Štev, 213,___
Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv.'Frančiška AsiSkega št. 20, I. r.sdstr. — Vsi dopisi naj se poštljpjo uredništva lista. Nefrankirana pisma se ne
sprej imajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaiiicli in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti- vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiŠKa As Skega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročninaznaša: Za celo leto.......K 24 —
Za pol leta .................
za trk mesece........ - •.......
x a nedeljsko izdajo za celo leto....... S.20
za pol leta................- 2-60
V Trstu« v sredo, 2. a ¥9 usta 1916,
Letnik XLI.
Pregled nnjnovelsih tfo$wlKow-1	1
mož in 53 strojnih pušek. Pri Bothmerie-vi armadi je sovražni napad jugozapadno Burkanovega razpadel v zapornem ognju. Večjih sovražnih napadov včeraj tu nI bilo. V zadnjih bojih *mo zajeli 271 Rusov.
Balkansko bojišče. — Nič bistvenih dogodkov.
• Vrhovno armadno vodstvo.
S turfklU mi
Ruska bojišča. — Ruski napadi severo-zapadno Kolomeje brez uspeha. Pri Ve-lesnjovem ruski nočni napad odbit. Ob Turiji, v stohodskem kolenu pri Kašovki, severno železnice Kovel—Sarni srditi ruski napadi zavrnjeni.
Zapadna bojišča. — Vsi anglesko-iran-
coski napadi odbiti.
Italijanska, balkanska In turška bojišča.
— Nič pomembnega.___
riašs uradno poročilo.
DUNAJ, I. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. avgusta 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Boji pri Molo-dilovem, severozapadno Kolomeje, so se končali tudi včeraj popolnoma brez uspeha za sovražnika; njegovi napadi so se Izjalovili. Pri Bučaču je bojno delovanje okoli poldneva nekoliko uplahnilo. Pri Velesniovem zastavljeni ruski nočni napad smo gladko odbili. Tudi jugozapadno in zapadno Lučka je nasprotnik, oči vidno prisiljen po svojih nenavadno velikih izgubah, prekinil svoje napade. Nasprotno pa je severno najgoru>ejše Turije, dalje v stohodskem ko!enu pri Kašovki in severno iz Sarnov v Kovel vodeče železnice z neizpremenieno srditostjo nadaljeval svoje napade; vrgli smo ga povsod, deloma že z ognjem, deloma v boju moža proti možu. — Na severovzhodni fronti, južno Pripjeta, je biio meseca julija vseh skupaj zajetih 30 ruskih častnikov, 18.0C0 mož in 70 strojnih pušek.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ. 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 30. julija 1916: V Lagarinski dolini živahno artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija ie uspešno obstreljevala železnico na več točkah, kjer se je javil močnejši promet. Na toneški planoti je naša pehota po artiljerijski pripravi napadla sovražne črte severno JVVmte Cimona. Vršil se ie srdit boj v izredno gostem gozdu, v katerem je bilo več vrst obrambnih postojank in veliko ovir. Vendar se je pa posrečilo našim četam, da so nekoliko napredovale. V to-fanskem okolišu so se naši alpinci polastili Forcelle Bois in so zasledovali sovražnika v travenauceško dolino. V dolini Rien-2e smo z lahkoto zavrnili sovražni napadni poizkus proti našim postojankam na Monte Pianu. Naši težki topovi so obstreljevali železniško postajo v dravski dolini. Na drugih frontah nič pomembnih dogodkov. ____
nemško uradno poročilo.
BEROLIN, 1. (Kor.) \Voltfov urad poroča: Veliki glavni stan javlja, 1. avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Severno Soimne so se vršili srditi boji kot pobo-lečki velikih napadov 30. julija. Zapadno fouroškega gozdiča smo vrgli na ozki fronti vdrle Angleže. V osmih valovih izvršen sovražni napad v okolišu Maure-pasa. Tik severno Soinme zvečer napadajoče Francoze smo po srditem boju v pristavi Monacu odbili. Južno Somine živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. ravno tako tudi na Moze, posebno v odseku Thiaumont—F!eury in vzhodno odtam. Tu smo včeraj zjutraj zavrnili sovražne napade z ročnimi granatami. Z obsežnimi razstrelbami smo razdejali francoske postojanke severno Flireya v razsežnosti kakih 200 metrov. Naše popri-tiskajoče patrulje so zajele nekoliko sovražnikov. Podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov so se izjalovila zapsdno La Ba?see, severno Hullucha, južno Loosa in jugozapadno Reimsa. Z metanjem bomb ie bila napravljena v Wirvicqu, belgijskem Cominesu in drugih krajih za našo fronto neznatna miiitarična škoda. Povzročenih je bilo veliko žrtev med prebivalstvom. Po eno sovražno letalo smo včeraj in 30. julija sestrelili z obrambnim ognjem v naših črtah v sommskem okolišu, nadaijno pa včeraj v zračnem boju pri Lihonsu.
Vzhodno bojišče. — Proti Vul-ki, ob Oginskem prekopu, prodirajočo rusko stotniio smo uničili s sunkom naših oddelkov. Zapadno Logišina smo v včeraj javljenih bojih zajeli nad 70 mož. Oja-čeni artiljerijski boji na obeh straneh No-beiskega jezera. Napad sovražnega bataljona ie bil krvavo zavrnjen vzhodno jezera. Proti stohodski fronti so Rusi še nadalje izgubljali svoje moči v brezuspešnih napadih. Trikrat smo jih pri Smolarjih in severno odtod z ogniem prisilili, da so* se vrnili, pri Porskem, severovzhodno železnice Kovel- Rovno, smo jih vrgli s protisunkom. med Vitonjcem in Kisjeliiiom so naskočili do šestkrat zastonj. Za posest posameznih jarkov pri Vitonjcu se vrše trdovratni boji; zajeli $mo 5 častnikov in nad 200 mož. Južno Turije -"rtruijski boji i* boji z ročnimi
NAPAD NEMŠKIH ZRAKOPLOVOV NA ANGLEŠKO.
BEROLIN. 1. (Kor.) Wo!ffov urad javlja; Več brodovi] mornariških zrakoplovov je v noči od 31. jullfa na 1. avgusta uspešno napadlo London in vzhodne angleške grofovine ter obrežne utrdbe, o-brambne baterije In vojaški važne industrijske naprave izdatno in z vidnim uspehom obmetalo z bombami. Vsi zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani vkljub srditemu obstreljevanju, Id so ga pričele pomorske bojne sile že pri doletu.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
NEMŠKI ZRAČNI NAPAD NA ANGLEŠKO.
LONDON, 31. (Reuter. — Kor.) Več sovražnih zrakoplovov je opolnoči preletelo vzhodno in jugovzhodno obal in metalo bombe ob ustju Temze. Napad se še vrši. Drugo uradno poročilo Reuterjevega u-rada pravi, da so pri zračnem napadu danes ponoči križarili zrakoplovi, očividno v znatnem številu, nekaj časa nad Lin-colnshirom, Norfolkom, Suffolkom, Cam-bridgem, Essexom, Kentom in Hundung-tonom. Brez izbire so metali bombe na militarično brezpomembne kraje. (Prip. Wolffovega urada: Originalna brzojavka je tu pokvarjena.) Na nekem mestu so začeli delovati obrambni topovi, kakor se misli, z dobrim uspehom. Posameznosti ni.
MUH.)
CESAR VILJEM OD DVELETNICI VOJNE.
BEROLIN, 31. (Kor.) Cesar Viljem je povodom dveletnice izbruha vojne naslovil na državnega kancelarja Bethmann-Hollvvega odlok, v katerem poudarja brezprimemo junaštvo nemškega naroda v dejanjih in trpljenju in pravi, da sta si vojska in brodovje, združena z zvestimi, hrabrimi zavezniki pridobila v napadu in obrambi največjo slavo. Nemški cesar se spominja nato slavnega skageraškega dne ter junaštva, ki so ga doma kazali možje in Žene, mladi in stari, da se ublažijo bridkosti vojne, ter dela onih, ki delajo neumorno dan in noč, da podpirajo boreče se brate v strelskih jarkih. Preko-sitev v izdelovanju vojnega materijala se ie izjalovila prav tako, kot naklep sestra-danja nemškega naroda. Na poljanah Nemčije plačuje Božja milost poljedelčevo pridnost z bogatejšimi sadovi, kot smo se drznili upati. Odlok zaključuje: Čakajo nas še težke stvari. Sicer se po strahovitih viharjih dveh vojnih let pobuja v vsakem Človeškem srcu hrepenenje po solnčnem sijaju miru, toda vojna traja dalje, ker je tudi še danes geslo sovražnih mogotcev uničenje Nemčije. Edino le na naše sovražnike i ada krivda za nadaijno prelivanje krvi. Nikdar me ni zapustilo trdno zaupanje, da je Nemčija vkliub številni premoči sovražnikov nepremagljiva, in vsak dan ga potrjuje ponovno. Nemški narod ve, da gre za njegov obstoj. Pozna svojo moč in zaupa v Božjo pomoč; zato ne more nič ostajati njegove odločnosti in vztrajnosti. Svobodni, varni, močni hočemo bivati med narodi sveta. Te pravice nas ne sme oropati in nas ie ne oropa nihče. Cesar Viljem je izdal odlok na nemško oboroženo silo na suhem in na morju, v katerem poudarja sijajne zmage proti zadušujoči sovražni premoči in izraža zaupanje, da duh zvestega izpolnjevanja dolžnosti napram domovini in neupogibna volja za zmago prodre prav tako, kot je prodrla prvi dan vojne.
Pomorske izgube.
' DUNAJ. 1. (Kor.) Wolffov urad sporoča naslednji sestavek o pomorskih izgubah tekom dvoletne vojne: Angleška in njeni zavezniki so v dveh letih vojne izgubile 49 vojnih ladij (linijskih ladij, o-k lopnili, zavarovanih in malih križark) s 562.250 registrskimi tonami, Nemčija in njeni zavezniki pa 30 ladij s 192.531 registrskimi tonami. Po vojnih akcijah osrednjih vlasti so bile od začetka vojne uničene 1303 sovražne trgovinske ladje z 2,574.205 tonami, pri čemer niso vštete v pristaniščih osrednjih vlasti zaplenjene sovražne trgovinske ladje. Trgovinske ladje zaveznikov so v dveh vojnih letih 3ttkrat hudo kršile določbe mednarodnega prava proti podvodnikom, pri čemer niso računjeni nestevilni slučaji kršitve mednarodnega prava proti trgovinskim ladjam.__
BOJI V KOLONIJAH.
LONDON, 31. (Uradno.) Angleži so zasedli Dolono ob ccntralni železnici v nemški Vzhodni Afriki. Reuterjev urad dostavlja vesti, da so se tako Angleži ustanovili ob glavni zvezni črti Nemcev.
CARIGRAD. 1. (Agence Tel. Glavni stan javlja:
Iraška in perzijska fronta.
—	Neizpremenieno.
Kavkaska fronta. — Nič pomembnih podjetij. Eno naših letal ie z uspehom obmetavalo z bombami sovražna taborišča in parke. Sovražno letalo, ki se je pojavilo nad Ari Burnu, je pognal ogenj naših topov. Neka sovražna ladja je zadela na suho ob obali nekega otoka zapadno Ajvalija.
Egiptovska fronta. — Iz naših namaknjenih postojank odposlane poizvedovalne kolone so imele uspešne boje s sovražnimi patruljami. Severno Katiie je po našem ognju poškodovano sovražno letalo padlo na morsko obal. Posadka je pobegnila, ko le zažgala aparat. Neka naša patrulja je v bližini sestreljenega letala pregnala sovražni konjiški oddelek in je v plenila strojno puško letala ter drug vojni materijal, kl se je nahajal na letalu.
—	Na ostalih frontah le položaj neizpre-menjen.	_
Neresnične vesti z macedonskega bojišča.
SOFIJA, 31. (Kor.) Zadnji čas so se pojavile v ententnem časopisju tendencijoz-na vesti o srbsko-črnogorski vstaji, ki je baje izbruhnila v zapadnih delih Mace-donije. Po teh vesteh naj bi se bilo posrečilo vstašem, da so se ustanovili v nekaterih vaseh v okolici Ohridskega jezera, ki da so jih uporabljali kot oporišče za napade na naše vojaške transporte. Generalni štab armade na bojišču odločno oporeka vsem tem izmišljotinam in izjavlja, da v novoosvojenih ozemljih vlada povsod mir in red.____
Cntenta in volitve na Grškem.
BERN, 31. (Kor.) »Secolo« javlja iz Aten: Grški princi so uporabili svoje potovanje po Evropi za ugotovitev, kako stališče zavzamejo ententne vlasti po grških volitvah. O tem poroča »Nea Hellas«, da se je francoski predsednik Poincare izrazil napram princu Andreju takole: Zavezniki ne bodo trpeli, da bi prišel na vlado kdo drug, ne pa Venizelos, če bi pri volitvah dobil večino. Vsekakor pa, če bi tudi venizelovci podlegli pri volitvah, bi ententa ne trpela niti Skuludisovega niti Gunarisovega ministrstva, niti ministrstva, ki bi je sestavljali možje, ki bi imeli tendenco prejšnjega ministrstva.
Prepovedan izvoz Iz Nizozemske.
HAAG, 31. (Kor.) Nizozemska vlada je prepovedala izvoz kuminovega, makovega, mastnega ali razmaščenega gorščič-nega olja, potem kislega zelja in vsega sočivja, ki se v nasoljenem ali posušenem stanju ali na kak drug način pripravlja za shrambo in se ne sme izvažati sveže.
Angleške »črne liste«.
KOLIN, 1. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja iz VVashingtona: Angleški veleposlanik* je izročil vladi Zedinjenih držav primerno zagotovilo, da tvrdka ne pride na črno listo, če se ne dokaže, da je dotična tvrdka agencija nemške vlade ali da pošilja denar v Nemčijo.
Potopljeni parnikl.
VLISSINGEN, 31. (Kor.) Parnik »K6-nigin Wiihelmina«, ki je opravljal potniško službo med Vlissingenom in Londonom, je okoli 6 zjutraj odplul. Ob 9 je zadel ob mino. Ko je še nekaj časa ostal na površini, se je potopil. Na parniku je bilo 41 potnikov in 60 mož posadke. Sedem oseb je bilo ranjenih, trije kurjači so utonili.	_
Železni 20vinarskl denar.
DUNAJ, 1. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo finančnega ministrstva glede odpotegnitve 20vinarskega niklja-stega denarja s 1- januarjem leta 1917. in glede kovanja in izdaje železnega 20vi-narskega denarja od 3. avgusta t. 1. dalje.
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo pa G vinar Ji&s. zastarela Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene lcolo-.ie.
Cene: Og!asi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ 7 .».....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pel vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . .2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se rat ni oddelek „ Edinosti®. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi listi. Plačuje se izključno Ie upravi .EdinosU". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava !n inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančISk* A si Skega št 20. — PoStnohranUnlčni račun št 841.652.
iti ki —- odkrito bodi povedano—izzivata glede podpisovanja IV. vojnega posojila, razna čutstva v politično zrelih političnih ste se požurili, da položite vsak svoj dar
Položaj.
1. avgusta 1916.
Čitatelji se spominjajo, da smo te dpi, govoreč o dejstvu, da so zastopniki Ogrske, sklenivši z vlado tisti znani fakt, pač došli na Dunaj, ne da bi se bili predstavili vladarju, opozarjali, da se to dejstvo spravlja v zvezo s potovanjem grofa An-drassyja v Beroiin. Je-li to tolmačenje pravo, ne vemo, vsakako pa podkreplja dejstvo, da sta po povratku Andrassyjana Dunaj prišla tjakaj tudi oba druga voditelja rečene opozicije: grof Apponji in posl. Rakovski. Ti trije gospodje pa so ravno tisti zaupniki opozicije, ki naj — glasom omenjenega pakta — dobivajo informacije od vlade o vnanji politiki in o vojnem položaju, in ki naj pojasnjujejo na-ziranja opozicije v teh vprašanjih pred krono. Seveda ne vemo tudi sedaj, ali pojdejo ti trije gospodje sedaj pred vladarja; gotovo pa je, da so prišli na Dunaj, da konferirajo z merodajnimi faktorji. Imamo torej pred seboj dva fakta, ki sta zelo značilna za sedanje razmere v monariUii
krogih naše polovice: da je ogrska vlada važno misijo v Beroiin poverila voditelju opozicije ter da prepušča voditeljem opozicije, da razpravljajo — gotovo tudi v njenem imenu — z merodajnimi faktorji. Iz tega se more sklepati različno. Ali je med vlado in opozicijo doseženo soglasje res tako popolno, da more prva popolnoma za upati drugi, kar bi pomenjalo celo revolucijo v političnem življenju Ogrske — ali pa je vse preračunjeno za eventuval-nost v bodočnosti, da opozicija prevzame gotove velike naloge v zastopanju interesov Ogrske!
Zdi se, da je ta evolucija v političnem pomenu Ogrske vendar napravila nekoliko vtisa na avstrijske politike, da so se začeli nekoliko gibati tudi oni. Poslanci raznih nemških strank so začeli pridneje obiskovati ministre ter žele baje, da bi prišlo tudi pri nas do takih stikov med vlado in političnimi krogi. Grof Stiirgkh baje ni nasproten tej želji. Ali razlika med našo polovico in Ogrsko je velika. Gosp. ministrski predsednik ie utegnil biti zelo vljuden s poslanci, ali od te vljudnosti do privolitve kake parlamentarne kontrole nad vnanjo politiko in vojnimi dogodki je pri nas tako dolga pot, da — lasciate ogni speranza! — Stvar je pač taka, da so ogrski parlamentarci izrezani iz drugačnega lesu, nego pa naši avstrijski. — Prosimo, ali vam more kako dejstvo glasneje govoriti, nego vam govori to, da ravno iz tabora tistih strank, ki se bahajo, da so napredne, svobodomiselne in da zastopajo naj-kuiturneji narod v državi, prihajajo glasovi, ki zahtevajo po vojni — čim več abso-lutističuega vladanja! In taki ljudje naj bi izsilili parlamentarno kontrolo za časa vojne?!! Naši se hodijo poklanjat grofu Stiirgkhu, ogrski Andrassy pa sprejema in izvršuje misije v Berolinu. Vzporedite te dve dejstvi in pred očini vam je taka razlika, da mi na tej strani ne moremo biti — ponosni nanjo.
V vnanji politiki je sedaj Romunska središču evropskega zanimanja. Kombinacije in ugibanja se kar pode druga za drugo in naj se gibljejo v tej ali oni smeri imajo vsaj na videz oslona v raznih znakih. Znak. ki govori centralnima vlastima v prilog, je v tem, da se dinastija, vlada in tudi merodajni vojaški krogi branijo preloma znjima; znak v nasprotnem smislu bi bil ta, da so ententni najemniki znali organizirati veliko propagando in jo prenašati tudi na ulici ter da so nekateri ugledni listi v Nemčiji začeli precej ostro govoriti na adreso Romunske. Mi smo ravno včeraj hot ili objaviti tak glas, a smo bili zaseženi. Pa tudi vesti o dovažanju municije iz Rusije na Romunsko niso še zadostno ovržene. Mi bi rekli s »Hrvatsko Riečjo«: kriza na Romunskem je veleresna, ali ni še prišla do viška — ni še prišel — in romunska vlada ga hoče odlašati, dokier bo pač mogla — tisti, psihologični moment, ki ne bo dopuščal več nobenega odlašanja in bo zahteval imperativno: ali na desno, ali na levo, ker vmes bo — prepad in je ne bo hodne poti._ .
Scdeislani 1
Bliža se 18. avgust.
Ta dan smo praznovali v domovini navadno s posebnimi slavnostmi, z godbo in obhodi, s polaganjem temeljnih kamnov, z odkrivanjem spomenikov: slovesnosti so se prirejale vsako leto, v vsaki občini. Danes pa je naša zemlja pozorišče vojne, možje so na bojnem polju, družine sredi bojnega ozemlja ali pa daleč od rodne grude.
Spominjam se onih dni, ko so avgusta 1914. trume naših mož iz nižave in z gora hitele pod slavne zastave; spominjam se žalostnih trenutkov povodom slovesa, bo-
kako so prvim trumam mladih mož sledile druge trume starejših, potem še mlajših in še starejših bojevnikov. Preprosti m vdani so bili vsi pripravljeni žrtvovati se v ljutih bojih ob ruski meji, ob bregovih Adrije, na divjih alpskih grebenih.
Pred mojimi očmi se vrste cele procesije beguncev, trume žen in mater s svojimi otročiči, starčki brez vsakega imetja; videl sem jih zapuščati svoje drage domove, da si tako ohranijo življenje; prepeljani so bili daleč od domače grude, izpostavljeni trpljenju in vsakovrstnim neprijetnostim; videl sem jih pozneje v bližnjih deželah, kjer so dobili zavetišče v begunskih taborih ali v posameznih občinah raznih pokrajin s tujim narečjem, s
tujim jezikom.
Potoval sem od naselbine do naselbine, od dežele do dežele z namenom, da tolažim in po možnosti pomagam. Z Vami sem trpel in trpel sem tudi radi tega, ker Vam nisem mogel olajšati Vaše usode in pomagati Varn tako izdatno, kakor sem želel. Trpljenje in napori za me, ki pa so majhni v primeri z Vašimi.
Opazil sem med Vami globoko bol, a videl sem, da Vas ni upognila: bol Vas jc utrdila! In ko jc bil v naši de^Ii, v ta-Un^CIii ia v tfaselLnnali raz^aCtti poziv
na altar, okoli katerega sc zbira mlada, močnejša Avstrija: ta Vaš čin domoljubja in zvestobe ie klasično velik!
Tolažite sol Vaša vdanost dobi plačilo; pride dan, ko bodete zopet videli svojo deželo, svoja domovja, gledali bodete prenovitev vsega, kar Vam je tako drago, — prenovitev, ki sc bo izvršila z delom in sodelovanjem vse domovine. Vrnili sc boste na svoj dom pod modro nebo lepe Furlaniie, na griče naših Brd in Krasa, in na hribovja ob Soči. Tam boste objeli svoje očete, brate, zakonske može in sinove, ki se vrnejo z vojne, in ob sladkem svidenju boste pozabili na neprijetnosti in na žalost za časa begunstva.
In tudi Vi, sodeželani, ki ste kljub resni nevarnosti v bližini fronte ostali v vojnem ozemlju, bodite pogumni. Vi ste nadomestili manjkajoče delavske moči in s podvojenim naporom ste obdelali svoja polja. V delu, v tem viru zdravja in bogastva za posameznika, v tem izviru blagostanja družin in države, ste našli v teh trenutkih boli najuspešnejši protistrup.
Orožje našega cesarja zadaja težke udarce sovražniku in uničuje moč za-hrbtnosti in števila; naša naloga je sedaj, da ohranimo svoje energije, da utrdimo naše ljudstvo in da poklonimo našemu vladarju armado miru in dela.
Zaupajte! Z božjo pomočjo ni več daleč dan. ko bomo videli preporod naše dežele k novemu življenju, ko bomo videli Gorico v novi opravi, obdano od gričev, ob bregu danes historične Soče. Tam se bo moral s pri pomočjo nas dvigati veličasten spomenik, ki naj spominja potomce na epične boje, na heroične čine naše slavne armade v obrambo naše dežele, — spomenik, v katerega se vzidajo sovražni izstrelki v večen spomin na kruto obstreljevanje.
V	Gorici pa se bode moral postaviti tudi spomenik pijetete za naše sodeželane. ki so kot junaki padli na bojnem polju. V novi cerkvi Sv. Srca Jezusovega se bodo vklesala v mramor in v kovino imena naših junakov, padlih za domovino, da jim tako zagotovimo večen spomin. V tem svetišču se bodo brale večne sv. maše. Tja bomo vodili otroke padlih junakov, sirote, ki jih zberemo v širotiščih in zavodih, da jih vzgojimo k dobremu in lepemu: da jih pripravimo za šolo novega življenja; da jih pripravimo za šolo novega življenja; da jih temeljem večne resnice sv. Evangelija napravimo vredne nove dobe, ki se z njimi začenja. Tako se bo nadaljevalo delo socialnega preporoda, ki se je biio pri nas že pričelo in ki se je pokazalo s sodelovanjem družbe kot faktor ijudskega blagostanja in ljudske izobrazbe. Omenjeno svetišče bo nado-mestovalo posamezne gomile v daljnih
krajih, kjer počivajo objokovani junaki iz naše dežele.
Predragi sodeželani!
Kjerkoli se nahajate, vztrajajte hrabro na svojih mestih, bodite vredni današnjih velikih časov, dajajte dobre zglede svojim otrokom, kajti dober zgled uči bolje kot vsi pouki in vstvarja najboljše značaje. Plemenit zgled jc otrokom najboljša zapuščina. Zaupajte v Boga in v Njegovo pomoč. Bliža se trenutek, ko boste slišali zvonenje naših zvonov, ki Vas pokličejo v domovino na delo in k '"^litvi.
Danes se moramo zadovoljiti s tem, da praznujemo rojstni dan našega Presvit-lega Cesarja sredi med bojnim hrupom. Proslavimo ta dan dostojno, kako t nam pač razmere dopuščajo. Naše slavnosti r.aj se osredotočijo v molitvi in v dobrodelnosti.
Molitve k Najvišjemu naj bodo tribut vseh, nai bodo prošnja k Bogu vsemogočnemu; dobra dela naj bodo krona, ki naj jo postavijo premožnejši sloji epični požrtvovalnosti beguncev. Vsakdo, ki more, naj se spomni 18. avgusta sirot, vdov, padlih junakov, bojevnikov na fronti in naj pokaže svojo hvaležnost armadi, ki brani naše meje, in neprekosljivim vojskovodjem s tem, da pošlje velikodušne darove kateremukoli izmed vojuo-dobrO-delnih skladov.
Na ta način pripravimo svojestranski tla srečni dobi trajnega miru.
Bojni trušč je narastel neizmerno: to je vojna nevihta, ki je dosegla vrhunec in bo torej morala začeti pojemati; to so zadnji bliski m gromi, ki jim mora slediti harmonija miru. Pokažimo se vredne tega trenutka, in naše rodne grudi, ki nas pričakuje!
Dunaj, dne 15. julija 1916.
DR. FA1DUTTI _deželni glavar.
Najnujnejša potreba našega ljudskega šolstva.
V	nedeljski številki našega lista sino pod naslovom »Slovensko šolstvo v Trstu v vojnem času« objavili statistične podatke o našem ljudskem Šolstvu in smo tako dokazali s številkami, da najmanje I0C0 sjovenskih otrok v Trstu ne uživa Ijuriskošolskega pouka na svojega slovenskem m^im iuega
Strun II.
»EDINOST" itev. 213.
V Trstu, dne 2. avgusta 1916.
edino le zato, ker v obstoječih, po nas Slovencih samih vzdrževanih šolah ni prostora zanie in so prisiljeni iskati izobrazbe na drugojezičnih šolah. V omenjenem spisu je bilo dokazano, da so razmere glede šolskih prostorov na CM šoli pri Sv. Jakobu normalne, ker je pri zgradbi šolskega poslopja Družba sv. Cirila in Metoda računala z razmerami, z dejstvom, da mora pripraviti tako velike š'-iske prostore, da bo v njih mesta za nenormalno število šolskih otrok, do-čim so pa razmere glede šolskih prostorov ii^ Acquedottu zelo neugodne, ker je v šolskih prostorih, v katerih je prostora za 35 do 40 učencev, bilo treba namestiti povprečno 63 šolskih otrok. Naša šola na Acquedottu je bila med vsemi tržaškimi šolami, državnimi, občinskimi in zasebnimi, edina, ki je bila v minulem šolskem letu prenapolnjena. Najnaravnejša posledica temu dejstvu je potem seveda nujen klic po odpomoči, in edina pomoč je tu: razširjenje te šole in to v takem obsegu, da zavladalo tudi na njej normalne razmere. Ali kako?!
Pri Sv. Jakobu je stvar rešena. Družba je obe šoli, deško in dekliško, izpreme-nila v osemrazrednici in obenem deško razdelila v petrazredno ljudsko in triraz-redno meščansko šolo, s čimer smo Slovenci v Trstu dobili prvo slovensko meščansko šolo. Toda na Acquedottu! Tu imamo pač samostojno dekliško osemraz-rednico, ali deški razredi so le vzporednice šentjakobske šole. Peti razred je najvišji in zadnji. Sedaj pa vprašamo: kaj naj store slovenski starši v mestu s svojimi otroki, ki so dovršili peti razred na Acquedottu, če jih ne nameravajo pddati na srednje šole, za kar je treba seveda pripravnice? Ali naj ti dečki, stanujoči povečinoma v skrajnih zapadnih in severnih delih mesta, zahajajo v meščansko šolo k Sv. Jakobu? Drugega izhoda ni, če nočejo starši, da jim deca zamudi par let, kajti če jo pošljejo ali na državno ali mestno meščansko šolo, ji delajo tamkaj sitnosti zaradi učnega jezika in jo namesto v prvi meščanski razred vtikajo navadno v — četrti ljudski, ali kvečjemu, po posebni milosti, v peti ljudski razred.
V peterih deških razredih na Acquedot-tu je bilo ob začetku šolskega leta 1915/16 vpisanih 288 učencev, torej povprečno 57 na razred, vsekakor najmanje 17 preveč na vsak razred, oziroma dva razreda premalo za to število otrok. Ob koncu tega šolskega leta so šteli posamezni razredi: prvi 63, drugi 48, tretji 63, četrti 41 in peti 41 učencev, in v petem razredu je bilo zrelih za višji razred 35 učencev. Kam torej sedaj s temi u-čenci? Ali v pripravnico za srednje šole, ali v meščansko šolo k Sv. Jakobu, ali v nemške ali v italijanske šole? In to so števila v vojnem času, ko so stotine slovenskih tržaških rodbin s svojimi šoloobveznimi otroki zapustile Trst in je po končani vojni pričakovati podvojenega navala ravr.o na našo šolo na Acquedottu, s čimer mora že danes računati prav tako Družba sv. Cirila in Metoda kot naša tržaška šolska oblast.
Naj se tu presoja, preudarja in preteh-tuj-3 stvar kakorkoli, drugega izhoda pač ni, kot potrebam primerno razširjenje šole na Acquedottu. Za šolo pri Sv. Jakobu bodo posebno odslej, kar se je izpreme-nila v meščansko šolo, ljudskošolske vzporednice na Acquedottu pravcati balast, ki jo bo le znatno oviral v njenem razvoju, in odtod izvira prva nujna potrebna izprememba: osamosvojitev deške šole na Acq«edottu, ki bi zagotavljala Šoli samostojen, razmeram v mestu primeren razvoj.
Sama po sebi prihaja nato druga nujna potreba: razširjenje šole navzgor. Soli v mestu že sedaj nikakor ne zadostuje več pet razredov in še manj v bodoče, pa naj bi "imela še toliko vzporednic, temveč je treba, da se tudi ta šola razširi postopno t oseinrazrednico. S prihodnjim šolskim letom nai se otvori šesti razred, in se tako reši vprašanje, kam z večino učencev. ki so dosegli najvišje, kar jim je mogla dati dosedanja acquedotfc>ka šola.
Seveda smemo na vse to pričakovati najtehtnejšega ugovora: odkod pa sredstva za vse te izpremembe? Družba je že itak obremenjena do skrajnosti, od drugod pa ničesar! — Da, res je to, toda pri vsem tem je treba pomisliti le eno, da je namreč ravno sedanjost vkljub vsem svojim težavnostim pripravljalni čas za bodočnost, in kar zamudimo sedaj, zamudimo morda za vso bodočnost. Beati possidentes: če nam že ne bodo nič dali, nam vsaj ne vzamejo, kar bomo imeli! Ali sinemo pri teh načrtih računati na državno podporo, ne vemo, mislimo pa, da tudi država ne more in ne sme odrekati več kot tisoču naših otrok tistih pravic, ki jih uživa deca drugih avstrijskih narodov, pravice do izobrazbe v materinem jeziku. Na drugi strani pa mora vedeti tudi Družba, da v Trst naložena glavnica nosi slovenskemu narodu več obresti, kot povsod drugje, in da bi ozkosrčnost tu povzročala nepopravljivo škodo. Zato pa tudi pravimo: sedanji čas zahteva žrtev, a prva žrtev naše Družbe za Trst bodi tako nujno, neobhodno potrebna samostojna deška osenirazrednica na Acoe-dottu!
časnem napadu tirolskih deželnih strelcev, lft častnikov in 417 mož, ki so ostali živi, smo zajeli neranjene. Častnikom deželnih strelcev nista bila osebno znana niti Batti-sti niti Filzi. Zato so tudi ravnali žnjhni ravno tako kot z ostalimi laškimi ujetniki. 1 oda kmalu so se javili nekateri ujeti d-pinci in so nepozvani in z vidnim zadoščenjem označili oba »volna hujskača« za Avsirijca ter so se jima celo rogali, koso ju odvajali. Kako je naše italijansko prebivalstvo mislilo o obeh izdajalcih, kaže najbolje ravnanje prebivalstva v Aldenu, povodom transporta obeh veleizdajalcev. Na vest o njunem zajetju se je avstrijskega prebivalstva italijanskega materinega jezika polastila taka razburjenost, da se je bila bati, da prebivalstvo linča Battistija in Filzi j a, ko so ju vodili skozi vas. Samo močno orožniško spremstvo je moglo zadržati prebivalstvo nasilstev. Ni se pa moglo preprečiti, da ne bi bilo prebivalstvo psovalo in opljuvalo obeh ujetnikov. Posebno bridko so obema izdajalcema donela na ušesa preklinjanja vdov in sirot v vojnih padlih kmetov. Enaki prizori so se tudi dogajali, ko so ju dovedli v Trident, kjer ie samo močna policijska straža mogla obvarovati Battistija dejanskega napada besne množice. Če trdi italijansko časopisje, da se veleizdajalci ne smejo kaznovati, če se zalotijo v italijanski uniformi, se nahaja v očividnem nasprotju z italijanskim vrhovnim armadnim vodstvom, ki je v svojem armadnem povelju št. 4609, izdanem 9. decembra leta 1915, točki 1. poudarjalo izrecno, da vstop v italijansko armado nima za posledico izpremembe v državljanstvu, vsled česar morajo irredenlovski vojni prostovoljci v svojo varnost uporabljati le napačna imena. Da v ostalem Italijani s svojimi izdajalci ne ravnajo drugače, dokazuje cirku-larni odlok italijanskega vrhovnega ar-madnega vodstva št. 3525, izdan 28. sept. 1915, ki neglede na druge drakonske ukrepe določa za takega prebežnika smrtno kazen in contumatiam. (Kor.)
Smrtna obsodba angleškega kapitana Fryatta. Na Oreyeve izjave, ki naj bi o-pravičevale ravnanje kapitana Fryatta, javlja Wolfov urad: Prerazumljivo je, da angleška vlada poizkuša opravičiti ravnanje kapitana Fryatta, ker je sama v veliki sokrivdi. Fryatt je ravnal le po ukazu svoje vlade. V izjavah angleške vlade pa se nahaja tudi zavestno zavajanje javnosti. Fryatt se ni poizkušal izogniti učinku podvodnikovega podvodnega napada, kajti podvodnik je vozil na površini in je po pravilih križarske vojne dal aznamenje, naj se parnik ustavi. Angleški kapitan zato niti^jii poizkusil rešiti svojega moštva, ki v resnici ni bilo v nevarnosti. Frj^att je čakal, da se je podvodnk približal, da bi ga zahrbtno potopil in tako zaslužil po vladi razpisano nagrado: To ni bila obramba, temveč zahrbtni napad najetega morilca. Nemško vojno sodišče je obsodilo ka pitana na smrt, ker je izvršil čin proti nemškim pomorskim silam, ne da bi bil uvrščen v bojno silo svoje dežele. Ni bil kar tako ustreljen hladnokrvno in s preudarkom, temveč ga je sodišče, seveda po hladnokrvnem preudarku in temeljiti preiskavi obsodilo kot franktirerja. Nemčija bo tudi v bodoče uporabljala to vojno pravo, da posadke njenih podvodnikov ne bodo žrtve pomorskih tolovajev. (Kor.)
Đoiiif m\l
Častni občani. Dne 28. julija t. 1. ob 3 uri popoldne se je zbralo komensko starešinstvo k izredni seji v občinski pisarnici. Po običajnem nagovoru je g. župan predlagal,
da starešinstvo izvoli tri častne občane,
ki imajo zasluge za našo občino, deželo in državo. Ti so: Armadni poveljnik ob soški fronti g. generalni polkovnik Boroević, minister in bivši c. kr. namestnik v Trstu princ Hoheniohe, sedanji c. kr. namestnik
v Trstu, g. baron Fries-Skeae. — Temu predlogu je starešinstvo enoglasno pritrdilo, kajti, rečeni visoki gospodje imajo obilo zaslug za nas — osobito sedai, ob vojnem času: gospod generalni polkovnik lioroevič kot junaški branitelj naše dežele in države napram našim sovražnikom; g. minister in bivši c. kr. namestnik knez Hoheniohe kot dober poznavalec tržaških in primorskih razmer, ki sedaj, in je svoječasno de!oval v prilog prave avstrijske misli in narodne ravnopravnosti, in g. c. kr. namestnik baron Fries-Skene, ki posveča posebno skrb zlasti aprovlza-cijskeinu vprašanju. Pozdravljamo ta imenovanja, poudarjajoč, da si štejemo v visoko čast, imeti tako zaslužne može kot naše častne občane. — L.
Vojno-pomožni urad političnega društva »Edinosti« od danes naprej zopet redno posluje. Uradne ure od 5. pop. do 7. zvečer vsak dan, izvzemši nedelje in praznike; do 26. t. m. je urad zaprt tudi ob sobotah.
Okrajni zdravnik rojanski. Prejeli smo: Kako daleč sega človekoljubje izvestnih okrajnih zdravnikov, pričata naslednja dva slučaja. K zgoraj navedenemu okrajnemu zdravniku je prišla v minulih dneh uboga vojniška vdova, mati četvero dece, s prošnjo, da ji napravi 2 spričevali za 2 otroka, koja bi bila rada poslala v Anke-ran na tritedensko letovišče vojniških sirot. Omenjeni okrajni zdravnik, ki bi bil
dolžan sploh napraviti, kakor zdravnik za. uboge, brezplačno spričevalo, je zahteval! od dotične reve 4, reci štiri krone za spri-1 čevalo! Razume se, da se je uboga vdova z žalostnim srcem oddaljila, ker je videla, da ji bo nemogoče preskrbeti za svoja dva otročiča bivanje v Ankeranu, za kar je neobhodno potrebno zdravniško spričevalo. Kam naj bi šla po 8 kron za dotični spričevali? Ko je to izvedela odbornica organizacije vojniških sirot, je poskrbela, da je šla k zdravniku navedeni vdovi dodeljena oskrbnica vojniških sirot ter se je njeni pritožbi posrečilo, da je imenovani okrajni zdravnik milostno privolil napisati brezplačno dotični spričevali. — Drugi slučaj, ki priča o človekoljubnosti g. okr. zdravnika, je naslednji: vdova, nekega padlega dalmatinskega junaka je šla z enako prošnjo k dotičniku. Navedena vdova stanuje na Belvederju in ta okraj ne spada v delokrog dotičnega okrajnega zdravnika, kar ji je g. zdravnik osomo povedal. Ko je vdova ponižno vprašala, kam naj se obrne s svojo prošnjo, ker ne ve, kje in kdo je okrajni zdravnik njenega okraja, ji je odgovoril osorno: »Boste že izvedeli.« — Ne rečemo drugega, kot da iz srca želimo, kar se pač žal, najbrž ne izpolni, da bi se dotični gospod nahajal v enakem položaju, kakor oni ubogi vdovi, katerih moža sta dala svoje življenje
Čokolada,
bižkoti Turni, Koestling Z\viback, slaščice, niiilinovec itd. se proda na debelo in na drobno. ,Reguo di cioccolatau Tršt. Corso št. 39.	4C0
Odda
se meblirana soba. Prost vhod. — Ulica Oouimerciale Št 14 vr. 3.	100 {
Diplomirana
učiteljica podučuje z gotovim uspehom na svojem domu male in odrasle v slovenskem in nt-mškem jeziku. Tudi one, ki govore samo italjansko. Za vsako uro od 20 vinarjev do 1 K po dogovoru, Naslov : Privatna učiteljica, ulica Farneto 4(5, pritličje, pri gospej Bcniuier, Trst.	10J9
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Brezovec, Član »Čitalnice« pri Sv. Jakobu. Piše, da se nahaja šele na potovanju.
Opozarjamo, da se vrši v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu počitniški tečaj. Zato priporočamo starišem, naj pošiljajo vanj svoje otroke.
Promet z blagovnimi vzorci je pod znanimi pogoji dovoljen tudi na sledeče voj-nopoštne urade: 8, 16, 32, 34, 46, 48, 61, 64, 65, 73, 79, 88, 95, 98, 106, 165, 177, 178, 181, 188, 200, 217, 218, 221, 223, 224, 239, 242, 269, 277, 278, 304, 307, 316, 323, 511, 512, 514 in 517.
Promet s zasebnimi vojnopoštnimi zavitki je pod znanimi pogoji dovoljen tudi nu sledeče vojne pošte: 20, 28, 37, 43, 76, 133, 138, 146. 148, 252.
300-1etnico rojstva slavnega angleškega dramatika Shakespe-areja je narodno gledališče v Pragi proslavilo na tako dostojanstven način, kakor le malo gledališč v Evropi. Spravilo je na oder umetniško dovršeno v vsakem pogledu cel ciklus Shakespearejevih del. — Uprizoritve so bile tako uzorne, in popolne, da so izzvale občudovanje in priznavanje od strani evropskega gledališkega sveta.
?Hlflfo V9ake vrste kupuje prva slovenska trgo-vina, Jakob Mar^on, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici).	450
ffvmmom cuaJe' volno, bombaž, volnena ia Ilbli'UJCil! v&tir&na pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane Štev. 45.	4G2
Fototraf
žtev. 10.
Anton Jerfcič poslujezopat v svojem ateljeju ▼ Trstu. Via delle Poste
248
LZ one, k! ne morejo spati. Mnogo jih je, ki ne morejo spati — ali radi skrbi, ali vsled velike utrujenosti. Je pa tudi takih, ki ne morejo spati, ker se jim predobro godi, kajti prepoln želodec tudi rad moti spanje. Kdor ne more spati, naj poskuša vzeti dva kosa vate, ki je more za par novčičev dobiti v lekarni. To vato naj namoči v hladni vodi in naj potisne v vsako nosnico po en kos vate. Vlažna vata ne škodi niči more pa mnogo koristiti. Naš nos je v zvezi z možgani. Hladnost iz vate prihaja v možgane in jih osveža. Tako more človek potem zaspati.
Mestna zastavljalnica. V četrtek, 3. avgusta, se bodo od 9 dop. do 3 pop. prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca mainika leta 1905. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 70.600 do št. 72.100.
ČEŠKO - BUDjEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uiici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: MALI OQL
□□ □o
se raiuaajo po 4 sto t. besedo. Maatno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotink. .
DD □□
if 91 Tlll If)M v°lno» volnena in vrti ana pokri-IV U p lij C m vala, bomba/, stare vrvi in turške preproge In odpadke. Via Toro štev. 8.	1014
Učiteljica
1, I. nad.
potrpežljiva poučuje nemško, italijansko in angleško. — Barriera žt.
517
lene vpoklicanih
kakor tudi stariši in so-
_______________ rodniki dobijo brezplačno
natančna pojasnila glede c. kr. vojnega zavarovanja. povišu- ia podpore, plačanja nastankov itd pri avtorizovpnem uradu BorzDi trg, II. od 10-12 pred p. in od 5-7 p~>p._516
HllfHIlOffl cunje, volno, bombaž, volnena po-IlUpUjMIl krivala, pletenino, žaklje in kovino. Pr-hajam tudi na dom. Via Boschetto 18. 5 8
Kupujem
bombaž K 7-— ITI ca Erta 8.
canje 80 vin.
1011
Milo
po K 3.80 in višje je na prodaj večja mno-ž na v ulici Va dirivo št. 29.	514
Vsakovrstne
žaklje kupuje J. Stebel, ulica Torrente Št. 36.
Trst, (504
Ušel
je v ponedeljek 24. t. m. mal papiga. Oni. ki ga prinese ali pa zna, kaj o njem, dobi nagrado K 50. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. [511
Na debelo samo za preprodajalce.
Nogarice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Žlice, razna rezila, robei, mrežica za brke, pletenine, crajce, spodnje hlače, ogle iala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. uiica 3. Nujolo štev. 19,	63
Sveže čajno maslo.
PRODAJALNA SPECIJALITETA „ČAJNO M A SLO", Via Campanile 15 in Via GheghaS2 Najfinejša in fina namizna vrsta.	253
©B J A
Koncem ovoga mjeseca izaći će u našoj nakladi, a uz oddobrenje duhovne oblasti biskupije senjsko-mod ruške molitvena knjižica „Put k Srcu Isusovu", što ga jc pred vise godina sastavio jedan svećenik Družbe Isusove. O o novo izdanje po redu četvrto pomno je pregledano, i/pravljeno i popunjeno. Naročito su dodane uekolike novije pjesme u čast presv. Srca. kao što i molitve u čast Sv. Antuna Padovanskoga, kojega, naš narod izvanredno slavi i u svakoj potrebi zazivi;e. — Tisak je vrlo čitljiv, papir fin, a oblik priručan kao i kod prijašnjih izdanja.
Sto ,.P u t k Srcu Isusovu4 šaljemo već u četvrtom izdanju, to mu je najbolja t ohvala i preporuka. Pozivljemo sve one, ki jim ovnj molitvenik želi imati, a opetovano su ga od nas naručivali, da se sada izvole obratiti na podpi-anu knjižaru. — Cijena je molitveviku tvrđo ukoričenu 70 fil.
Ujedno smo slobodni priopćiti, da imademo na. zalihi lijepo izradjenih slika presv. g. biskupa senj-sko-modru.škog Dr. Josipa Marušića. — V- ličina slike 46X61 cm. — Cijena st ke bez okvira K 5.— sa okusnim okvirom pod staklom K 21. , K 36.— u posve finom Mahagoni okviru K 44.— K 50.—, T. DEVĆlC & C.o
knjižara, Vnjigotiskara, knjigovežnica i prodaja pisaćih stvari.
Senj — ilrv. Primorje.
H&tel m restavracija Trst, žsifea 3* Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. Cene zmerne.
Vojnopoštne dopisnice
vojnopoštna pisma
pisemski papir
beležnica
ločljivi bloki
razglednice
igralne karte
papirnati prtfčl
muholovci
pipe
ustniki
cigaretne ovojk (Abadie & Kingrj ctgaretne škatij* (patrijotfčnl mo^/i) svinčniki
svinčniki Penkala držala za svinčnike kapice M M
denarnice listnici
žepna ogledala žepne svetiljke baterije už?ga;a
jedilna priprava
žepni noži
poljske steklenice
jedilne sk ede
nahrbtniki
krušne vreč ce
uniformske potrebščine
vsake vrste
hribolaške palice
Jezdne palice
armadni znaki
krtače za vsako potrebo
glavniki
ovijače za brke brfvni aparati brivne britve toiietno milo zobna creme vazelin
čistilo za čevlje creme „
Vse potrebšč ne za krojače
čevljarje in sedlarje
m ežaste Jopice
kratke nogavice
ovojne garnaše
naramnice
žepni robci
brsače
prtiči
dežni plašči usnjate gamaSe.
Velikanska izbera.
S. ČHLER &
CORSO
nizke ca^e.
COMP.
MST
Mm politične ves?].
Resnica o Baćiistiju. 29. julija o ujetju in usmrtitvi dr. Bailistija objavljena poročila sc morejo na podlagi najnatančnejših poiz-vedeb popolniti z naslednjim: Battisti 111 Filzi sta bila ujeta povodom ponesrečenega napada vicenskega alpinskega bataljona na Aionte Corno 9. julija. Ob 5 popoldne je ta bataljon zašel v naš zaporni o-zenj in je bil popolnoma uničen, po isto-
1 posojilnica in hranilnica
regls(s,ev9na zadruga z omejenim poroštvom TRST - Fians deEla Caserroa S*. 2, I. rsad. - 7SST (v lastni hiši) vhcrf po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 1/i % na menice po 6'/» na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOM^TUJE TRGOVSKE MEHECE.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, će tudi ni ud ia jih obrestuje po
mmr 40|«
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Heatni davek pla£o]e uvod sam — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
Pcštno hrarilnični račun 1 <5.004.	teiiefon S t. 052
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokameutov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulorau in po/.am, urej<-no po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najeiu pO najnižjih cenah. ŠT&KiE VLOG NAD <50 MS&BiOMOV KROK.
Branu m: od 8 da 12 dsp. in od 3 do 5 pop. Izplačuje vsak ftelareft ob uradnih v.A
SZ3