gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. Y Ljubljani v »redo 9. aprila 1856. Rastlina. Spisal Janez Tušek na Dunaji *) I. • ; . prejšino divje življenje popustil in mu ni bilo treba vec laziti za člověk postal. živežem Zdaj iz doline v dolino s hriba na hřib; saj mu je pred pohlevno bajtico rastel glada rešitelj. Zito tam zori, kjer zeleni; toraj je tudi člověk, ki ? Sprehaja se v nedeljo popoldan priden gospodar po ga je sejal, na mestu ostal in čakal žetve. _ - - V • « H — _ • J 1 • i J • • v 1 i v • • polji med visoko režjo in polno pšenico. Veselja mu serce škaklja, ko vse žita tako polně in lepe vidi. Vès trud po zabi in le Bogu hvalo vé, lepo blagoslovil. Vesel hiti domu, da bi se tudi z njim ve selila njegova pridna ženica. m Rastlinstvo torej je cloveka resilo iz pervotne divjosti višjo stopnjo izobraženosti. Glejmo, ga povzdignilo 11a ki je njegove delà tako lepo kako dalječ zadej so ljudstva, ki se večidel od živali redé. Kakošen razloček je med mogočnim Evropejcem, ki ga polje redi, in med lndijanom, kteremu se zdi kratkočasniše celi Soparen dan je. Sonce pripeka na vse stvari in hoče Božji dan v bajti ležati, tobak piti in še le , ko ga začne posušiti vse rožice na polji; nobena sapica ne pihlja; no- opominovati lakota, si kake zveri poiskati, kakor pa poprijeti bena tica 11e žvergoljeva svoje mile pesmice v senčnem ger- se poljodelstva in tako truditi se leto in dan! Tudi malo tesna tihota kraljuje povsod — revne cvetlice polja kaže tega, kar cloveka kinči, v debele, kosmate kože zaviti m i č u obešajo žalostno svoje glavice žavah : ,,kar ne moremo več"! in jamejo stokati v smertnih te Eskimo kterega sili merzla narava v ledenih kocah pre — Zdaj se privlečejo v so- bivati. V nekterih krajih s svojimi darovi tako zapravljiva parni zrak černi oblaki, ktere sončni vroci žarki s srebernimi mati narava tem zavidenim sinovom le z nevošljivo roko pasci robijo. Posamezne kope se združijo v sivočern oblak, pusti rasti malo maha, ^^^ ■ MH ■■ od kterega se zivi sedlon, ki jim zi ki s hudo nesrećo preti; iz jeznega obraza mu posainni vez in obleko daje. Ravno to pa tudi kaže, da je rast bliski švigajo, kterim sledi dolgo zategnjeno gromenje ívmali zasliši se tudi veršenje obiak vrč. padajo debele, težke kaplje, kterim jih kmalo vec sledi. Vse linstvo po vsi zemlji občno in vsem zcmeljskim stanovav-Zdaj že cein v korist. Tam kjer leto in dan razbeljeni sončni žarki zemljo sušijo , do tam , kjer je zemlja z večnim ledom in kar se gibîje in ziblje, běží pred ploho pod streho, kar je stegom pokrita, je povsod dobilo rastlinstvo prostoi a rasti tudi bilo že čas, ker že poka toča po strehah. Molitev, jok m stok se slisi v vsaki hiši. na vsacem pragu 5 Ni dolgo, ne živi in zemljo lepsati. Globoko v zemlji, kjer nobena živa! več , še po jamah rastlinice vzrokujejo plesnobo , in na in celi kraj je z belim mertvaškim pertom zagernjen. — visokih hribih , kjer je le kaka navpična stena prosta ledu Kmetovo upanje je šio po vodi, in le obup nad bogato in snega, raste saj mah, če ne more več kaka gorska cvet- žetvijo mu je ostal. Povzdigne vender svoje misli proti lica daljec od oci, ki bi jo prasale: Boiru in Dravi: Bo živé od rastlin in ker ni mosroče misliti živalstva brez rast je I domače pogovaijati. po m linstva, ampak tudi zato, ker dobiva člověk naj večji del živeža od rastlin. s kterih pomočjo se varuje tudi mraza in vročine. gorko obleko in pripravno stanovanje si iz njih na-pravljaje. Sicer se je poslužil člověk v stanu divjosti rastlinstva le malo ali le v varstvo pred neprijetno naravo, pa kakor dolgo mu živali, ki so ga redile. Ce je hotel si živeža dobiti, je mogel za bežečimi živali hiteti in jih moriti, ali pa s svojo živino od kraja do kraja se preseljevati. Toraj je nemirno kakor zvěřina, sem ter tje hodil in 11e naselivši se mirnej-šega življenja poprijel. Se le, ko je jel živiti se od zemelj-skega pridelka, si je stanovitno stanovališe napravil, Lahko se bo zgodilo, česar želite, s spisom Vašim. Al vselej ni bilo žito v živež. ie bil 011 ? divji ? Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po svojih zemljiščih* (Dalje.) 4. Nasadba na gobavi zemlji, po blatovinah kakor in šotiščih. Ce se tak svet z raki to ali z navadno verbo nasadi, utegne tudi nekaj dobička dati. Raki tje in ver bje raste hitro, ter daje v malo letih veliko protja ali šib za bečvarje in košarje. Tedaj zamore vlastnik tudi ? V ce se le nekoliko po od tacih navadno zapušenih krajev trudi, vendar nekaj pridelati. Obpotokih, vmočvirjih in po mokrih travnikih se obnašajo dobro breza, cer na jelša, akacija, jag- ne moremo tako, ce bi tudi iz serca radi. Vred. net ? bela verba, mackové c itd. Ill 5. Nasadba na bregovih in morskih obal i h. Že naravno rastejo ob bregovih rek in potokov posebno rade jelše, pritlični topoli, verbe in drugo germovje; ž njimi uterduje narava bregove proti napadu derečih vodá, ter hrani gospodarju marsikter lep kosćek rodovitne zemlje. Kar tedaj narava delà in kaže tako očitno, naj posnema tudi člověk; naj pridno sadi, kjer ga še ni, imenovano drevje in germovje na bregovih in obalih, ktere zemljišča njegove mejijo. VTeliko zemlje si bo z majhnim trudom ohranil Morske obali ali primorje z drevjem obsaditi je se vé da težavno, vendar pa potrebno delo. Koristi pa še na drugo stran, če se primorje z gojzdom obrobi: tak obrob varuje namreč bližnje polja hudih v ih ar j e v. To je sila važno; tedaj naj bi si prizadevali kmetovavci na pri-morji kolikor morejo, da na morskih obalih take zavetja si napravijo. Skušnja je pa učila, da nektere drevne plemena pred drugimi so ugodne upirati se burje napadom. Tako drevje je: Morska smreka (Meerfichte, pinaster), s tra b (Weymuthskiefer , pinus strobus) , kozja d e t e 1 j a in nektere verbe. Tudi neko hrastovo pleme, tako zvani vedno zeleni hrast, je prav prikladno morskim obalom. Na-vadni javor je tudi izverstno drevo zoper napade burje. On ne mara za burjo, pa varuje jako drugo slabejše drevje. — Francozka ta mar is ka raste po primorjih prav hitro, nareja močno živico, doraste v 7 letih 10 do 12 čevljev visoka, ter je že od korenine gor debelo oblistnjena. Le zima ji rada škoduje, tedaj je za merzle kraje bolj ugodna nemska tamariska kot bolj terpežen germ. Kjer bi nobeno drevje na takih krajih rasti ne hotlo, po-terdi se cveteča jelša kot najbolja blizo morja. Ona se dá tedaj pred ostalimi nasaditi v bran drugih nasadb proti valovom in viharjem , ker raste cio na peskovitih morskih obalih, če te so le nekoliko mokre. i ''Î UBà i JflJ ' i â 3!h Cí lí^mwÉ " * ? ja^đM^MtB Iim ' T fti Ceravno pa je težavno , gojzdno in sadilo drevje blizo morja saditi, vendar nemogoče ni. Največ škodujejo mladim drevescem silni pa pogostni viharji ; če se tedaj kaka zaštitna stena proti napadom poslednjih napraviti more, po-primejo tudi na morskih bregovih drevesa se tako dobro, kakor notraj po deželi. Tega prepričan je naredil tedaj nek angležk vlastnik okoli na bregu zasajcnih drevesic nasip, da bi bránil po takem mlade sadike nevaršin, kakoršne jim od morja žugajo, tako dolgo, dokler niso v zemlji popolnoma se ukoreninile bile. Tako je pogojzdil veliko bregovja, da raste drevje prav veselo in je prijetilo viditi; kar prej se je nemogoče zdelo , se je bilo dogotovilo ; poprijelo se je gojzdno in sadno drevje na bregu morja. 6. Nasadba na dobri zemlji. Na dobri zemlji naj redijo gospodarji pred vsem j e s e n e in hraste. Preimenitne lastnosti hrastovega drevja so tako znane, da je nepotrebno, še tukej omenjati jih; govorili smo tudi v lanskih listih ob-širneje od nasadbe in reje hrastovja. Opominjamo le tole : Hrastovi na je sila terpežna, tako da se nepokvarjena nahaja v starih poslopjih (posebno v starih cerkvah), ceravno je že mnogo sto let preteklo , kar so jo tam porabili ali vdelali stavitelji. Globoka glinjevka ali ilovnata zemlja, ktera je premerzla in preleniva , da bi žitoreji služila , ne morete bolje se porabiti, kakor če hrastovo drevje ondi nasadimo. V * *) Zalostno je viditi po deželi ob tekočih vodah, kako leni so nekteri kmetje. pa nepažljivi za ocividno lastno škodo. Memo njih njive ali polja, posred travnika ali pašnika teče voda — potok ali rečica; po vsakem dežji, gotovo pa po vsaki povodnji spod-pere mu ona breg in odterga kos rodovitnega polja, ter sevríva zmiraj globokeje v zemljišče, žugaje se več polja odnesti. Kaj počenja pa kmet ob tem? Gleda — in kolne! Pa s tem ni ničesa opravljenega; dereča voda ne mara za prazno jezo. ter ti ne bo prizanesla, če jo preklinjaš. Loti se delà, pa ji overaj pot do posestva svojega. To lahko narediš, če na obalih in bregovih pridno drevje sadiš: akacije, raki te in verbe, jelše. topole itd. To drevje nareja mnogo korenin; te se zapletaju med sabo , in deržijo po takem zemljo , da je vodovje ne more podrovati ali odtergati. Pis. Najbliže hrastu, kar važnost in obraćanje na korist zadeva, je jasen (jesen). Če gledamo na velikost in lepoto, je jasen eno naših najkrasnejših drevés. Posebno lepo je perje njegovo, akoravno pozno prihaja in rano zopet odpada. Le blizo njiv ni varno saditi jesena, ker njegove korenine zemlji veliko mokrotě in rodovitnega soka odjemljejo. Tudi za mlečarstvo ni, ker listje njegovo, kadeř odpade, na paše zahaja, pa mleku in maslu neprijeten okus dajé. Zatorej je bolje, če jasen sadijo kmetje po gojzdih , ne pa po živicah. Tudi brest je hvale vredno drevo. Njegova senca ne škoduje ne plotovom , in listje in korenine njegove ne poljem, ne travnikom. Brestovina je dobra za mnogoterG koristilo orodje, da jo mnogi ljudjé hrastovini enako cenijo, posebno ker hitreje kviško prihaja od hrasta. Poleg cest in stezá naj bi sadili ljudjé akacije, divje koštanje, poletne lipe, stalnice. Povsod raste rada, ter poganja obilno na kviš akacija, iz Amerike domá, pa pri nas že davno udomaćena. (Lej „umno kmetovanje" na 313. strani.) Tudi divji kostanj raste skorej povsod. (Dalje sledi.) Ozir po domacii. Zn a m en i tosti Notranjskega in popis Pivke. (Dalje.) Potem, ko je Pivka že nekoliko tisuč korakov tekla, se pogrezne v jamo, kteri Po nik va pravijo. Okoli 24 ur jo ta ponikva neprenehoma požira , in ko je hram podzemeljski napolnjen, jo pa zopet toliko časa ven meče, dokler na prej omenjenem kraji izvira. Gotovo je tudi ta jama del une, ker tudi tù se ribice prikazujejo ; predlaiisko leto je celó človeška ribica ven připlavala, ktero je posestnik bližnjega mlina vjel. Pivka, dokler se ne združi s Podnanošico. goni 4 mline in 5 žag. Kadar se pa Pivka posuši, nosijo Pivčani poldrugo uro deleč mlet na Reko. Ako bi Pivka zmiraj tekla, koliko pšenice in drugega žita bi se v domaći dolini lahko zmlelo in ne bi se toliko časa potratilo s hojo ali vožnjo v mlin ; cel dan zgubí, kdor v mlin na Reko nese. Tudi bukove kerclje vozijo na žage na Reko, kjer se tergovci iz Tersta za dilje dražijo in dokaj denara tam pušajo. Prav lahko bi se pa dale žage napraviti na Pivki, ako ne bi usah-nevala, in vsi bukovci bi se v domaći dolini žagali. Torej je res, kar sem bil že omenil, da bi ona blagostan Pivčanov mnogo povikšala. Koliko prijazniša bi tudi dolina bila, ako bi popotnika poleg ceste bistra vodica spremljala! Dalje bi jim nikoli pitné vode ne zmanjkavalo, kar se sedaj mnogokrat zgodi. Skor ob vsaki suši inorajo dekleta po celo uro deleé po vodo hoditi, kjer kak neusahljiv potočić izpod skale izvira. Razun gojzdarije, iz ktere pa zaslužek čedalje bolj peša, Pivčana tudi živi noreja živí. On ne špoga sicer dosti goveje živine, tudi kónj ne, le drobnica mu največ Ponaša. So kmetje, ki ti imajo po 400 do 500 ovác. Res, da tudi svet je za-nje vès přilícen. Kamor bi vole ali konj težko prikoračil popast jako dobro travo med skalami, tje ovca lahko přileze. Al takim gospodarjem, ki imajo toliko ovác , ne dá soseska brez plače pasti; tedaj jih raje v gojzd ženejo , kjer drobnica vse poletje biva noc in dan. V kraji kakega laza ji napravijo ovčarji kozare, in tam jo verli psi varujejo napadov divje kervo-ločne zverine. Le kmetje, ki nimajo toliko ovác, smejo po soseskinih goricah pasti. Najamejo tedaj ovčarja, kteremu gre za plačo od vsake glave bokal pšenice in pa 10 kraje.; jést hodi vsak večer k drugemu gospodarju; opoldan mu je dolžan dati hleb kruha. Ko pa pozimi sneg gojzd zapade, se vé, se ne dá več tam pasti. Kaj storé tedaj ? Potem, ko so bile ovčice ostrižene, jih leto za letom gonijo v lstro, kteri jih dosti imajo, in tam se sopet s sosesko pogovorijo, da smejo tudi pozimi pasti. Dobrovoljno vzamejo tudi sose-dove ovčice med svoje, tode zaznamovane morajo biti, in po primerjenem pogoji se skup ženó v Istro. Drugi pa, ki jih manj imajo, jih domá z vejnikom in seuom redijo» í Id y Tadaj marsikak cent volné in ne slabe se izpelje iz pivske jega sklona nedolocivne oblike s končnicoj u tedaj „kmalu" doline in marsikak hleb sira se poproda. Sicer tu imajo do- Po c se o piše v besedi „pečovje" IV. 124. namesto ,,pe- čevje". Mehki tihniki za seboj ne podnašajo o razve nosni: V mestniku enojnega števila se po tihnicih c bri kmetje po 6 , 8 do 12 goved in po paru terdnih konj čev. Zagotovljam , da jih je več, ki po cel mesec ne ohaj ovsa ali tur po- Le kadar kake dilje v Terst peljejo • A V , / „pisoc44 v V* V c, z, s 1 ali trame, se jim v priboljšek kak bokal onega zobanj j ne stavlja pravilno i, temoc tudi u: „na boj . . v v I? « • v v Pri vsem tem so pa konjici močni, zdravi, krepki, akoravno niajhini. kaj so pivšk Naj mi bo v zagotovilo tega dopuščeno povedat namesto „na boj... in naše nepokvarj 1 ceravno naši spomeniki imajo vselej i ljudstvo celó po i drugih tihnicih tudi i govori; u je nepravilnost iz hrvatskega preseljena. „Tica" konj Lánsko leto sem se z bratrancem iz IV. 35 pogreša p, kteri je koreničen Tersta peljal; voz ni bil pr smo (bil je namreč še i drug Zagor pa tudi ne težak. Došli ec z nami) voznika, kte- n Izpolniti :u III 8 v društvo vspenja u 8 32 i lezti" 28., „možki" edno mor emu so se konji sred nekega klanca uper Nikakor ni gerliti pisi i . se upira doslednoj pisavi; kakor govoriš, ali na: niši za oko pri i pa pisi govor za mogel iz mesta , toraj poprosi, naj bi mu eden Zagorcev uho ; ker, ako pišem „lezti", doslednost veleva pisati : „vzpina u pripregel. Skor ni bilo biča treba ; lahko je voz na verh „druztvo přišel Voznik pa je imel 4 velike, debele konje; trudni se večina učenih piscov derži N t vV III. 17. ne elj niso mogli biti, ker je bilo le malo iz mesta in so pred ker ti predlog je sostavljen iz n a in to v strtem sklonu kder dobro spočili. Bi bil kdo mislil: kaj bote te kljuseti po- temoc o, torej „namesto magale? ednja nikoli ne imajo i i Ako pišemo „storiti" III. 24., mo al le tak, ki bi nebil vedil, da so k raš keg il u amo tudi „trdo44 rabiti, če P Voznik nam ga je plaçai bokalič (Dalj pa tvrditi44 III. 34., smo tudi Slovensko slovstvo. Pretres „slovenskih beril za 3. in 4., razred", vredjenih po dr. Blei wei s-u 5. in 6. gimnazijaln i in dr. Miklošič-u. i Spisal prof. Raie. (Dalje.) Namesto er se včasih devlje ar in ru, kar je iz na pačnega govora posneto : „kardelo44 I V. 4., li parst44 88. ? v rudeč" 15., „rujave44 42. i li druhal" bolje : „kerdelo" i „perst", „erdeč44, „erjave", „derhal" (ce nam „krdelo44, „prst44 mrzi). Vsej štajerski Slovenec tako golči in starosloven- ščina veleva. Po mehkem tihniku C se dostikrat pise o namést e : poslancov44 93., namesto: " IV. 2., „tujcov44 29. „tujcev , „ ..mescov „mescev govoriti „solneo** u poslancev i li a Naroda nikoli ne slišiš 7 v srdco44, temoc vselej „solnce", „srdce44, kar dovoljni dokaz daja, in berili večkrat javljate e : „střel cev u IV. U., „bravcev" 21. V se pred o na početku večkrat postavlja: „vogel44 IV. ■ • IL 1 IT ^ ^ ^ rk r\ I A nU » i«n/ífl w\ n/A ogel44 oglje c indi pa se 4.. „vogeljc44 111. 6., namesto , „«».j— ? tudi odmetavlje : „ožji" IV. 123. Mislim, da bi se temu v odpovedali, kor smo pri v pred te:„vuciti" namesto li učinili, ker inači šče bi sčasoma voce, vosel, pokušavali pisati : von i vsej dravski Poljanec tako golci. Ne zdí se mi zelo spretna pisava : vsim44 IV. 1. 7. li i li ogmj ;u 1., „skušinj44 2., „prosinj44 18., „pristojin" 41., ,,sti li rih u 40., v • cimui .u 48., števila) namesto li „vsem44, bolezin44 181. (2. sklon mnoznega „ogenj44 u 1 11 skusenj i „prošenj44, .,pristojen", „štireh44, „cemur", „bolezni44 (od bolezen). Usta prostega Slovenca šče so v teh primerljejih obranile c, po sebno pri zaimenih, in i pisati v mestniku enojnega stevila je pogreška proti sklanjanju. Dostikrat se glasniki i zp a huj ó, do cesar nikake pra vice ne imamo „nakvalo" IV. 2., „kladvo44 111. 186., „kam u lija" IV. 3., „prijatlica*4 17., „mesična44 33., „postljica44 50., „pale44 55., „zedinva" 133., „v golžnu" III. 7., „pšica44 1 77., „božec44 1 77. namesto „nakovalo , ,prijateljica44, „mesečina44, „posteljica44, „palec44, „zedinjeva44 • v íí „kladivo44, „kamenja44, i „v golžunu", „pušica44, „ubožec44, zakaj „božec44 ima sovsema drugi pomen. Tako nain je ne dovoljeno delati z jezikom imajočim železná pravila , od kterih ne bi ne za las smeli odstopati, ker inaci bi scasoma s samimi tihniki govorili (kar se že skoro v nekih krajevih godi ), in tako premilo blagoglasje uraževali. „Sončen** se večkrati bere namesto „solnčen", vsej Sta roslovenec piše sl^nbce in celó Latinec sol , — kako pravico pa mi imamo l izpahovati? „Starašina44 IV. 60., na-mesti „starejšina44 ; ti samostavnik gotovo iz druge stopnje in ina sostavljen nikoli ne more a namesto e postavljati. „Kmali44 in „kmalo44 se večkrat potřebuje namesto pravilnoga kmalu" ; to narečje je sostavljeno iz predloga k in tret- dolzni v ohraniti v besedi „stvoriti Ne vem, v kterem kotu slovenske zemlje golčij znamo „oze u ednj spola v IU. 28 ozo plesti, do sedaj Je pone pa ženskega kakor se bere i V • 11 recje le „silama44, mahoma to spomina na tište, ki pravijo „sovražtva". Na-siloma" III. 188. se nikakor ne more odobriti, temoc ker le u ki samostavniki prilagaj m íí ženski pa vselej ama. (Dalj sledi.) Slovanski popotnik. se želí v občni po izdaja gosp. Stani Za sole in tudi vsakemu, kdor vestnici svetá temeljito podučiti, slav Za ran ski, učitelj poljskega jezika in slovstva v c. k. Terezijanišču na Dunaji, na posebno vižo osnovano v poljske m pa tudi v nemškem jeziku obeno zgodovino pod naslovom: „Weltgeschichte in Annalen-. Chroniken und Historienweise mit einer sinnbildlich-chronologischen und geographischen G e s ch i ts k a r t e". lieči smemo, in komur koli smo pokazali za poskušnjo izdana dva zvezka nam je poterdil, da bolje poti z besedo in s podobami v zemljovidu zgodovino tako razlagati, da člověku vse jasno pred oč mí stojí in v spomin u ostane, še ni nastopil. Zgodovina ta , ki se začenja z noben zgodovinar je rojstvom Kristusovim in bo segla do današnjega dne, razdeljena v stoletja in vsakemu stoletju je pridjan zemljovid s podobami naj važniših prigodb, naj imenitni- zgodovinske karte so tako lične, da ne merejo ličniše biti, celó obrazi cesar-jev itd. so po zgodovinskih izročilih. Imena so v kartah šili mož, vladarjev itd. tistega stoletja; pisane vselej v izvirnem jeziku, latinske latinski, slovanské slovanski itd. Kadar bo delo dognano (sedaj je že 7 sto-letij na svetlem), se bodo vse kartice skup na en kvadrat razpele in bodo tudi učenemu lepo kazale hod zgodovine. Gosp. Zaranski izdaja to delo, kakor smo že rekli, v poljske in in nemškem jeziku, pa za gotovo vémo povedati, da pričakuje, da se kdo loti prestave v druge jezike in v tem primeru je pripravljen, mu dober kup izročiti toliko iztisov zgodovinske karte , kolikor jih bo želei. Izhaja to delo v zvezkih po 3 pôle ; vsakemu devetnajsterih zvezkov je pri-djana krasna kartica; z zadnjim zvezkom pride načelni list. Celo delo bo obsegalo 60 pol; vsak zvezek velja 30 krajc. Da ne hvalisamo te knige , ampak da priporočevaje jo ,,le dajemo hvalo komur hvala gré44, se zamore vsak sam pre pogledat i ker vse pričati, ako jo gré v kako bukvarnico večje bukvarnice jo imajo na prodaj pa tudi za ogled. Dostavljamo še, da je kniga pisana v praveni katoliškem duhu. Povsod prosimo popraviti v tem sostavku poprejšnih listov ra bljeni namesti v namesto, ker gospod pisatelj je to okraj šano pisal „nam u mi pa smo prezerli današnjo gosp. pisa teljevo opazko in smo besedo izpisali po svojem, ker predlog na ne terja le edino 4. sklon, temuc tudi 5. To in uno je tu pravilno. V gosp. Metelkovi slovnici stoji ,,n ame s t gtt, v gosp. Potocnikovi le namést. Toliko imamo pisav; vsaka ima svojes pravila. Lahko je tedaj v takih spisih se zmotiti. Vred. % Naj rodo vitu iše žene so pač k 21 sušca ure svojega življenja, ki jih jim bo Bog še določil, v mirni 1833 je bil ski cesarici predstavljen neki kmet z ime- spravi doživeti. In še sedaj živé starčki skupaj. nom Krilov z drugo svojo ženo, ktero je vzel, ko je bil 70 let star. Perva mu je rodila 21krat, in v tem 4krat stircke, 7krat trojčke, lOkrat kteri pa ojčke ; imela je sedaj 57 otrok Novičar iz raznih krajev. Po višjem sklepu od 13. febr. t. 1. se dosluženi vojaki so vsi živi ostali. Druga žena mu je rodila enkrat nimajo vec konec decembra tistega leta i v kterem vojak trojčke, Gkrat pa dvojčke , in tudi teh petnajsterih otrok je službo dostane, v reservo vverstovati, ampak takrat, kadar ostalo pr V • Ijenj tedaj je ta oče od dveh svojih žen je svojih 8 let popoinoma izslužil. Ker je rekrutirenga na imel 72 živih otrok; presrečni oče!! sovskem navad 1 susca 1854 je rodila nekažena v gu hernii orelski petirčke, pa so pomerli Štirčki so na Ru- vadilo od 15. susca do konca aprila končana, bo tedaj me sec april (mali traven) navadni mesec za vstop vojakov v reservo, in čez 2 leti potem za popoinoma izpušanje iz (Neven.) Kratkoćasno berilo. ťiidcii rioiiuihod. vojaške službe. Vojaškim gosposkam je naročeno, naj skerbé, da noben vojak se ne prideržuje več kot 8 let v djanski vojaški službi in ne več kakor 2 leti v reservi. Cas za plačilo takse za tište rekrute, ki so bili letos v Ni davnej kar se je v neki kmečki hiši v vasi B. v vojake vzeti, pa se želé vojaščine odkupiti, je podaljšan do Ukermarki na Pruskem sledece přiměřilo : 24. maj nika. Razpis c. k. ministerstva dnarstva od 26. Mož in zena i obá v ze zlo stara, sedita za pečjó, kar se P odpró duri in noter stopi reče, se vsede na stol starega m. preklicuje razun ogerskih papirnatih desetic vès Dober večer!" papirnati dnar, ki gaje cesarska vlada od leta 1848 očeta ter ga porine k peči. izdala; od vsih svetih letošnjega leta se ta dnar ne bo sivoglav vojak. n Moz in zena neznanega člověka, ki se tako po domače vede, vec jemal ne za plačilo ne za menjo le debelo gledata. „Ali ga poznaš ?" vpraša žena moža. ne! ga morebiti ti?" „Tudi zagodernja ptujec na stolu ne!" odgovori žena. 0 h o " Jez desetice se ostanejo. Ker mestnih „da bi me ti ne poznala? radi dajo 11 ogerske papirnate se učitelji ljudskih šol, zlasti temi zedinjenih spodnjih realnih šol profesorje" glavnih in s imenovati in klicati, je c. k. mi ? Le dobro me poglej!" Stara žena stopi k ptujcu ter ga začne nisterstvo velelo in škofijstvom za oklic v šolah poslalo, da glave ogledavati ; od nog do pa se vendar prav ne spomnim ptujec íi u imela bi vas skor poznati j ime n Se vé da4 odgovori „je ze precej dolgo , kar se nisva vidila od „profesorja" ne gré imenovanim učiteljem in da ne starsi ne otroci jih ne smejo tako klicati; tudi ne potrebujejo tega naslova pri malih učencih, kteri jih v časti imajo brez njega. leta 1812". Ko zena slisi leto 1812 imenovati, ostermi in pogleda sivoglavca V nedeljo ob devetih so se vsi na Dunaji zbrani SS- bolj natanko ter zavpije: „Za božjo vo- škoíje v slovesni procesii podali iz dunajské škoíije v véliko Ijo ! Milhar zavpije nje kaj ti si?" Kaj tvoj pervi mož? drugi mož i jez sem misiil, da v ze ni kostí več od utegne člověk dosti!" njega". „Misliti si zaverne pervi mož pa si svoje sive berke viha. cerkev sv. Stefana, kjer je bila vélika sv. maša; potem so se podali spet v škofijo nazaj v pervi zbor. Dunajski časniki govoré od 60 zbranih škofov; čudno je, da celó cerkovni íi Saj imam časniki mešajo in pačijo njih imena; tako stojí v več časni od gosposke pismo u pravi žena. „Kakošno pismo? Da „Ona in ko je to- kih „Josef Vitezich, Bischof von Laibach", v enem tudi sem mertev? Kaj res mislis, da gosposka vse vé je po vojski oklicala, naj se oglasiš » v ce si v • Z1V i „Wotezich", berg", „Anton Martin Slomšek, Fiirstbischof von Wolfs v nekterih „Bernhard Legat, Bischof von Trlest". liko let preteklo, kolikor jih po postavi preteči mora, da se Poslanci, ki so izdelali mir v Parizu, so ostali še ondi in se ne 2. dan t. m. začeli novo posvetovanje, ki bo morebiti tudi zamore v vojski bivši vojak za mertvega misliti, ako og lasi, je tedaj tudi tebe za mertvega spoznala a 11 Kako cei mesec terpelo in obsegalo novo deržavno osnovo Mol nek bi ti bil v Sibirijo mogel kaj vediti dati, ker so me pognali deleč dave in Valahije, določbo brodarskih pravic na Don a vi itd. u godernja živi mertvec. „Kaj v Sibirii si bil? Od sklenjene pogodbe mirú se ne bo pred nič natanko zve kako za božji cas si pa tje přisel?" „Vjeli so me, ko sem leta dilo, dokler zamenja pogodbenih pisćm ne bo pri vsih vladah opravljena. Ministerstva predsednik Palmerston je spodnji lahko si misliš, da prostovoljen bi ne bil nikdar zbornici deržavnega zbora naznanil, daje cilj in konec voj 1812 m ó g el s Francozi na Rusovsko iti ; sem m ó g e 1 iti pravim ■■■■■^■■■■■■■^^■■■■■■■■H tje šel. Ko sem pa enkrat tam bil, mi je bilo ondi prav ske popoinoma dosežen in da je vse dobro , kar je zbor všeč tukaj i le poti do tje ni bilo ne konca ne kraja. „Ostáni sedaj sklenil. Potem takem je beseda v 34 dnevih vec sam sebi recem íi preden domů prides , znaš kot dveletna vojska; Europa bi imela polmilijona Ijudí pri stokrát konec vzeti". In tako sem postal rusovsk vojak in življenji in 1000 milijonov gold, bi se ne bilo za vojsko poprav zadovoljen sem živel. Pred dvěma letoma me napotijo trošilo, ako bi bil pred 3 Jeti vladal današnji duh mirne sprave, z rusovsko armado na vojsko v Krim; tři so me Francozi Pri gostíi, ki jo je napravil zbora predsednik Valevski, je V vjeli in me na Francozko poslali. Na Francozkem sem bil napil miru takole: „Mir bo stanoviten, ker je v cast vsem da so nas zamenjali, in tako bi imel spet na Čeravno je bila napitnica od vsih gostov veselo sprejeta, so se u tako dolgo , Rusovsko nazaj iti. ti si Prajz ? si v ze siva glava idi i domů Na tem stolu, ki je namenjen za Sedaj pa si mislim : „veš , .... domů!" Sel sem tedaj kaj, Milhar, vendar nekako zavzeli nad tem, da ne rusovski ne anglezki poslanec nista povzela besede na to. Že se kažejo dobri sedaj sem domá in ne grém za nobeno ceno od doma. nasledki mirú. Rusovska vlada je oklicala, da zito vsake starega vendar imel prostora dovelj in kota mi tudi ne bota branila očeta, bom menda sorte se smé iz rusovskega cesarstva kamor koli brez Cesar Napoleon je že več vsega zaderžka voziti. v ti moji hiši". To rekši se vsede tako terdo na stol, da revnim otrokom, ki so bili 16. sušca rojeni, po 100 frankov zaskriplje. Ce • V druzega nic, to se vam že lahko dovoli" v hranilnicah naložiti ukazal. odgovori drugi mož. „Brez jedí me tudi ne bota pustila" bo že nek mesca maja reče pervi. „K skletli, kjer se dva najésta, se zamore dnarstva vpeljal nov dávek za ribe; vsaki ribi namrec íi vsesti" Kronanje cara rusovskega V papeževih deželah je minister ■ ^^m mm ki tudi tretji meni se tako zdí" pokašlja stara žena dveh mož" íi Tudi ima priti na ribji sejm, se bo na rep prítisnil štempelj i . v • . visji zaverne stari vojak „in pipico ali nižji po teži ribe. Iz Pešta bo neki posestnik poslal tobaka mi bota tudi privošila, kaj ne? Kadar mi bo pa kravo ogerskega plemena v parižko razstavo, ktera je kaj gerlo presuho, bom svojim sosedom pripovedoval lepe storije lepa in 18 centov in 52 funtov težka. — Apotekar in kar sem doživel čudnega po svetu; vém, da mi bodo radi Kwizda v Korneuburgu, ne deleč od Dunaja, ponuja, se vé dali za kak kozarček vina, pa tudi žganjča se ne bom ravno da za dnar, gospodarjem neko zdravilno štupo, bránil". pomaga zoper mnogo bolezin; cuda, da mož ktera ne pravi: Na to vižo so kmali skenili, da vsi trije hočejo zadnje zoper vsako, da bi svoje štupice se vec specal. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : JoŽef Blaznik *