija in beneško pesnico Antonello Bukovaz. (pd) National Geographic Traveler nagradil fotografijo Slovenca Na natečaju revije National Geographic Traveler je zmagala fotografija Marka Korošca iz Sežane, ki je žirijo prepričal z nenavadnimi oblaki v ameriškem Koloradu. Fotografijo je 32-letni meteorolog in fotograf posnel na enem izmed lovov neviht po ameriški Aleji tornadov, na kateri že od leta 2006 spremlja in raziskuje vremenske pojave. Marko Korošec je fotografijo poimenoval Dan neodvisnosti, saj ga je oblak, ki je bil podoben vesoljski ladji, spominjal na istoimenski film iz leta 1996. Dodal je še, da ga ta fotografija opominja na to, "kako majhni smo pravzaprav v primerjavi z naravo". Eden izmed članov žirije Dan Westergren, je o fotografij dejal: "Njena moč je v tem, da je razen oblaka vse običajno. Oblika letečega krožnika ti da občutek, da bo posrkal celotno pokrajino, kot sesalnik posesa prt. Nerešena napetost fotografije vzbudi željo, da bi jo videl vedno znova." Korošec je za nagrado prejel osemdnevno potovanje za dve osebi na ladji po Aljaski, piše na spletni strani National Geographic Traveler. National Geographic Traveler je letos ocenjeval 18.000 fotografij v štirih različnih kategorijah: potovalni portreti, prizori iz narave, občutek mesta in spontani trenutki. Posnetke so ocenjevali glede na kreativnost in kvaliteto fotografije. Razredi sovražnik najboljši film Festivala petih jezer Film Razredni sovražnik v režiji Roka Bička in v produkciji Triglav filma je prejel glavno nagrado na 8. filmskem festivalu petih jezer v nemškem Gilc-hingu. Na festivalu, ki se je sklenil v nedeljo, so letos prikazali 150 igranih, dokumentarnih in igranih filmov. Razredni sovražnik je na festivalu doživel bavarsko premiero. Film sta na festivalu predstavila režiser Rok Biček ter direktor fotografije in snemalec Nemec Fabio Stoll, ki sta se udeležila tudi slovesne podelitve nagrad. Biček je bo ob tej priložnosti kot režiser zmagovalnega filma prejel še 5000 evrov, so sporočili iz Triglav filma. Scenarij za Razrednega sovražnika so po resničnih dogodkih napisali Nejc Gaz-voda, Biček in Janez Lapajne. Zgodbo iz filma je Biček doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zaključnega letnika naredila samomor. Temu je sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. V glavnih vlogah so zaigrali Igor Samobor in devet srednješolcev. Odkrili nepoznano pismo Hansa Christiana Andersena V danskem mestu Odense je na dan prišlo doslej nepoznano pismo Hansa Christiana Andersena. Danski pravljičar je v izjemno čustvenem pismu prijatelju potožil o svojih ljubezenskih bolečinah. Pismo je bilo najdeno v An-dersenovi zapuščini, ki jo hrani tamkajšnji mestni muzej. Kot je povedal kustos muzeja Ejnar Stig Askgaard, je pravljičar v pismu študentskemu prijatelju Christianu Voig-tu razkril svojo neizpolnjeno ljubezen do njegove sestre Riborg. Pismo je verjetno napisal za božične praznike leta 1832, kmalu zatem, ko se je Riborg poročila z drugim moškim. O pristnosti pisma Askgaard ne dvomi. "Poznam njegov rokopis," je dejal. Je pa zelo čustveno pismo nekoliko neobičajno za Anderse-na, ki skoraj nikoli ni pisal o svojih občutkih, je povedal in dodal: "Imel je velik strah pred škandali." Riborg je domnevala, da je Andersen v nekaterih svojih pesmih pisal o njej. To je Andersen v pismu strastno zanikal in svojega prijatelja prosil, naj pismo po branju uniči. "Danes je zelo očitno, da je pisal o njej," je dejal Askgaard in dodal, da je bil pravljičar očitno zelo zaljubljen v to mladenko. (STA) 22 Četrtek, 7. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Sara Isakovic končala kariero LJUBLJANA - Najuspešnejša slovenska plavalka Sara Isakovic je končala športno pot. Isakoviceva je v začetku leta sicer napovedala vrnitev v plavalne bazene, poleti pa si je po napornih višinskih pripravah premislila in končala kariero. Šestindvajsetletna Isakoviceva je največji uspeh dosegla leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je osvojila srebrno medaljo na 200 m prosto in slovenskemu plavanju priborila sploh prvo in doslej edino olimpijsko medaljo. Zadnjič je na velikem tekmovanju nastopila na igrah v Londonu 2012. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Maribor danes na zmago proti Maccabiju LARNAKA - Mariborčani, slovenski nogometni prvaki, bodo danes v Larnaki na Cipru odigrali povratno tekmo 3. predkroga lige prvakov proti Maccabiju iz Tel Aviva. Izbranci Anteja Šimundže imajo pred dvobojem, ki se bo začel ob 20.00, lepo izhodišče. Prejšnji teden so namreč pred domačimi navijači z golom Damjana Boharja slavili z 1:0. Če bo Maribor uspešen, se bo uvrstil v 4. predkrog lige prvakov. Na fotografiji športni direktor Zlatko Zahovič. JADRANJE - V razredu 420 uspeh Carlotte Omari in Francesce Russo Cirillo, ki jadrata pod zastavo Sirene Svetovni prvakinji Tržaški jadralki Carlotta Omari (Sirena) in Francesca Russo Cirillo (SVBG) sta se v nemškem Travemudnu okitili z naslovom svetovnih prvakinj v razredu 420 v absolutni ženski konkurenci. Lovoriko sta v nedeljo sicer dočakali na kopnem, saj so jadralci in jadralke dolgo čakali na veter, naposled pa so organizatorji sporočili, da ne bo regat. »Pripravljeni sva bili, da prvo mesto ubraniva tudi na morju, vendar sta zadnji dve regati odpadli in tako sva ohranili prvo mesto brez boja,« je po zmagi pojasnila krmarka Carlotta Omari, ki je s flokistko Francesco Russo Cirillo naskok na vrh gradili tri sezone pod vodstvom koprskega trenerja Matjaža Antonaza. Pred dvema sezonama sta bili na SP sedmi, lani peti, letos pa sta se zavihteli na vrh. »Nasprotnice sta premagali na morju, zato je uspeh povsem zaslužen,« je bil po zmagi zadovoljen trener. Najtežji za jadralke je bil ravno predzadnji dan, ko sta v prvi regati osvojili šele 29. mesto. Takrat je trener Antonaz znal izbrati prave besede in jih spet motivirati, kar je bilo odločilno, da sta dan zaključili še s 6. in 3. mestom in prevzeli vodstvo. Drugo mesto sta osvojili Sin-gapurki Lim / Siew, bronasti pa sta bili Grki-nji Tavoulari / Koutsoumpou. Četrto mesto je pripadlo italijanski dvojici Picotti / Coluzzi. Tržaški jadralki, ki sta svojo pot začeli v otroškem razredu optimist, sta uspeh gradili počasi. Pred štirimi leti sta se odločili za skupno pot pri društvu Societa velica Barcola Grignano (SVBG), v sezoni 2011/12 pa sta pristopili v ekipo Sirene pod taktirko Matjaža Antonaza, ki je imel za sabo zelo uspešno pot s Čupinim dvojcem Sivitz Košuta in Farneti. Vestno in redno delo ju je pripelja- PLAVANJE - DP Kristian Vidali enajsti med letniki 1997 Slovenski plavalec Kristian Vidali iz Repna je včeraj že opravil s prvim nastopom na državnem prvenstvu v Rimu. Med mladinci je 17-letni član Rari Nantes Trst na 100 metrov prsno osvojil 29. mesto s časom 1:07,09, za prvouvrš-čenim Paganellijem (1997) je zaostal nekaj manj kot tri sekunde. Dijak, ki je lani obiskoval 3. razred elektronske smeri višje srednje šole Jožefa Štefana, bo med mladinci tekmoval še naslednjo sezono, med leto mlajšimi tekmovalci je bil enajsti. S svojim nastopom je bil zadovoljen, vendar je upal, da mu bo uspel preboj med najboljšo dvaj-seterico. Dosegel je drugi najboljši izid sezone, letos marca je že plaval 1:06,72. Danes ga čaka še nastop na daljši 200 metrski razdalji, njegovi paradni disciplini, kjer je pred tremi tedni osvojil deželni naslov. V petek bo na državnem prvenstvu po kategorijah nastopil tudi Elia Pelizon (Rari Nantes Trst), ki bo nastopil med dečki na 100 metrski razdalji. lo najprej do državnega naslova, ki sta ga osvojili lani v ženski konkurenci, nato pa sta letos dosegli še potrditev v mednarodnih vodah. Postopen je bil tudi uspeh v Nemčiji, kjer sta napredovali dan za dnem: s petega na tretje mesto, nato pa še na vrh. Za jadralki, ki tekmujeta pod zastavo Sirene (flokistka Francesca Russo Cirillo je sicer članica SVBG), se je z zlato kolajno bržkone zaključil cikel nastopov v dvosedu 420. O tem sicer zdaj še ne razmišljata, saj želita v uspehu uživati še nekaj časa. Pred dokončno odločitvijo bosta nastopili na absolutnem državnem prvenstvu v Formii konec avgusta, nato pa čaka Francesco univerzitetni študij, Car-lotta pa bo v naslednjem šolskem letu maturantka na liceju Bachelet. Zagotovo pa se 19-letnici ne bosta odločili za skupno nadaljevanje poti v olimpijskem dvosedu 470, predvsem zaradi telesnih značilnosti, saj sta manjše postave in prelahki. Uspeh jadralk so v nedeljo pričakali tudi v matičnih društvih. Pri Sireni in SVBG so ob novici dvignili v znak uspeha pomorske signalne zastave in nazdravili s šampanjcem. Svetovni prvakinji in trenerja Matjaža Antonaza bodo sprejeli danes ob 18.30 na sedežu Sirene v Barkovljah. »To je izreden uspeh, predvsem za majhen slovenski klub kot je Sirena. Za naše barkovljansko društvo je to prvi svetovni naslov,« je bil še dan po uspehu navdušen predsednik Peter Ster-ni. (vs) Vrstni red: 1. Omari / Russo Cirillo (Ita) 40 (7, 1, 2, 2, 4, 1, 14, (29), 6, 3), Lim / Siew (Sin) 45 (5, 2, 1, 1, 3, 2, (20), 17, 12, 2), 3. Tavoulari/Koutsoumpou (Grč) 47 (1, (dsq), 2, 8, 1, 2, 3, 24, 5, 1). Trener Matjaž Antonaz, kaj je bilo odločilno za uspeh? Lani sta pogoreli na koncu prvenstva ... V tej sezoni sta dozoreli. Obenem pa je bila odločitev, da se pred SP pripravljamo v Pulju, pravilna. Vedeli smo, da lahko na Baltiku piha srednje lahek veter ali pa močan. Ker v močnem vetru ne bi bili konkurenčni, smo se odločili, da bosta optimalno pripravljeni na srednje lahek veter, ki je naposled tudi pihal v Travenmudnu. V čem sta v tej sezoni najbolj napredovali? S taktičnega in tehničnega vidika sta res zelo dobri, zaradi telesnih značilnosti pa so njune možnosti omejene, saj sta nizke postave in sta med najlažjimi posadkami. Dolga leta ste bili trener moške posadke Sivitz Košuta in Farneti, s katerima ste prav tako dosegli svetovni in evropski naslov v olimpijskem razredu 470. Ali je težje delati s fanti ali dekleti? Z dekleti. Prav gotovo. Dekleta so nasploh bolj občutljiva, ne znajo razbrati moškega humorja, rade imajo pohvale, prej pa ti tudi zamerijo. Skratka, odnos meji na sovraštvo in prijateljstvo. Ne smemo tudi mimo dejstva, da je bilo letošnje prvenstvo s 83 posadkami izredno kvalitetno. Zelo! Vse države vlagajo v ta razred, saj se tu kalijo bodoči olimpijci, tu ni več »turistov«, saj zaradi visokih stroškov zveze pošljejo na prvenstvo samo najboljše. (vs) Za zlato medaljo, osvojeno na svetovnem prvenstvu, iz srca čestitamo našima puncama in trenerju. Obenem se za podporo zahvaljujemo vsem svojim članom in pokroviteljem. TPK SIRENA □ Obvestila AŠZ SLOGA sporoča, da bo sestanek za udeležence poletnih priprav v Mežici (23.8. - 30.8.) v četrtek, 7. avgusta ob 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15. avgusta. AŠD SOVODNJE in ZSŠDI vabita na Mladinski nogometni kamp Sovodnje 2014 na nogometnem igrišču v Sovodnjah, in sicer od 18. do 22. avgusta 2014 od 8.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2009. Prijave (do četrtka 14. 8.2014) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 3283674301 (Rudi Devetak), 3297411459 (Ljubica Butkovič), 335312083 (Aleksij Soban), 3346691042 (Edi Pavletič), 3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). KOŠARKA - V Trstu Danes Italija proti Srbiji za 1. mesto Alessandro Gentile fotodamj@n Danes se bo s tekmo med Italijo in Srbijo (ob 20.30) zaključil tridnevni mednarodni košarkarski turnir v tržaški športni palači PalaRubi-ni. Tridnevni spektakel je v tržaško dvorano privabil predvsem košarkarske navdušence (v nedeljo približno 2000, včeraj pa še več), ki so lahko uživali ob kvalitetni in napeti igri štirih reprezentanc. Po drugem dnevu bo ravno današnja večerna tekma določila zmagovalca turnirja. Srbija in Italija sta najbrž še brez poraza. Srbija je premagala BiH (69:82) in včeraj Kanado (78:73), Italija pa v nedeljo Kanado (74:72) in včeraj z vrhunsko igro BiH (99:71). V ospredju je bil dvoboj med Datomejem in Teletovičem. Pred večerno tekmo se bosta pomerili BiH in Kanada (18.00). Izidi: BiH - Srbija 69:82 (Tele-tovič (B) 19, Teodosič (S) 18); Italija -Kanada 74:71 (Datome (I) 22, Cory (K) 16), Kanada - Srbija 78:73 (Bog-danovič (S) 19, Heslip(K) 18), Italija -BiH 99:71 (Datome (I) 19, Teletovič (B) 20). Po Tv: Rai Sport 2. GRE V NBA - Hrvat Neven Spahija bo eden od pomočnikov v strokovnem štabu Atlante Hawks. SLOVENIJA - Slovenska košarkarska reprezentanca je v finalu turnirja na Kitajskem izgubila s pomlajeno oziroma B ekipo Rusije z 72:73 (15:13, 33:28, 55:52). PO POLJSKI - Čeh Peter Va-koč je zmagal v drugi etapi kolesarske Dirke po Poljski. Slovenec Luka Mezgec je bil deveti. VERONA - Verona je svoje vrste okrepila z branilcema Antoniom Luno in mehiškega nogometaša Rafa Marquezem. KOREN - Slovenski nogometaš Robert Koren bo kariero nadaljeval v avstralski ekipi Melbourne City. Gregorja in Alice je osrečil prihod male Srečnima staršema čestitamo «I p»i flŠK Bras PET POLETNIH VPRAŠANJ Miran Bole je košarkarsko žogo zamenjal za gorsko kolo. V naslednji sezoni ne bo več nosil dresa matičnega društva Bora Radenske, ampak bo vrtel pedale pri kolesarskem klubu Generali, s katerim nastopa že od leta 2010. Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme. Povprečno na teden prevozim 250 km. Z gorskim kolesarom grem največkrat na Slavnik ali okrog Rodika, s cestnim pa proti Podnanosu ali v Istro. Dvakrat tedensko treniram doma še z utežmi, da krepim zgornji del telesa, enkrat do dvakrat mesečno pa tečem. Moj cilj. Rad bi izboljšal 10. mesto v deželnem pokalu in se na posamičnih tekmah uvrstiti tudi na stopničke. Srečanje s soigralci: kje in kolikokrat tedensko. S košarkarji vselej želim ohraniti stik, saj nameravam enkrat tedensko še trenirati. S prijatelji - kolesarji pa se srečujemo lahko tudi do štirikrat tedensko, a ne nujno zato, da bi trenirali, ampak samo za to, da bi šli na izlet ali sladoled. Počitnice: kdaj in kje? Avgusta bom šel na Pag, s starši in punco. Druga ekipa, za katero boš navijal. Všeč mi je biti akter v športu. Navijal bom samo za KK Bor. / RADIO IN TV SPORED Torek, 5. avgusta 2014 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.20 Film: Amori all'improvviso Marilyn 23.20 Dok.: Fuori luogo ^ Rai Due V" Rai Tre Nad.: My Life 16.45 Film: Lucky Luke - La mamma dei Dalton 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: L'amore e la vita (dram.) 23.20 Film: Perdiamoci di vista Canale 5 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Serija: Capri 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Film: Una lozione d'amore 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Karla e Katrine, amiche inseparabili 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Film: Inga Lindstrom - La festa di Hanna 18.30 Nad.: Cuo-re ribelle 19.10 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Pa-perissima Sprint 21.10 Nad.: Coma 0.05 Nad.: I Tudors O Italia 1 6.10 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Dok.: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.1.21.10 Serija: Chicago Fire 23.55 Blog Notes La 7 6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.55 Serija: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.30 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La no-stra amica Robbie 13.00 18.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Serija: Omicidi nell'alta so-cieta 15.30 Nad.: Senza traccia 16.20 Nad.: Guardia costiera 18.00 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Film: Verdet-to finale LA 7.00 7.55, 11.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 In Onda (pon.) 13.30 0.30 Dnevnik 14.00 Serija: Jack Frost 16.10 Serija: Star-sky & Hutch 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.10 Film: Amore mio aiutami (kom.) 23.20 Dok.: Inarrestabili ^ Tele 4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.05 Video frammenti 10.15 Film: Sua eccellenza si fermo a man-giare 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Kilimangiaro Album 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Machan - La vera storia di una falsa squadra di calcio 17.30 Dok.: Geo 18.55 23.25 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Millennium 0.05 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Di-stretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. avgusta 2014) Vodoravno: Mao, Pilades, MSI, alternativa, iks, naklep, elaborat, Ema, vrana, Imola, Ta, Azija, Eno, at, Gabes, amater, Jane, T. T., sum, nit, alkar, nrav, A. A., TCI, San Juan, Odoaker, Maier, Eneas, A. I., osnovanost, Riotta, Santo-ro, anketa, del, Estera, S. D., aviatik, anion, Privitera, trata, reta, Cesar, rek, ii, O. D.; na sliki: Jane Austen; njeni deli: Prevzetnost in pristranost, Emma. 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Naj -lepše besede 15.00 Glasbeni julij v Kopru 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok.: Ottavio Missoni 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.45 K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 Na Postojnskem 20.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.50 Predstava: Beneški petrol 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 8.30 Serija: Kamp razvajencev 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.5516.45 Nad.: Sila 12.1017.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Družinski kamp razvajencev 14.05 Serija: Policijska družina 14.55 22.00 Nad.: Modra naveza 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Serija: Trdo-glavci 22.50 Serija: Rizzoli in Isles 23.40 Nad.: Borgijci Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Due o tre cose che so di lei (dram.) (t Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 15.40 Otroški program: OP! 9.50 Zgodbe iz školjke 10.35 Dok. serija: Zgodba o razkošju 11.50 Na obisku 12.15 Koncert 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Čez planke 14.40 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hidak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 22.50 Poletna scena 17.45 Dok. feljton: 888 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 22.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 21.00 Dok. serija: Mračna karizma Adolfa Hitlerja 22.00 Odmevi 23.15 Serija: Pričevalci Jr Slovenija 2 7.00 Otroški kanal 9.10 0.40 Zabavni kanal 17.30 19.00, 23.50 Točka 18.15 Mostovi -Hidak 18.40 Sam Sebastian - Šesti čut 19.45 Žrebanje Astra 19.55 Nogomet: liga prvakov, Maccabi - Maribor, prenos 21.55 Film: Tujka (t Slovenija 3 6.00 9.00, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.50 12.00 Kronika 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 17.50 21.45 Kronika 17.55 Ko bom velik, bom poslanc' 18.00 Eu taksi 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.50 Volan 8.25 16.35 Serija: Zmeda v zraku 8.50 13.00 Risanke 10.05 17.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.35 Tv prodaja 13.50 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.45 Serija: Vonj po denarju 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Ognjeno obzorje 22.00 Film: Julij Cezar 23.40 Film: Hrana za dušo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V za-krpanih gojzarjih - 2. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Torek, 5. avgusta Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Va dove ti porta il cuore Italija: 1999 Režija: Cristina Comencini Igrajo: Virna Lisi, Margherita Buy, Massimo Ghini, Galatea Ranzi Tri generacije žensk. Njihova čustva, bojazni in življenja. Grožnja bližajoče se smrti sproži v babici občutek pomanjkanja ljubezni. Zato nameni svoji vnukinji dnevnik v obliki pisem, darilo, polno življenjskih nasvetov in spoznanj. Prepojena z ljubeznijo in obarvana z osebno izpovedjo nastajajo babičina pisma, medtem ko v njej vstaja upanje za opravičilo predolgo zatiranih čustev in morečega molka. Filmska varianta velike knjižne uspešnice Susanne Tamaro, ni posebno uspela. Je pa zanimivo si jo ogledati in v kadrih prepoznavati Trst, njegovo okolico, Op-čine, Kras in nasploh kraje, ki so zaznamovali avtoričino otroštvo in mladost in dajejo tudi filmu poseben pridih. Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Fran-cigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja muska; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 5. avgusta 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad Evropo je območje enakomernega zračnega tlaka. Oslabljena hladna fronta se zadržuje nad srednjo Evropo in vzhodnimi Alpami. V višinah priteka k nam od zahoda nekoliko hladnejši in vlažen zrak. '_,P21/28C_ . RI,M„, skopje •£-19/31 ^ 16/33 \ ATENE . ^ :\5/30u2§ traj izmerili 10 cm snega, kar je prvi dekadi avgusta od začetka o leta 1955 dalje. < Zjutraj bo spremenljivo vreme. Ob morju bo pihala šibka burja. Popoldan se bo razjasnilo in ponekod v predalpskem svetu so možne nevihte in kratkotrajne plohe, ki bodo proti večeru dosegle tudi obalo. Spremenljivo do pretežno oblačno. Nastajale bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Pogostejše bodo sredi dneva in popoldne, manj verjetne bodo ob morju. Ponekod bo pihal severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. TOLMEC 016/30 celoveC 016/27 TRBIŽ O 12/24 & VIDEMO 17/31 ČEDADo 18/30 KRANJSKA G. 013/23 O TRŽIČ 16/26 KRANJ O i a ZICá$ ¿g i 15 & S. GRADEC O 14/24 CELJE 15/26 O LJUBLJANA O 19/26 GORICA 20/31 O N. GORICA O 18/29 ál N. MESTO 17/24 O KOČEVJE L ČRNOMELJ O Danes: ob 6.49 najvišje 3 cm, ob 9.53 naj-največ v| g nižje -2 cm, ob 16.36 najvišje 32 cm. meritev | > Jutri: ob 0.45 najnižje -35 cm, ob 7.30 najvišje 12 cm, ob 11.58 najnižje -3 cm, ob 17.55 najvišje 36 cm. DANESJ [/n Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno. Pihal bo rahel veter. V gorah bo spremenljivo. Jutri bo dopoldne dokaj jasno z nekaj jutranje megle. Popoldne bo nekaj kopaste oblačnosti, možnost za kakšno ploho ali nevihto bo majhna. Ponekod bo pihal severovzhodnik. TOLMEC 016/30 TRBIŽ O 10/25 VIDEMO 17/31 ČEDADo 18/30 CELOVEC 014/26 KRANJSKA G. O 8/24 Se ¿25-) O TRŽIČ ^ 12/27 KRANJO S. GRADEC 014/25 CELJE 13/27 O LJUBLJANA 014/27 GORICA 0N- GORICA 20/31 O " 15/30 POSTOJNA O 14/26 PORTOROŽ O 17/29 N. MESTO 16/26 O^ KOČEVJE O ,»•> ČRNOMELJ JUTRI Morje je mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. So 500 m ..........19 1000 m ..........16 1500 m ..........13 2000 m ..........10 2500 m ...........7 2864 m ...........5 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. KITAJSKA - V nedeljskem potresu umrlo najmanj 398 ljudi, 1800 jih je bilo ranjenih Število mrtvih narašča PEKING - Število žrtev potresa, ki je v nedeljo stresel jugozahod Kitajske, narašča. Po najnovejših podatkih je življenje v naravni katastrofi izgubilo najmanj 398 ljudi, okoli 1800 je ranjenih. Reševanje preživelih so včeraj močno ovirali zemeljski plazovi in obilno deževje. Potres z magnitudo 6,5 je močno prizadel območje okoli mesta Zhaotong v pokrajini Yunnan, ki je bilo blizu žarišča potresa. Po zadnjih podatkih je sledilo še 12 popotresnih sunkov. Po navedbah kitajske televizije je bil to najmočnejši potres v pokrajini Yunnan v zadnjih 14 letih. Območje je stresel ob 16.30 po lokalnem času (10.30 po srednjeevropskem). Zrušilo se je približno 25.000 stavb, 190.000 je poškodovanih. Na prizadeta območja so napotili na tisoče reševalcev, ki pa še vedno niso dosegli več prizadetih krajev. Približno 11.000 policistom in gasilcem se je pridružilo več kot 7000 vojakov in tisoče prostovoljcev. Kljub temu naj bi bilo profesionalnih reševalcev premalo in le s težavo čistijo zasute ceste. Številna območja so zaradi uničenih cest in zemeljskih plazov še vedno odrezana od sveta. Več kot 57.200 zgradb naj bi zaradi potresa evakuirali, vendar številni še čakajo reševalce, ki jim bodo pomagali, da zapustijo domove. Med drugim so več kot 1500 ljudi evakuirali iz kraja Huodehong, ki mu zaradi tresenja tal grozi poplava iz bližnjega jezu. Območje potresa je včeraj obiskal kitajski premier Li Keqiang, ki naj bi v Zhaotongu bdel nad reševalnimi prizadevanji. Vlada je za operacijo na območju namenila 600 milijonov jua-nov (97 milijonov dolarjev). Po zadnjih ocenah naj bi bilo v Zhaotongu porušenih najmanj 12.000 stanovanjskih objektov, več kot 30.000 pa je poškodovanih. Prekinjene so dobava elektrike in telekomunikacijske povezave. V nedeljskem potresu je po dosedanjih podatkih umrlo 398 ljudi, v pokrajini Yunnan porušenih pa je bilo porušenih približno 25 tisoč zgradb ansa (POČASI, POČASI) tekst in fotografije Veronika Sossa -11- Pri sortiranju rib pomagajo ribičem vaški fantje Pisana tržnica Priprava nsime V vasi Mazembe ni elektrike, niti tekoče vode. Niti trgovin ali tržnice. Najbližja vas s tržnico in trgovinami je Kande, oddaljen 6 kilometrov. Tam smo tudi mi kupovali najnujnejše: svežo zelenjavo, kruh, riž, ponudba ostalega pa je zelo omejena. Za marmelado in testenine, na primer, moraš do Mzuzuja, najbližjega večjega mesta, ki je oddaljeno 100 kilometrov. Kljub temu je tržnica v Kande-ju vedno pisana. Ob stročnicah dobiš v tem času - malavijski zimi, saj smo na južni polobli - še paradižnike, male jajčevce, korenje in majhne zelene paprike. Pulti lesenih stojnic so zelo lepo urejeni: večji paradižniki so ločeni od manjših, korenje prodajajo v šopih po pet, jajčevce po tri skupaj, krompir pa zložijo v posode. Red je nujen. Na tržnicah namreč nimajo tehnic, zato zelenjavo na pultih zložijo v kupčke in vsakemu določijo ceno. Tipična hrana v Malaviju je nsima (bela polenta). Pripravljajo jo iz kasavine moke in vrele vode. Kasave pri družinah v vasi Ma-zembe nikoli ne zmanjka. Kasava je ena redkih rastlin, ki uspeva tudi na peščenih tleh, banane in druga zelenjava pa potrebujejo bogatejšo zemljo, ki pa je v Mazembeju ni. Zato je glavni družinski pridelek kasava (nekateri pridelujejo tudi sladek krompir), ki jo po nekajdnevnem namakanju v vodi očistijo, posušijo in nato zmeljejo. Pripravljeno polento nsimo jedo z rokami, oblikujejo jo v kroglico, ki jo pomočijo v različne omake ali pa jo jedo kot prilogo ribam. Nsi-mo jedo večkrat dnevno. Omaka je navadno zelenjavna ali ribja. Ma-lavijsko jezero je namreč velik vir prehrane, posledično tudi zaslužka. Večina moških, ki živi ob jezeru, se ukvarja z ribolovom in s prodajo rib zagotavlja družini preživetje. Ribiči lovijo z mrežami, ki jih v lesenih kanujih ali malih barkah vlečejo za seboj. Po ulovu se zberejo na plaži, kjer jih v jutranjih urah pričakajo mladi fantje, pomočniki. Ob dobrem ulovu vedo, da jih bo ribič v zameno za pomoč pri sortiranju rib plačal z ribami, skratka dobili bodo obrok hrane. Ribiči ribe zamenjujejo tudi za banane ali jajca, ki jih na plažo prinesejo ženske. Poleg nsime in rib se na jedilniku redkokdaj znajde tudi beli riž, včasih sladek krompir, jam ali irski krompir (naš navaden krompir), ki ga jedo ocvrtega v obliki čipsa. Se nadaljuje