ŠTEVILKA 48. »Svobodaje bila vedno vzgodovinisredstvo človekovega boja za njegovo osvoboditev od vseh naravnih in družbenih sil. Pri tem se človek nikoli ni mogel, pa tuđi danes se ne more bojevati sam, ampak samo skupaj z drugimi Ijudmi, združen z njimi pri delu in ustvarjalnosti. 0oye/c kot družbeno bitjeje lahko svoboden samo toliko v tolikšni miri, kolikor so svobodni vsi drugi Ijudje, se pravi v tišti meri, v kateri je svobodna družba kot celota. V tem smislu neome-jena svoboda ne more obstajati tam, kjer obstaja medsebojna odvi-snost ljudi. Sama narava te medsebojne odvisnosti pa obenem do-loča in opredeljuje tuđi realne dimenzije svobode. Z drugimi bese-dami, svoboščine in pravice človeka in občana so v našem sistemu omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih ljudi in z ustavo določenimi interesi obrambe obstoja socialistične družbene skupnosti. Zato bo svoboda človeka tuđi v »najidealnejšem« demo-kratičnem sistemu še vedno omejena toliko kolikor bo omejevala svobodo drugih ljudi prav zaradi te lastne svobode.« Edvard Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja IZGUBILI SMO VELIKANA REVOfLAJCIJE Tiho, z bolečino v srcu smo se poslovili od velikega človeka, misleca in neutrud-Ijivega borca za delavski razred. Njegovo dolgoletno delo je v nas vseh zapustilo dolžnost, da nadaljujemo jasno zacrtano in opredeljeno pot socialističnega samoupravljanja. Zaupanje v človeka, v njegovo najpomembnejšo funkcijo v samoupravni in hu-manistični družbi, v odnosih med Ijudmi in v odgovornosti med Ijudmi, ježe korak k uveljavljanju socialističnega družbenega samoupravljanja, v katerem naj bi se izražali humani odnosi in potrebe po sodelovanju. Z občudovanjem ugotavljamo, kako odločilen delež je naš tovariš Edvard Kardelj prispeval k revolucionarnim spremembam v naši družbi in v nas samih. Zavedamo se, da je ugasnil daljnovidni duh, ki nas je tolikokrat presenečal s smiselnimi zami-slimi, ki smo jih sprejemali kot vizijo prihodnosti, pa smo še sami dozi veli njihovo uresničevanje in sami z vsem zanosom, ki ga zmoremo, sodelovali pri njihovem uresničevanju, tako kot da bi bile zamisli prav naše besede. ■MP&tfti&riM LETO VII. FEBRUAR 1979 NAŠ ČASOPIS i« FEBRUAR if~ To porodilo zajema problematiko In delo postaje milice Vrhnlka pri odkrivanju in raziskovanju kaznivih dejanj, varovanje jav-nega reda in mira, vprašanja varnosti prometa in drugih opravil z ustavo in zakoni določenega družbenega reda v lanskem letu. Na podlagi zastavljenega programa dela PM za leto 1978 je bilo te-žišče nalog usmerjeno predvsem za zagotovitev uspešnega dela pri realizaciji družbenopolitičnih manifestacij kot so volitve, republiški in zvezni kongresi in drugih opravil s področja Zakona o družbeni samo-zaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Kljub nekaterim objektivnim težavam (nepopolna kadrovska zasede-nost in drugo) so naloge bile v glavnem uspešno opravljene. Tuđi v tem letu nismo imeli kaznivih dejanj in prekrškov, katerih usmerjenost bi kazala na spodkopavanje ustavne ureditve. Ravno tako nismo imeli hujših primerov kaznivih dejanj z većjo materialno škodo ali hujših kršitev reda in miru. Spričo zgoraj omenjenih dejstev lahko rečemo, da je varnostna situacija na območju SO Vrhnika v letu 1978 bila ugodna. Če gledamo gibanje kriminalitete je postaja milice Vrhnika v tem letu obravnavala 72 kaznivih dejanj in sicer v primerjavi s preteklim letom 52 kaznivih dejanj manj. Raziskanih kaznivih dejanj je bilo 46, neraziskanih oziroma v obdelavi pa je ostalo 26 kaznivih dejanj. Družbeni sektor je bil s kaznivimi dejanji oškodovan za — od tega pri raziskanih kaznivih dejanjih — po neznanih storilcih za Zasebni sektor je bil oškodovan za — od tega po znanih storilcih oz. raziskanih kaznivih dejanjih za — po neznanih storilcih pa za Skupna škoda, povzročena s kaznivimi dejanji znaša 462.507,55 din ska- (TI etni N 5? o razis- nerazi- število Kazniva dejanja skupaj kana skana storitev 8 e Umor 1 1 — 100 1 __ Poskus umora 1 1 — 100 1 __ Tel. poškodb. z nevar. orod. 3 3 — 100 3 .__ Velika tatvina 16 3 13 19 4 __ Nasilniško obnašanje 3 3 __ 100 3 __ Vlomi v osebne avtomobile 13 11 2 85 4 1 Tatvine 15 12 3 80 8 3 Nevestno gosp. poslovanje 1 1 — 100 1 __ Ponarejanje listin 3 3 — 100 2 1 Poneverba 1 1 100 1 __ Roparska fatvina 1 — 1 — — --- Tatvina motor, vozila (kolesa z motorjem) 7 __ 7 __ __ __ Goljufija 1 1 — 100 1 .__ Nedovoljena trgovina 1 1 — 100 1 --- Gozdna tatvina 1 1 __ 100 1 __ Poškodovanje tuje stvari 1 1 — 100 1 __ Odvzem motornoga vozila 1 1 — 100 1 __ Ostala kazniva dejanja 2 2 — 100 2 1 Skupaj 72 46 26 63,90 34 6 Iz tabele kaznivih dejanj in njihovo raziskanost je razvidno, da je procent neraziskanosti večji pri kaznivih dejanjih velike tatvine. Ogledi krajev dejanj so pokazali, da je privatno, kakor družbeno premoženje kljub preventivnemu delovanju delavcev milice in opozarjanju odgovornih na pomanjkljivosti zavarovanja tega premoženja, le-to po-manjkljivo. Prav zaradi tega smo nekaterim delovnim organizacijam poslali pismena pozorila, ker smo pri preventivnih pregledih ugotovili, da so opustili ukrepe pri zavaravanju sredstev večje vrednosti. Eden izmed primerov je tuđi ta, kjer so naši delavci dobili odklenjeno skla-dišče opreme in vozil, v nekaterih vozilih so bili ćelo kontaktni ključi in dokumentacija, ki bi vsekakor morala biti drugače zavaravana. Poleg >že omenjenega vzroka večjega števila neraziskanosti kaznivih dejanj je *uHi dejstvo, da so v prvem polletju bili trije vodje varnostnih okoli-šev zaradi službenih potreb po tri mesece odsotni s terena. Med tem časom so morali na njihovih varnostnih okoliših delati mlajši in še neizkušeni miličniki, pogostokrat pa nihče, kar se je gotovo moralo odraziti pri negativnem procentu neraziskanosti. Pri obravnavi javnega reda in mira v letu 1978 je postaja milice zaradi raznih kršitev javnega reda in mira podala sodniku za prekrške 203 predloge zoper 251 kršilcev, ki so zakrivili 229 prekrškov. Kršitve po varnostnih okoliših: I. VO II. VO III. VO IV. VO skupaj 151 26 24 28 229 Po vrstah kršitev je situacija naslednja: .Pretepi in drzno vedenje Žalitve uradnih oseb Prepiri, kričanje in nedostojno vedenje Točenje alkoholnih pijač vinjenim osebam Klatenje, potepanje in beračenje Pijančevanje Kršitev zakona prijavno-odjavne službe Ostali prekrški JRM in odlokov kršitev 64 13 76 7 14 17 10 27 din Skupaj 229 300.227,55 159.544,40 140.683,15 Kršitelji po starosti: 162.280,00 77.750,00 84.530,00 do 18 let 3 od 18 do 21 let 39 od 21 do 25 let 71 nad 25 let 138 Gostinski objekti 98 na ulicah 42 privatna stanovanja 43 drugi kraji 20 Podnevi je bilo storjenih 111, ponoći pa 92 prekrškov. Kljub temu, da smo v tem letu imeli nekoliko već kršitev javnega reda in miru v primerjavi z letom 1977 (62 predlogov in 57 kršiteljev več), lahko rečemo, da varnostna situacija ni bila zaskrbljujoča. Saj med to-likimi kršitvami nismo imeli niti enega primera z večjo udeležbo, ki bi resneje ogrožal in vznemirjal občane. Gre namreč za številne prekrške, ki so jih storili delavci raznih podjetij, ki gradijo avto cesto na območju SO Vrhnika, poleg tega gre tu še za veliko migracijo delovne sile v nekaterih delovnih organizacijah (Igrad, Liko in druge). Imeli smo tuđi nekaj primerov kršitve javnega reda in miru odstrani vojakov iz obeh vojnih post na Vrhniki, kar je pri tolikšnem številu vojakov bilo tuđi pričakovati. Pri tem pa je omembe vredna prizadevnost starešin obeh vojaških enot, ki so skupno z nami vedno pravočasno posredovali in ukrepali. Za izboljšanje stanja po javnem redu in miru smo koncem leta imeli skupni sestanek s predstavniki JLA, kjer smo se dogovorili za še bolj učinkovite ukrepe. Poleg tega pa smo imeli tuđi sestanek oziroma razgovor z gostinskimi delavci družbenega in privatnega sektorja in se tuđi z njimi dogovarjali o skupnih ukrepih. Že po kratkem času se je pokazalo, da sta oba razgovora bila koristna (manj kršitev) in borno s takšno prakso nadaljevali tuđi v prihodnje. V tem letu je postaja milice poleg že prikazanih podatkov imela po vprašanju javnega reda in miru 118 intervencij. Prijetih in pridržanih oseb je bilo — zaradi kršitev JRM pridržani do iztreznitve — zaradi vožnje v vinjenem stanju — zaradi klateštva — prijeti na begu iz VPD in KPD — zaradi ilegalnega prehoda drž. meje prijeti — prijeti po tiralici 80 59 2 8 7 3 1 Leta 1978 smo zaradi varnosti občanov zasegli 1 vojaško puško, vojaško pištolo in eno plinsko pištolo z ustrezno municijo. Zoper imetnike je bil uveden postopek o prekršku, kakor tuđi varstveni ukrep odvzema. V prihodnji številki pa bomo poročali o prometni varnosti in cestno prometnih prekrških. DELO KLUBA ESPERANTISTOV Ko danes razmišljamo o predvojnem razvoju esperantskoga gibanja na Vrhniki, lahko ugotovimo, da ]e imelo le-to za razvol naprednih misli mnogo večji pomen, kakor mu ga odmerjamo. Začetek je bil težaven, kakor pač vsak začetek. Zanimanje za uče; nje esperanta se je pokazalo v začetku leta 1936, leta 1937 pa so bili že postavljeni temelji za klub, ob katerem se je razvila napredna organizacija, kakršne do takrat razmere na Vrhniki nišo omogočale. Najzal služnejši pri tem so bili Franc Pasetta, ki je bil prvi vodja kluba, ter Mirk°|| in Tone Maček z Verda. Pozimi leta 1937-38 smo v prostorih sedanjsl osnovne sole Janeza Mraka organizirali prvi začetni tečaj. Nastopilef so tuđi že prve težave, saj so strokovnjaki za esperanto iz ljubljanskih01 klubov pokazali več zanimanja za širjenje svojih idej kakor za pouče-, vanje esperanta. Želeli smo, da bi dobili Čim boljše stike z vso vrhniškoj mladino in tako smo sodelovali tuđi stovarišem Francetom Popitom.2j njegovo pomočjo smo dobili idejno naprednoga predavatelja Jožetaj Kozlevčarja. ' Učenje esperanta nam je bilo v veliko veselje, zato predavatel|z'' nami ni imel težkega dela. Ob učenju smo se pogovarjali tuđi ott't žavah v esperantskem gibanju, o literaturi, o nepravilnostih dorfl>( na Vrhniki in v svetu. Napredne ide|e so nas zanimale prav tako kot učenje esperanta. V klubu smo skušali povezati vrhnisk' mladino in kmalu se Je esperanta učilo okoli 40 mladih. Zgodaj sporni adi leta 1938 smo dejavnost kluba razširili še* začetnima tečajema v mlekarni ter na Grilcevem Griču, istega letjj pa je bila v izložbi hiše Egidija Kovača na Hribu organizirana tud razstava esperantske literature. Z različnih strani so pritiskali na nas z nam tujimi idejami, vendar £ nismo vdali. Še naprej smo širili svojo dejavnost in s skupino Hatfl smo organizirali dobro obiskana izleta v Tacen in nato še v Stari mlin Obiskali so ju tuđi mnogi člani ljubljanskih klubov. Nekateri člani klu so pričeli iskati zveze tuđi z esperantisti izven domovine, posebnoj Francozi in ruskimi državljani. Zaradi naglega razvoja kluba so se kmalu pokazale potrebe f novih prostorih. Nekaj časa smo se sestajali na različnih kr " nato pa smo si uredili podstrešno sobo pri Potrebuješa na S cesti. Uredili smo jo tako, da smo imeli tuđi čitalnico in knjižnic približno 30 knjigami v esperantskem jeziku. Prostor pri Potrel jesu Je postal središče kulturnoga življenja vrhniške mladine U radi so ga obiskovali tuđi starejši fantje in dekleta. Ker se je število članov kluba naglo povečalo, smo organizirali > skupin in sekcij: kulturno skupino s pevskim zborom, igralsko skupM in čitalniško skupino. V tem času je aktivno sodelovalo že okoli 50 <$] nov. Pred novim letom 1938-39 smo v Rokodelskem domu na Vrhni| v esperantu odigrali Cankarjevega Hlapca Jerneja. Na tej predsta*; kakor na Silvestrovanju, ki smo ga organizirali, ter na veselici v gosti« »Pri Jurcu« je bil obisk zelo velik. To nam je vlivalo poguma, saj smos| zavedali svojega vpliva. Do tedaj prevladujoči klerikalni duh na Vrhniki seje pričel mal« ti. Med klerikalnimi in liberalnimi organizacijami se je pojavi! novahaprednejša.Posledica našega delovanja Je bila, da sotudj njihovih organizacijah obravnavali vprašanja, o katerih prej nif niti razmišljali. Vodilni klerikalci, liberalci in duhovščina so r pričeli zanimati za delo našega kluba, za njegovo organizirano* dejavnosti in uspeh pri Ijudeh. Še zlasti jih Je skrbela naša knjl nica, saj so se naprednih knjig bali. Mnoge naše članeso poklič* v župnišče in jih spraševali o deiu kluba, ki je imel tolikšen vpNJ da so se vanj včlanili mnogi, ki so bili prej v vrstah klerikalcev-'' zlasti je bilo mnogo deklet. Tako se je širilo znanje esperanta 7, tuđi napredne ideje. j Spomladi leta 1949 je Pasetta odšel k vojakom, klub pa je miro*! da bi se pritiski nanj polegli. Zaradi pritiska klerikalnih in liberalnih $ Ijakovsiriirii^uurveč (ilanov, precfTsem deRleirptrtduiTTisšiirvrst«; je bilo več ovaduhov. Takrat sem bil tajnik društva in ko so mi sporo&j da moram predati celotni arhiv esperantskega društva, ker bom si<4 ostal brez dela, sem ves material ponoći predal Popitu. Tri dni poznaj so žandarji preiskali moje stvari, ker pa nišo našli ničesar, so me pu5i pri miru. Na priporočilo mnogih članov kluba se nas je več včlanil« Društvo kmetskih fantov in deklet, ki je prevzelo mnogo dejavnj, sti esperantskega kluba. Društvo, ki je delovalo na območju V<* nike, je vodil Andrej Verbič, z igralsko skupino pa je nastopalojjr Vrhniki, na Drenovem griču in v Horjulu, gostovanja v Borovfl'n pa nam nišo dovolili. Leta 1939 ni bilo niti tečajev niti ni klub organiziral izletov. Delo je P* čivalo, vse bolj pa smo širili in poglabljali ideje, ki smo jih zasejali'i prej. Klerikalci in liberalci so nas pri tem ovirali, vendar brez prav^ uspeha. Se narpej smo se sestajali in delali po skupinah. • Leta 1940 sva bila z Mačkovim Tonetom vpoklicana k vojake' Po okupaciji je klub prenehal delati, okupator pa je s pomočjo dajalcev sestavil seznam ljudi, ki jih je hotel zaradi predvojn«* naprednoga delovanja internirati, izgnatl ali likvidirati. M«d v je bil tuđi vodja esperantskega kluba Knapič. V okupatorjeve <0' je prišla tuđi naša knjižnica, vendar je bratoma Viktorju in Slav! Muhi uspelo knjige dobiti nazaj in do osvoboditve so bile sM pri Špiklovem Jožetu. Danes so knjige v Muzeju ljudske revd'1 čije v Ljubljani. ■ Z okupacijo je esperantska dejavnost zamrla, vendar lahko povsj mirno trdim, da so ideje, ki smo jih posejali v času delovanja klU* obrodile otulen sad. Skoraj vsi ćlani kluba so stopili v vrste za osvo'1 ditev domovine, njegova zasluga pa je tuđi, da Vrhnika okupatori' pričakala nepripravljena. ■. Esperantski klub Je s svojo dejavnostjo postavll temelj«'' prednjaštva in učil je ljudi, kako je treba ljubiti svojo domovi" Trd in neizprosen je bil ta čas in visok krvni davek Sobkove družine za nažo svobodo. Oče in mati sta v vojni izgubila vse svoje skromno premoženje in oba sinova: IVANA in MIROTA. Kurir MIRO SOBKO je imel bogate izkušnje z Italijani. V stari Jugoslaviji in največkrat brez zaposlitve, kot mnogi na Notranjskem, je so-deloval v skupinah notranjskih »kontrabantov«. Preko tedanje jugo-slovansko-italijanske meje so tihotapili na Primorsko konje, tuđi go-vejo živino, cigarete, jugoslovanski tobak in drugo, nazaj pa kavo, riž in ve tisto, kar so potrebovali Ijudje na Notranjskem in kar se je tu dobro prodalo: In še dobro se je zaslužilo, je Miro večkrat pripovedo-val. ■■■••■ ; - ' * tane je imel SOBKO v malem prstu. Dobro je poznal vse njihove navade, obnašanja njihovih patrol in zased, korajžo in stra- hopetnost njihovih stražarjev, financarjev in karabinjerjev in sploh mentaliteto Italijanov. Predvsem pa je imel veliko izkušenj v raznih ukanah, izmikanju sovražnim nameram in pastem. Poznal je Cerknico in okoliška naselja kot svoj žeq in vse tište skrivne poti in stezice ob Cerkniškem jezeru, v Javornikih, okolici Ra-keka in ob želežniški progi. Nič kolikokrat je na svojih tihotapskih poteh prehajal bivšo jugoslovansko mejo v Italijo kar z vlakom. Pred mejo je prikrit počakal tovorni vlak, neopaženo vskočil na vagon, se tako prepeljal preko mejne crte, potem pa na primernem kraju spet odskočil. Podobna so bila njegova vraćanja nazaj na Notranjsko. Treba je bilo precej spretnosti, korajže, pa tuđi fizične kondicije za take podvige, posebno če je bil kaj več tihotapsko otovorjen. Nikdar si ni mislil, da mu bodo take izkušnje še kdaj koristile, vendar kot kurir TV 17 jih je s pridom uporabljal. Kurir Miro Sobko MIRO je dobro poznal tuđi okupacijske razmere v Ceri"' tamkajšne aktivne sodelavce OF. Vse te okolnosti so bile* za TV 17 velikega pomena. S pomočjo MIROTA in nekater' kniških aktivistov je priromal na RV 17 prenekateri nal1' hrane, ki jo je zlasti ob povećanju TV prometa za Ljublj*' vrhom vedno primanjkovalo. In prav zaljubljen je bil v svoj domaći kraj Cerknico. Neštet"t ob tihih večerih vsoju tabornega ognja v kurirskem taborišču,'« malo otožno, tako lepo zapel tisto svojo popevko, ki so ji vsi $ sluhnili: •" »Cerknica je lepo mesto, lepšega na sveti ni. v srcu bom ga čuval zvesto, * do življenja konca dni...« Ni imel sreće, da bi se ob zmagi vrnil v svoje evobodno mes'' crni marmor vklesane črke na spomeniku padlim Cerkničanof pričajo danes našim mladim Ijudem, kdo je bil Sobkov MirO' Novo došla kurirja sta se hitro vključila v kurirsko živlr opravljanje nalog. MIRO in MATIČEK sta prevzela zvezo« MATEVŽ in STRNAD pa sta opravljala javke s kurirji V okrožnimi aktivisti na Vrhniki. Že po dobrem tednu se je mala kurirska skupinica spet P0' Na TV 17 je bil dodeljen kurir CANKAR IVAN-GAMS. Poznoi' čas Novega leta 1943 je preživel v Dolomitih. Kot izkušen & poznavalec Dolomitskega in Notranjskega področja je na tel1 jah samostojno in neodvisno od rednih kurirskih zvez večKr* razne skupine borcev in posamezne vojaške in politične funKC' ki so prehas$li iz Dolomitov na Notranjsko, največ v Šerced^«* gadoinobnatno.1 • ,»■ _• ,■ ■ ••_„# (Nadaljevanje prihoc 2 ^ggUAR 1979 NAŠ ČASOPIS 0VE2OVANJE SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V SISTEM SAMOUPRAVNEGA ZDRUŽENEGA DELA ^OUDAREK OBRTNI DEJAVNOSTI v decembru mesecu preteklega leta je bil relet nov obrtni zakon, ki opredeljuje načela ^jpovezovanju samostojnega osebnega dela v , st»m samoupravnoga združenoga dela, o ilirSovem združevanju v obrtne zadruge in 3 Pina združenja, ter o vključevanju v druž-(čr,° do9°varjanje in sporazumevanje o plani-. "nju razvoja. V vseh slovenskih občinah so ie«anovljena Obrtna združenja, ki včlanjajo vse l>*Wfc» na svojem področju. " nekdanjih trgovin na Stari nam 2ačeli služiti kakršnemu koli dobremu v nh?n,u- vsak občan, ki ima vsaj ščepec soli n»n?«' bl znal objasniti česa nimamo in bi T? xl Prostori lahko prinesli. ureiB ' k- kuPUJe ve, da na Vrhniki nimamo dišč i?-6 Xrg.Wine s sadjem in zelenjavo. Skla-stor io UreJenin. prostora tudi ne, oziroma pro-nob(£: Paga'noče nihče urediti. Tukaj ni treba že 0,nin. tr'umih sestanjkovanj in premlevanja Poskrh ■tega' amPak Je treba zagotoviti nacrt, miS|i h ' 2a dol°čene investicije (naj nihče ne uredili Za take stvari ni denarja) in lahko bi niaJ, £reP°trebno trgovino s sadjem in zele-bj s.°; Ta trgovina bi nam prav prišla, kajti resili Pač J6 'a za ze|enjavo sem ter tja, kakor je tam naši občini utrošeno malo tukaj malo nic^T18 me tudi kie imamo na Vrhniki bla90V" zrne« ° imamo sedaj je bore malo. Vse je moj£an° skupaj, dasiravno bi morali imeti otroVif konfekcijo posebej žensko posebej in en ko4° Posebej, ne pa, da je vse to zmetano v otežk^A tem kaosu Potegne najkrajšo kupee, ialcev fno pa *e tudi del° prodajalk in proda-ustrJl,..s Pomočjo tov. Ogrinove, prijazne in sem i ProdaJalke konfekcije v blagovnici je kaZVedel marsikaj zanimivega. Povedala mi Prima li mn°9' kuPci goljufajo, kradejo, vsak Plači u- Ja'pa se odtr9a prodajalcu pri mesečni Prost pcu *e nemogoče vse pokazati, ker ni |n oh°ra-da bi vsak arttkel bil na svojem mestu. VSem tem prostori na Stari cesti samevajo, človek kar ne more verjeti. Ćelo šef blagovnice tov. Grom je pokazal veliko željo in voljo za ure-ditev prostorov na Stari cesti, pa se žal nihče ne zgane. Ali je treba celih pet mesecev mleti stvar, ki je jasna, ki vpije. So mar gluhi in slepi nekateri? Lahko bi se vsaj upoštevala mnenja ljudi, občanov, lahko bi imeli v diru vsaj delovne prodajalke, primer je tov. Ogrinova; morali bi se zavedati, kako zoprno in odgovorno je delo prodajalcev. Lahko je zmakniti perilo, robček, ampak to mora prodajalka ob mesecu pokriti z lastnim zaslužkom. Ali je potrebno, da so v pritljičju blagovnice šolske potrebščine? Odprli smo »LIPO«, ki je opremljena specialno za šolarje, po drugi strani pa z zvezki in svinčniki smetimo blagovnico. Za nameček je potem za pultom še več prodajalk kot kupčev samih. Namesto, da bi imeli kako-vostno konfekcijo v občini, imamo raje prazne in prasne prostore na stari cesti. Meni se to ne zdi preveč pametna odločitev. Smešno je flancati tri ure, če to ne prinese željenih rezultatov, vsaj po petih mesecih ne. Sicer pa jasno je, da se na sestankih ne gradijo ceste, mostovi, trgovine... Torej, kako dolgo borno še čakali?! VEMO, da nimamo sadje zelenjave, vemo, da imamo neurejeno blagovnico, vemo, da so med nami nepošteni, ki odjedajo kruh prodajalkam, vemo pa tudi, da imamo prostore, s katerimi bi te probleme resili. Vse vemo in razumemo, čakati smo pa tudi na-vajeni. Samo na koncu tega čakanja človek spozna, da je bolje l-uro sestankovati in pet mesecev ustvarjati, kajti potem imaš lahko urejeno sadje zelenjavo, blagovnico in podobno... FRANCI TRŠAR Obrata za kooperacijo Gozdarstvo Vrhnika. Pregledali so poročilo sklada o pospeševanju kmetijstva in razpravljali o ustanovitvi skupno-sti za pospeševanje kmetijstva, ter o izpeljavi volitev v organe Kmetijsko zemljiške skupno-sti. Iz razprave lahko povzamemo ugotovitev, da konstituiranje poteka v skladu z zakonskimi določi-li. Imenovan je začasni poslovodni organ, ki bo s pomočjo sveta kmetov v razširjeni sestavi in s pomočjo strokovnih služb GG Ljubljana opravil naloge, ki so potrebne, da sedanje gospodarjenje ne bo moteno. Dogovorili pa so se, da bodo ob sodelovanju Zadružne zveze Slovenije pripravili tudi samoupravni sporazum, s katerim se bodo dogovorili za medse-bojne odnose med OK in Kmetijsko zadrugo. Sporazum bo med drugim vseboval način usklajevanja planov za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, oblikovanje skupnih strokovnih služb (kmetijsko pospeševalna, hranilno-kreditna ter druge službe) in način skupnega financiranja programov in planov v krajevni skupnosti itd. Sporazum bodo kmetje dobili v javno obravnavo, v katero naj se aktivno vključujejo. Ugotovili so tudi, da so že določeni raki za dolo-čene faze, ki morajo opraviti, da bo konstituiranje TOK in sama organizacija del potekala nemoteno. Obravnavali so tudi problematiko kmetijstva in poročilo sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Vrhnika. V razpravi je bilo poudarjeno, da je v tem trenutku kmetijska proizvodnja v težkem položaju, saj je lastna cena mleka 5,50 din — odkupna cena 4,22 din za liter mleka, stroški pitanja za kg prirastka 31,20 din — odkupna cena 26,45 din. V občini Vrhnika imamo 3734 goveđi, od tega 2354 krav in junic. V letu 1978 smo pridelali skoraj 4 milijone li-trov mleka in zaklali 370 tisoč kg goveđi. V koli-kor se stanje ne bo popravilo, bo prišlo do po-kola živine, kar pa bi ogrozilo preskrbo. Glede na to, da se ne pričakuje bistveno povećanje cen kmetijskih pridelkov, bo potrebno zbrati sredstva za sanacijo kmetijske proizvodnje, in sicer s samoupravnim sporazumom o financiranju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva kot vir sredstev za realizacijo srednjeročnega programa kmetijstva. SESTANEK Z DELAVCI, Kl DELAJO V TUJINI SKROMNA UDELEŽBA Občinska konferenca SZDL in Občin-ski svetZS sta ob novem letu organizirala sestanek z delavci, ki so na začasnem delu v tujini in so bili na novoletnem dopustu v domovini. Namen srečanja je bilo predvsem ohra-njevanje rednih stikov z našimi delavci v tujini, seznanjanje o gospodarskom, družbe-nopolitičnem položaju, razvoju občine in širše družbene skupnosti, o položaju našega delavca v tujini, o možnosti zaposlova-nja v domovini in občini ter o vseh drugih aktualnih zadevah. Na ta sestanek smo se relativno dobro pripravili, odposlali smo okrog 180 vabil delavcem, za katere smo predvidevali, da se bodo za novoletne praznike nahajali v domovini. Udeležba je bila dokaj skromna, saj se je sestanka udeležilo le 8. zdomcev. Po uvodnem pozdravu smo udeležence informirali o aktualnih gospodarskih gibanjih in razvojnih planih OZD, občine itd., nadalje o možnosti vraćanja oziroma zaposlovanja delavcev v občini, o pomembnejših dogod-kih v domovini v preteklem letu in drugo. Navzoči so izrazili veliko zadovoljstvo, da je prišlo do tega sestanka in potrdili naše ugotovitve, da se je tokrat vrnilo v domovino manj naših delavcev kot na-vadno, zato je bila tudi udeležba slabša kot smo pričakovali. V razpravi so navzoči s strani delavcev na začasnem delu v tujini postavili največ vpra- ZAPOSLITEV NA TUJEM IN MINULO DELO Na novoletnem sestanku z delavci zača-sno zaposlenimi v tujini, je bilo izpostavljeno vprašanje zakaj so delavci, ki se vrnejo v domovino in se zaposlijo v delovni organizaciji zapostavljeni pri delitvi osebnih do-hodkov. Ne upošteva se jim njihovo minulo delo — delo v tujini. Odgovor na to vprašanje smo našli v Delavski enotnosti, kjer se sklicujejo na 23. številko Biltena o izvajanju zakona o združenem delu, ki ga izdaja skupščina SFRJ in kjer )e v zvezi s podobnim vpra-šanjem zapisano naslednje: »Po zakonu o združenem delu delovna doba oziroma delovne izkušnje same po sebi nišo merilo za dolocanje delavčevega delovnega prispevka, ki bi pomenil osnovo delitve sredstev za osebne dohodke. Po zakonu o združenem delu jenamreč osnova za delitev sredstev za osebne dohodke tišti delavcev delovni doprinos, ki ga je prispeval s svojim tekočim in minulim delom k povećanju dohodka oziroma produktivnosti temeljne organizacije, kjer dela. Delavci, ki so bili na začasnem delu v tujini, v tem času se-veda nišo mogli prispevati k povećanju dohodka v organizaciji združenega dela, kjer so zaposleni po vrnitvi. Delovne oziroma pokojninske dobe, ki jo je delavec pridobil v tujini, torej ni mogoče upoštevati pri delitvi sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji, v kateri dela zdaj.« šanj okrog možnosti zaposlitve v domovini oziroma v občini, predvsem pa glede možnosti pridobitve obrtnega dovoljenja za razne vrste obrti. Predstavnik skupnosti za zaposlova-nje je pojasnil katere profile delavcev v občini potrebujemo, predsednik IS in referent za obrt pa sta pojasnila možnosti za pridobitev drobne oziroma usluž-nostne obrti, ki je v naši občini primanjkuje. Načelnik oddelka za finance pri IS pa je pojasnil, kakšne olajšave obstajajo za začetek obratovanja obrtne dejavno-sti. Pritoževali so se, da na nekaterih pred-stavništvih ne dobijo potrebnih informacij o delu slovenskih klubov, posebno poglavje pa so informacije o carinskih službah, saj dobijo eno informacijo na konzulatu, na meji drugačno, v Ljubljani pa spet popolnoma drugačno. Nišo zadovoljni s sistemom informiranja. Pojavila so se tudi vprašanja glede vpisa delovne dobe v delovno knjižico. Problem nastaja pri delavceh, ki se vra-čajo v domovino ter so bili na začasnem delu v inozemstvu deset let in več. V domovini jih potem tretirajo kot novince, čeprav imajo večletno prakso im so za določena dela tudi specializirani. V razgovoru so se dotaknili tudi proble-mov in učnih programov v dopolr\ilnih šolah za slovenske otroke. Poseben problem je čas dopolnilnega pouka in pa program, ki bi moral Še bolj sloneti na krepitvi nacionalne zavesti in spoznavanja domovine. Pristoni so tudi izrazili željo, da bi take razgovore pripravili dvakrat letno. En datum naj bi bil ta okoli novega leta, drugi datum pa naj bi bil v času letnih poČitnic, saj se v tem času vrača v domovino največ delavcev. PEZDIR STANE _3 NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 10 SKAKALNA TEKMA NA OBNOVLJENI BOROVNIŠKI SKAKALNICI Enaindvajsetega januarja je 00 ZSMS Borovnica organizirala smučarske skoke na 30-metrski skakalnici v Borovnici. Tekmovalci so bili večinoma člani SK Logatec, nekaj pa je bilo tuđi domačinov. Med člani je zmagal Vinko Merlak, član SK Logatec, med pionirji pa Franc Tomaž, prav tako iz logaškega kluba. Kljub slabemu vremenu seje zbralo veliko število obiskovalcev. Pred nekaj leti je bilo v Borovnici dokaj veliko zanimanja za to zvrst športa. Skakalnica je bila sicer nekaj metrov krajša, toda fantje so pridno trenirali. Nato pa je vse skupaj počasi zamrlo. Nekaj najbolj vztrajnih fantov se je včlanilo v SK Logatec ali v kakšen drug klub. V preteklem letu je skupina mladih fantov prijela za delo in se lotila obnove skakalnice. Pobudnik, organizator in »konstruktor« del je bil Mihevec Brane, ki sicer tekmuje pri SK Logatec. V skakalnico so vložili ogromno časa in truda. Ves potreben material so si pri-skrbeli sami. Tuđi TVD Partizan jim ni priskočil na pomoč. Poleg obnove stare skakalnice, so zgradili še eno, ki je sicer nekoliko manjša, vendar primerna za tekmovanje. Zato menim, da ti fantje zaslužijo pohvalo. Zanimanje za ta šport obstaja, le bolj organizirano z mlajšimi generacijami ga moramo razvijati. Predsednik 00 ZSMS Borovnica JANEZ ČERIN I. r. Konec decembra je Kirn Viktor ob pomoći brata Rajka v Bistri ujel 10 kg težkega in 101 cm dolgega sulca. Lepa trofeja za ribiča, ki se ob njej zamisli kot še marsikateri ljubitelj narave in življenja v njej. Človek jo neusmiljeno uni-čujez onesnaževanjem in povzroča izumiranje življenja v njej, ki je bistveno v naravnem procesu in zakonitostih narave. RAZLASTITEV PO ZAKONU O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠĆIH NAMENJENIH ZA KOMPLEKSNO GRADITEV______________________________ OBRAZLO2ITEV RAZLASTITVI LASTNINSKE PRAVICE Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic uporabe iz leta 1972 je v VII. poglavju predvidel možnost kompleksne razlastitve za potrebe sta-novanjske graditve, v kolikor je bil za posamezen zemljiški kompleks sprejet zazidalni nacrt. V letu 1976 pa je bil sprejet zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev. Po tem zakonu lahko občinska skupščina sprejme odlok, po katerem na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območij, za katere je sprejet zazidalni nacrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali dru-gačno kompleksno graditev, preneha lastninska in druga pravica, če je na zemljišču, katero je prešlo v družbeno lastnino na podlagi zg. navedenegaod-loka stavba, ki po zazidalnem nacrtu iahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču, ki je pod stavbo in na zemljišču, ki je name-njeno za njeno normalno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji. Pravica uporabe na takem zemljišču se samostojno ne more prenašati na drugo osebo, lahko pa se skupaj s stavbo. V kolikor je na zemljišču, ki je odlokom prešlo v družbeno lastnino stavba, ki se po zazidalnem nacrtu mora odstraniti, se za tako stavbo uvede razlastitev. Prejšnji lastnik zemljšča, ki je prešlo v družbeno lastnino po navede-nem odloku, lahko to zemljišče uporablja na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za premoženjsko-pravne zadeve pristojni občinskp upravi organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki se mu vzame iz uporabe pripada odškod-nina po predpisih o razlastitvi. Odškodnina je zakonu o razlastitvi se določi posebej za stavbo in po-sebej za kmetijsko zemljišče. Za stavbno zemljišče se po zakonu o razlastitvi šteje: zemljišče, ki je komunalno opremljeno po veljavnem urbani-stičnem in zazidalnem nacrtu (zgrajene morajo biti dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje, urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo) in je namenjeno za graditev, zemljišče za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje ter zemljšče, na katerem je stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Vsa druga zemljišča se po zakonu o razlastitvi štejejo za kmetijska zemljišča. Odškodnina za stavbno zemljišče se določi po dohodku od stavbnega zemljišča, elemente za izračun dohodka pa ugotavljajo vsako leto za svoja območja občinske skupščine z odlokom. Odškodnina za kmetij- NOVICE IZ AMD TURING SERVIS NA VRHNIKI AMD Vrhnika je dobila pooblastilo, da odpre Turing servis v naslednjem ob-segu: 1. Izdajanje mednarodnega vozniškega dovoljenja 2. Izdajanje mednarodnega pooblastila za upravljanje tujega vozila v inozemstvu 3. Izdajanje kreditnih pišem za Jugoslavijo in za inozemstvo 4. Izdajanje mednarodnega camping carneta C. C. I. (Carnet Camping in-ternational) 5. Izdajanje inozemskih bencinskih bonov 6. Turistično informacijsko in obveščevalno službo 7. Prodajo turističnih in šolskih publikadj AMSJ. Navedene usluge bo društvo nudilo od 1.3.1979 v svojih prostorih Klis C-1, Vrhnika — tel. 70-292 v uradnih urah: dopoldne: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 8.00 do 12. ure. popoldne: ponedeljek in petek od 14.00 do 16. ure in sreda od 14.00 do 18.00 ure. AVTO ŠOLA AMD VRHNIKA AMD Vrhnika organizira vsak mesec tečaj za voznike A, B, in F kategorije in to: 2. tečaj se začne v ponedeljek 19. 2. 1979 3. tečaj se začne v ponedeljek 19. 3. 1979 Učne ure so vsak torek in četrtek ob 16.00 uri. Popravni izpiti so vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 16.00 uri. Urnik zdravniških pregledov kandidatov za voznike, ki se vrši v Dispanzerju za medicino dela na Vrhniki: — februar, 10. in 17. 2. 79 dopoldne marec, 3. in 17. 3. 79 dopoldne — april, 7. in 14. 4. 79 dopoldne Kandidati se morajo za pregled predhodno naročiti pri sestri. Vsak mora imeti s seboj zdravstveno in osebno izkaznico. ska zemljišča se določi po tržni ceni kmetijskega zemljišča. Za trfl ceno kmetijskega zemljišča pa velja cena, ki se oblikuje na obrrw kraja oz. naselja v katerem je kmetijsko zemljišće. Pri določanju 1 škodnine se morajo po zakonu o razlastitvi upoštevati socialne razfflj prejšnjega lastnika, po zakonu o kmetijskih zemljiščih pa pripada krti' oz. kmetijski organizaciji za odvzetozemljišče poleg odškodnine š«p, domestilo za zmanjšano možnost pridobivanja na preostalom zemlji^ ostarelemu oziroma za delo nezmožnemu kmetu pa pripada še pra^ do preživninskega varstva po posebnih predpisih. Postopek za določitev odškodnine je hiter, odškodnina pa se določa v g0' vini, ražen če se stranke ne sporazumejo drugače. I Prejšnji lastniki zemljišča v kompleksu, ki je namenjeno za stanovanja graditev, ima prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča,k0" ga potrebuje za graditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe (na kat«, srne po zakonu imeti lastninsko pravico) in za njeno redno uporabo, če sm«j zazidalnem nacrtu na tistem zemljišču sezidati takšno stavbo. Prejšnji 1*1 lahko prednostno pravico uporabe uveljavlja samo na eni parceli, nastali veljavno sprejetem zazidalnem nacrtu. To pravico lahko uveljavlja le v md lastninskega maksimuma na stavbah pod pogojem, da površina njegom zemljišča, ki je prešlo v družbeno lastnino dosega površino novo nastale P9 ćele in da ta nova nastala parcela leži vsaj s površino dveh tretjih na tem z'ji ljišču. Če je bilo zemljišče v solastnini več oseb, lahko uveljavlja prednos'f pravico uporabe vsak solastnik, čigar solastniški delež ustreza zg. naved^s pogojem. Solastniki, ki ne morejo uveljavljati prednostne pravice uporabe-„ njihovi solastninski deleži ne dosegajo površine novo nastale parcele, vS^ lastninški deleži skupaj pa jo dosegajo ali presegajo oz. če veljavni zazi<» nacrt ne omogoča gradnje vsem solastnikom, lahko prednostno pravico^ rabe sporazumno uveljavljajo na tolikih parcelah, kolikor je po veljavnemsl' jetem zazidalnem nacrtu novo nastalih parcel. i Prednostno pravico uporabe uveljavlja upravičenec z zahtevo pL To sem se vpraial, ko sem se zagledal v železno kojj strukcijo smučarske skakalnice v Brcetovi dolini. Pred I*J - ; smo hodili opazovat mojstre skokov, ki so znali skofl"'' prav v dno skakalnice, danes pa lahko vidimo le še razpV dajočo kraljico, ki je bila nekoč v veselje skakalcev. c Kdo je krivec za ta polom? Najbrž ni nikogar, ki bi si priza<^h, val za obnovo in financiranje objekta. Vseeno menim, da sf1™. naredili napako, ker smo skakalnico pustili v nemar. PrivržeJ cev tega zimskega športa je še venomer dovolj, snega pa za"! nje čaše tuđi. Deske na zaletišču so že povsem preperel* nagnite, tako, da je objekt postal nevaren, posebno za rad0, vedneže in otroke iz soseske. Vsekakor bi bilo potrebno ner, storiti, obenem pa mislim, da bi lahko »Brcetova« že v nasleo^ sezoni zopet privabljala. Škoda je pustiti vse skupaj, saj so b||( v skakalnico vložena velika sredstva. v Z nekaj volje in dela bi skakalnico lahko prenovili, da "j bo povsem propadla in postala še bolj nevarna okolic0. Prenovitev bi prispevala k razvoju tega športa v obč'11 obenem pa bi zopet lahko gledali lepe, dolge skoke, s KJa| kršnimi so nas nekoč navduševali bratje Ogrin, potfl 0 Zajc, Otmar... Franci Tri" ______ ^/- Komu je namenjena smrt? Želei sem si miru in spre-hoda, zato sem se namenil peš skozi Močilnik in Retovje, ki krasi to našo DOLINO ŠENTFLORJANSKO. Ves obdan z naravo, ki me je spremljala v tem zimskem času, sem zavil iz Močilnika proti Retovju. Rad se spreha-jam tu v tej naravno nepok-varjeni soteski in vedno, ko hodim ob Ljubljanici , posta-jam in gledam njen tok, ki se izgubi tam nekje na Barju. Razmišljam, od kje voda pri-haja. V mislim imam Cerkin-ško jezero s svojimi požiralni-ki, pa potem Planinsko jezero, ki je v tem času čudovito in zopet njegove skrivnosti podzemlja, po katerem priteče voda izpod mogočnih skal Močilnika in Retovja. Tako me pot počasi pripelje do le-senega mostiča, tam globoko v Retovju. Pod njim je jez.čez katerega teče deroča voda. Hote ali nehote se mora človek na tem mestu ustaviti. Tuđi sam se ustavim, ter se mirno prepustim razmišljanju, gledajoč vodo pod seboj. Tako sem se hotel nasloniti na ograjo mostu in zadnji hip opazim, da je nekdo ograjo zažagal na večjih koncih tako, da bi mala neprevidnost lahko povzročila nesrečo. Ugotavljal sem, koliko je imel časa tišti, da je zažagal ograjo mostu. Verjetno deset do dvajset minut, ker je le-ta iz hrastovega lesa. Prav gotovo je to bilo storjeno v mraku. Nisem si na jasnem, zakajjenekdotostoril. Dobro je, da me zamaknjenost le-pote kraja ni spravila v glo-boka čustva, ker verjetno ne bi opazil, da je ograja zaža-gana tako, da če bi se kdo na-slonil nanjo z neprevidnostjo, bi prav gotovo končal življenje tam v valovih divjega jezu in bi ga deroča reka odnesla proti Verdu, vasici, ki je lahko nam vsem v ponos. Še enkrat se sprašujem, kdo je mogel to storiti? Komu je namenjena smrt v valovih divje Ljubljani-ce? Morda meni — ne, mene je očuvala previdnost, morda mimoidočemu otroku, materi, očetu ali morda zaljubljenemu paru, ki bi se sprehajal v mraku po tem čudovitem našem naravnem parku? Ali je mogoče, da so med nami tuđi taki, ki v času današnjega napredka in stopnji kulture, ki jo imamo, povzročajo taka zločinska dejanja. Naj pomisli tišti, ki je s svojim početjem obsodil nekoga med nami na smrt, ali je v njemu še kaj člo-večnosti, ali je res docela toliko pokvarjen, da namenja gorje drugim? Želei bi, da se taki in podobni pojavi ne bi več dogaja-li. Tišti pa, ki mislijo drugače, naj v zlobnih trenutkih svoje narave pomislijo, da ne sodijo med ljudi in našo družbo. Vse tište, ki bo vodila ista pot ćez leseni most v Retovju pa opozarjam, naj bodo pre-vidni in naj se ne naslanjajo na ograjo dokler valovi Ljub-Ijanice ne bodo oprali 'tega sramotnega madeža. Grampovčan Andrej J V semestralnih počitnicah so borovniški mladinci organizirali razstavo ptić, ki si jo Jež* manjem ogledalo veliko ljudi. J 4__ ARtg7jr— NAS ČASOPIS ALI VESTE? ■zdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja Postopkl za pridobltev lokacijskega In gradbenega dovo-P1« M gradnjo stanovanjske hiše, počitnlške hišice, gara-*''f »dbo adaptacije in za ostale gradnje s svojo zaplete-°«io In dolgotra)nost)o pri Inv^tltorJIh »koraj obvezno y*ročajo negodovanje, mnogokrat prav jezo. ^elo preprosta in najpogostejša je ugotovitev, da upravni organ ° nepotrebnem komplicira in, da so postopki dolgotrajni, zaradi '^brižnosti občinske uprave. uabi občani razumeli postopke pridobitveteh dokumentov it«°^enem zahteve upravnega organa, borno skušali pori,? ■? ra2lož't' 'n obenem pojasniti razloge dolgotrajnosti r^obivanja omenjene dokumentacije. redvsem naj povemo, da vsa zahtevana dokumentacija za .adr>jo kateregakoli objekta temelji na veljavnih predpisih zvez-'ln republiških zakonov in občinskih odlokov (zakon o urbani-' L nem Planiranju, zakon o graditvi objektov, zakon o sanitarni *Pekciji, 2akon 0 pOzarni inspekciji, zakon o vodah, zakon o ran Vlh| zakon o javnih cestah, zakon o varstvu narave, odlok o ' 7anJ' zaklonišč, odlok o sanitarni zaščiti območij vodovodnih za-"fob k ° razPotaganju in oddajanju stavbnih zemljišč itd). %b navedenin predpisov mora upravni organ ob izdaji lokacij-9f'rnun^ ln 9racJbenega dovoljenja upoštevati obstoječe vode ko-silab naPrav, predviđene trase ali koridorje novih vodov in us-i lenost z veljavno urbanistično dokumentacijo. < Uto opek P"dobitve lokacijskega, gradbenega in uporab- ™a d°voljenja delimo na naslednje faze: f|i |j '?delava lokacijske dokumentacije 4 nj '?daia lokacijskega dovoljenja f '• izdaja gradbenega dovoljenja f • ]2daja uporabnoga dovoljenja i«: 2a I. Ilekt .Zem|j'šče na katerem namerava investitor graditi oz. za ob-VoU'.9a želi obnoviti, pridobi stranka POTRDILO O ZAZIDLJI-if^sluih P0G°JI GRADNJE, na podlagi vloge, ki jo izpolni »lpO7i»i enec v sprejemni pisarni občinske uprave (soba št. 8). Ob **Vrhn Lnem POtrdilu o zazidljivosti izdela Geodetska uprava °Sam, 2a obravnavano zemljišče ali stavbno parcelo izdela * Oh koplii° v M 1:2880 ali 1:1000. %cii« d. okumenta sta podlaga za izdelavo lokacijske dokumen-" Je> kl jo izdeluje Komunalno podjetje Vrhnika (soba št. 4). acijska dokumentacija predstavlja snrr. 2azidalno situacijo M 1:500 (izdelano na geodetskem po- «u terena, ki obravnava obstoječe oz. predviđene komunalne &kta'-V'Šine terena) s tocno lokacijo, dimenzijami in odmiki ob- 5 |a"T Zcir 8°g'asij na podlagi v uvodu naštetih predpisov (so-*ia v wlektro Ljubljana, soglasje Podjetja za PTT promet Ljublja-*bbrarnKnO9osP°darske smernice, soglasje oddelka za ljudsko fieh, £?' S09lasje za priključek na vodovodno omrežje, soglasje laiesn ške skupnosti za ceste — (če je objekt v varstvenem pasu n«B02H^S0glasie GG Ljubljana (če je objekt v varstvenem pasu Wkn ' s°9|asje Ljubljanskega regionalnoga zavoda za spome-J ° Varstv0 (če je gradnja v spomeniško varstvenem območju). SobčiS!l?no 'okacijsko dokumentacijo vloži investitor v vložišču rfoži uPrave, zaprosi za izdajo lokacijskega dovoljenja in pri- '' ^ 2emljiškoknjižni izpisek (dokazilo o lastništvu), Ap Vrh°9odbo ° P'ačanem komunalnem prispevku (pridobiti na ' ___ mnika, ki za SKIS pripravlja pogodbe), W Sn,ventualna soglasja solastnikov zemljišč na katerem gradi f K virTS nikov adaptiranega objekta. ,ifaiiqr °9|za izdajo lokacijskega dovoljenja za adaptacijo objekta /> Dla£> )0 prizidka, gospodarskega poslopja, garaže, se pogodba w ^-anem komunalnem prispevku ne predloži pač pa sele k vlogi /"Hi. za izdajo gradbenega dovoljenja, ker je glavni projekt podlaga za obračun prispevka. Na podlagi predložene dokumentacije, urbanisticna služba zaprosi Medobčinski inspektorat za izdajo sanitarnega in požarnega soglasja, opravi lokacijski ogled, v kolikor se v zvezi z lokacijo po-kažejo nejasnosti in izda lokacijsko odločbo. Rok za izdajo lokacijske odločbe je po zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ št. 18/65,4/77) 1 mesec oz. 2 meseca, v kolikor je ugotovljena potreba po posebnem ugo-tovitvenem postopku. Lokacijska odločba je podlaga za pridobitev gradbenega do-volienja V kolikor investitor v roku enega leta ne zaprosi za izdajo gradbenega dovoljenja, lokacijska odločba preneha veljati, možno pa jo je podaljšati preden preneha veljati. S pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem si investitor na-roči ali kupi pri katerikoli organizaciji združenega dela, ki izdeluje tehnično dokumentacijo, nacrte v skladu s svojimi po-trebami in pogoji v lokacijskem dovoljenju. Ko so nacrti izde-lani oz. usklajeni z lokacijskimi pogoji ter opremljeni z notra-njo tehnično kontrolo, si mora investitor ponovno na podlagi nacrta pridobiti vsa soglasja, ki jih je potreboval že pri lokaciji, in sicer: — vodnogospodarsko soglasje (izdaja ga upravni organ pri-stojen za vodnogospodarstvo na podlagi strokovnega mnenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, projekta, sanitarnega soglasja in lokacijskega delovanja), — soglasje ljudske obrambe za zaklonišče, — soglasje spomeniškega varstva, — soglasje Podjetja za PTT promet Ljubljana, — elektroenergetsko soglasje, — soglasje Komiteja za promet in zveze in še morebitna dodatna soglasja prizadetih organov in organizacij, če je potrebno. Po pridobitvi soglasij vloži investitor pri upravnem organu za gradbeno dovoljenje. Vlogi priloži: — projekte v 4 izvodih (najmanj 2) — vsa pridobljena soglasja — potrdila o plačilu prispevka za spremembo namembnosti zemljišča (površina je razvidna iz lokacijskega dovoljenja, tekoče račune in ceno za kv. m pa dobi investitor z lokacijskim dovoljenjem) , — zagotovitev strokovnega vodstva — pogodbo o komunalnem urejanju stavbnega zemljišča za prizidke, adaptacije, nadzidave. Upravni organ po prejemu vloge in zgoraj navedenih dokumentov vloži pri Medobčinskem inspektoratu za sanitarno in požarno soglasje. Ko so zbrani vsi ti dokumenti se izda gradbeno dovoljenje (rok 1 mesec). Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora investitor v skladu z zakonom, 8 dni pred pričetkom del priglasiti začetek gradnje upravnomu organu. Z gradnjo mora investitor pričeti v roku enega leta po pridobitvi gradbenega dovoljenja, sicer gradbeno dovoljenje preneha veljati. IV. Po dograditvi objekta mora investitor zaprositi upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, za tehnični pregled objekta. Vloga za tehnični pregled mora vsebovati: — ime investitorja, — ime in vrsto objekta, — kraj graditve s parcelno številko, — številka in datum gradbenega dovoljenja ter priložiti — potrdilo o pregledu kurilnih in prezračevalnih naprav (potr-dilo izda dimnikarska služba). Po prejemu vloge imenuje upravni organ komisijo za tehnični pregled in o času in datumi ogleda obvesti investitorja z odločbo. Investitor mora na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso pridobljeno dokumentacijo in soglasja. Ko komisija ugotovi, da je objekt zgrajen skladno s potrjeno tehnično dokumentacijo, da so gradbena in ostala dela izvedena varno v statičnom pogledu, kot v pogledu vamosti objekta pred požarom, za zdravje skladno z ve-ijavnimi predpisi in normativi, predlaga upravnemu organu, da izda uporabno dovoljenje. Pred izdajo uporabnoga dovoljenja zaprosi upravni organ pri Medobčinskem inspektoratu, za sanitarno in požarno soglasje k uporabi objekta in po pridobitvi soglasij izda uporabno dovoljenje (rok 1 mesec). OPOMBA: Po določilih zakona o urbanističnem planiranju in zakona o graditvi objektov, lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje ni potrebno za naslednja dela: — za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, — za adaptacije, s katerimi se ne spreminjajo zunanjost, veli-kost ali namen obstoječih objektov, — za postavitev začasnih objektov in naprav pri prireditvah, proslavah in podobno, — za postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam, — za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurnički in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe po-sameznega občana in njegove družine. Garaže za motorna vozila se ne štejejo za pomožne objekte, ražen če se gradijo za osebne avtomobile pri družinski stanovanjski hiši in je žanje potrebno gradbeno dovoljenje. Nastala dela investitor priglasi organu, ki je pristojen za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja in priloži kratko poročilo o nameravanih delih, opis del in njihov namen. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Neaktivnost! Sredi januarja 1979, je bila izredna seja vseh delegatov posebnih delegacij in združene delegacije SIS v KS Vrhnika. Povabljene so bile vse posebne delegacije od TTKS, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, raziskovalne do združene delegacije. Žal je bila udeležba zelo slaba, sa| sta dve delegaciji manjkali v celoti, ostale pa so bile nepopol-ne, ražen združene delegacije. Ob tolikšni odsotnosti delo delegatov posebnih delegacij ne more biti najbolj uspešno. Na seji je bilo prav v ta namen govora o neaktivnosti delegatov posebnih delegacij in združene delegacije SIS. Zaradi pojasnil delegatov o odsotnosti, češ, da nišo dobili vabil in materiala, je bilo na seji tuđi sklonjeno, da se bo potrebno o teh stvareh temeljito dogovoriti s pošto. Sprejet je bil tuđi sklep za organizacijo seminarjev o delu delegatov za KS. Seveda pa ne vem, kje bo smisel teh sominarjev, če bodo udeležbe tako skromne, kot na seji 15. januarja. Po-membno stališče je tuđi, izboljšati obveščenost o delu SO Vrhnika, izvršnega sveta skupščine, SIS in KS, kajti obveščenost je izredno slaba, kar zmanjšuje resničnost dobroga in pošte-nega dela. Na koncu bi še dodal, da je predsednik KS Vrhnika Grampovčan prisotne obvestil, da je že Izvoljen odbor, kl bo odslej skrbel za pravočasno posredovanje informacJj in obveščanje. Po točki razno, je predsednik KS Vrhnika sejo zaključit, z željo da bo delo teklo dobro in da bo odslej zasedba popolnejša. FRANCI TRŠAR J^^VNI SKUPNOSTI VRHNIKA Center za informiranje *aPinfUd° DPZ in Ks Vrr"i'ka, se je na Vrhniki ustanovil cen-fcočJnrrn'ranje- Delo odbora centra bo na začetku precej članov jt' na Vrnniki "imamo »INDOK« centra. Na prvi Uarja n Centra 'e bi|o izvoljeno predsedstvo, na drugi seji 19. a. pa smo Predložili smernice po katereih se borno lotili ^2acii27HUS-eŠn° del° b0 dobro sodelovanje z uredništvi glasil or-Pnosti v 6nega dela' kot tudi vklJučitev vseh ostalih kraJevnih 6žčen n dela To sodelovanje je za objektivno in pravočasno 3Č probi Občanov osnovnega pomena. Na Vrhniki je obveščanje i o morohT'kajti redki so tisti>ki posredujejo informacije o delu, kot edelitv! težavah OZD in KS. Predlogi OZD in KS ter njihove iotraj t!lZanirT1aio ^di širšo javnost, a se žal največkrat odvijajo kovani, *'tako občani ne m0r6J0 imeti realne slike ° d6'U '" ali V2 ' naše občineh Člani odbora za informiranje si borno priza-sveže f '*' sodelovanje z Ijudmi, ki bi bili pripravljeni posredovati Ijudp , acije iz 0ZD im KS- Clani centra bomo skušali D0' inje T ,.m'kl bl radi podali informacijo pa morda nimajo smisla za ašern c b°m° po možnosti obiskali, ali pa se z njimi pogovorili eii prjsi6"tru' k'er bomo organizirali dežurno službo. Tako bomo aterih f Žel'am in mnenJu delovnih ljudi in odpravili monopol amen rrnatOrJev, ki so s svojim »prav« v ospredju. mtt v . Centra ni v kritiki informadj posameznikov, ampak si i -oći, pr'zadevali za svobodo obveščanja, za objektivne in /kalofc inf°rmacije, k" so v zadnjem času na Vrhniki nekaj / Q«qa in omrtvelega. t Tršar Franci Krajani in »vikendašl« Zaplane so se konec januarja zbrali v gostilni Mesec, kjer so se dogovorili za skupno akcijo asfalti-ranja ceste v Zaplano._____________________„-_______^__i_________________________________ 5 6 NAŠ ČASOPIS FEBRUAR Kulturni praznik Slovencev * Spominjamo se velikega Prešerna, spominjamo se vseh tistih, ki so v kulturi na-rodov Slovence zapisali na nesmrtnem spomeniku. Kaj je kultura in komu je namenjena? Ustvarjalci sami v različnih stoletjih so ra-zlično pojmovali svoje poslanstvo. Tuđi taki so bili med njimi, ki so menili, da je namenjena sama sebi in je pre-lepa gospa, ki je ne smeš vpreči v noben jarem. Neka-teri so razumeli to poslanstvo preveč enostransko, da je to monopol »boljše družbe«. Pridružimo se onim, ki so-dijo, da je kultura dejavnost, zvesta spremljevalka člo-veka v stoletjih, njegova po-doba, njegov krik in smeh, divji boj in razcvet v blagostanju. Preko umetnikove biti se ti biseri kotalijo v zakladnico človeštva. To so najbolj živi zapisi človeških usod, najboljše priče njihove zgo-dovine. V njih je skrita vsa le-pota in ustvarjalna moč tvojega naroda, to so narodne svetinje, ki jih ne smemo zatajiti za nobeno ceno. Kako malo je včasih treba, da osrečiš sočloveka in kako preprosto zvene besede: dobrota, kruh, Ijubezen,. Vendar, brez teh ni človeka vrednega življenja. Pa naj govorim s pesnikom: »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«.... Kako živa nam je danes ta beseda! V tem razgibanem 20. stoletju iščemo sami sebe, svoj biti... Ko te je želja po spoznanju odpeljala v tuji svet, si marsi-kaj izvede!, se marsičesa naučil. Žal ne brez trpkega spoznanja, kako zahrbtni in spletkarski so Ijudje. Zato si se ustavil sredi preprostih, ne po denarju hlepečih ljudi. Njihova srčna dobrota je bal-zam tvoji tisočkrat pohabljeni * duši. Ali so ti tvoj narod? Da, oni so Črtomiri, oni se borijo za crte in bogove nad oblaki. Ne bodo te izdali čez noč, ne bodo zatajili svojega naroda. Sredi njih se je ustavilo pev-čevo srce in spoznalo, da se je vredno boriti žanje, pa če za to žrtvuješ vse svoje sanje, vso navidezno srečo, nehaj človeškega ugodja in marsi-katero, po krivici dobljeno klofuto. Življenje brez upanja pa ni življenje. Zato vedno znova zeleniš, iščeš, idealov. Kako lepo bi bilo, če bi bile vse do-brine enakomerno porazde-Ijene med zemljami. Toda, različni smo se rodili in ra-zlični se bližamo svojemu koncu. Če nismo med onimi, ki merijo platno, trak na vatle in si lahko kupijo graščino, bodimo vsaj s pesnikom. Povejmo Ijudem, da narav'a skriva tisoč čudes, da je tuđi človek človeku lahko zvezd-i nato nebo, ne crna noč krimi-nalcev. Toliko se jih še bori za golo življenje, svoj obstoj, ti pa si napolnil sklede, pripravil pernice.... Drugačna je ustvarjalčeva pot in lahko tr-dimo: pot boljših, bolj poštenih in človeku koristnejših ljudi. Ali si res pridobivamo vsemogoče znanje, da bi znali bolje škodovati sočlo-veku? Ali ni nikogar, ki bi državnike, znanstvenike in ljudi *■ vsega sveta združil v svetli ideji: ,- »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, dakoder sonce hodi, prepir iz sveta bo preg-nan«.... i TRŠAR F. IZ LIKOVNEGA ŽIVLJENJA Dolgoletna prizadevanja slovenskih umetnikov, da bi se na vsakoletnih srečanjih seznanili z delom v keramiki, je končno lani doseglo prve pomembnejše rezultate. V organizaciji Društva slovenkih likovnih umetnikov in Ke-ramične industrije Liboje je bil organiziran v Libojah de-lovni simpozij, na katerem je sodelovalo enajst umetnikov iz Slovenije, med njimi pa je bil tuđi gost iz Srbije. Njihov delovni nacrt je bil dokaj preprost seznaniti se s tehnološkim postopkom raznih načinov obdelave keramike in tako priti do likovnih rezultatov. Med udeleženci je bilo manj kiparjev in več slikarjev, njihovi rezultati pa se v mnogočem prepletajo. Umetnikom je bila dana možnost, da se s keramičnimi izdelki poizkušajo približati rezultatom svojega dotadanjega dela ali pa da eksperimentirajo, izhodišče pa je bil medij keramike. Slikarji in kiparji so se enakovredno od- ločali za obe navedeni poti iskanja ustreznega izraza v keramiki in s tem prišli do najrazličnejših rezultatov. Razstava keramičnih izdelkov v salonu Industrije usnja Vrhnika predstavlja le del prizadevanj posameznih avtor-jev. Kot izbor iz gradiva, ki je nastal na keramičnem simpoziju v Libojah, je obiskala že dve galeriji: Savinov likovni salon v Žalcu in ljubljansko galerijo Labirint in pov-sod vzbudila dovolj zanimanja. V medsebojnem sooča-nju posameznih eksponatov je začutiti izredno bogastvo, ki se je sprostilo v spontanem odkrivanju skrivnosti kera-mične umetnosti. Ponekod so se rodili povsem polnopla-stični rezultati, drugod pa je zaživel polnokrven slikarski jezik z vsem bogastvom barv in barvne risbe. Opaziti je mogočenajraznovrstnejše likovne prijeme in slogovne usmreitve, ki so značilne za sodobno dogajanje v naši likovni umetnosti tega trenutka. Ob zastavljenih konceptih, ki imajo globoke korenine v osebnem slogu posameznega avtorja, so se prenekateri odločili za pov-■ sem sproščeno odkrivanje novosti, novih učinkov in načina izražanja. Glavna kvaliteta celote predstavljenega gradiva je, da se izdelki oddaljujejo od klasične kera-mične obdelave zgolj z konturno risbo, kateri podlago daje oblika krožnika ali sklede in da se spoprime z odkri-vanjem novih razsežnosti v načinu poslikavanja ali pa plastičnoga oblikovanja popolnoma novih form. Ta odlika potrjuje pomembnost in koristnost tega keramičnega simpozija, ki je prinesel v naše dogajanje dovolj svežine in nove raziskovalne volje. Pregled izdelkov kaže na številne različne usmeritve. Med izdelki posameznih avtorjev je možno opzaiti le malo sorodnosti. Adi Arzenšek, ki se je kot savinjski rojak že večkrat polotil poslikavanja krožnikov v Libojah se je po-lega svojih že ustaljenih motivov naslikanih figur z obri-sno risbo lotil še eksperimentiranja s prelivanjem, pra-skanjem lazur ter nalepljanjem okruškov, naključnih oblik na glavno formo krožnika. Slikar Franc Curk je skorajda v povsem slikarskom načinu, ki tenjelji na kolažiranju posameznih pripravljenih in poslikanih oblik — nadaljeval problematiko, ki jo zasleduje tuđi s svojim slikarstvom. Njegove keramične slike, postajajo zanimiv primer, na katerem bo verjetno še nadaljeval svoja ustvarjalna iskanja. Dragica Čadež Lapanje je s svojimi abstraktnimi obii-koami posegla na področje svojih kiparskih prizadevanj v lesu, s poslikanimi krožniki pa je odkrila čar preprostega barvnega ornamenta. Boni Čeh seje polotil zanimive naloge, ki je v karamični umetnosti že doživljala vrsto reši-tev. S sestavljanjem poslikanih ploščic je ustvaril stilizirano figuro, ki je značilna za vse njegovo slikarstvo. Tone Demšar je po svoje še najbolj spoznaven po načinu kom-poniranja forme s plastičnimi elementi posodic in skode-lic. Njegova kiparska forma je nastala v popolnem so-glasjuz njegovim trenutnim kiparskim delom. Breda Jon-tes preseneča s sproščenostjo abstraktne slikarske go-vorice, ki se povsem odmika od njenega odkrivanja figu-ralnih kompozicij. Njeni preizkusi poslikave raznih drob-cev in naključnih oblik se dogajajo na meji likovne igre. Kiparka Dubravka Sambolec se predstavi z reliefi, ki izvi-rajo iz zanimivega komponiranja najrazličnejših elemen-tov. Matjaž Schmidt se je lotil poslikave krožnikov v dveh različnih smereh. V prvi odkriva ciklus naslikanih šopkov, v drugi pa ga zanima organentalnost različno poslikanih polj. Veljo Toman je s krožniki posegel na področje pejsa-ža, ki jih gradi z barvnimi pasovi in gmotami. V izredno uspelem reljefu pa je razvil vprašanje abstraktnega motiva, pri katerem se reliefne forme spretno družijo z barvnimi nanosi. Dušan T-fšer je raziskoval predvsem vprašanje razgnetene keramične forme, ki jo preoblači z eno-barvnimi ali dvobarvnimi lazurami. Svoje kiparske forme pa je uspešno vključil v ogrodje iz pleksi stekla. Iztok Premrov MONODRAMSKA UPRIZORITEV |C POLDETA BIBIČA Zgodbe Petra Fulež Igralčeva pripoved v obliki mo-nodramske postavitve z naslovom Zgodbe Petra Fuleža v izvedbi Poldeta Bibiča je že ob svoji premieri pred dvema letoma vzbudila veliko pozornost gleda-liške kritike, pa tuđi posebno navdušenje občinstva, zaradi česar je uprizoritev vse doslej ostala živa, čeprav jo zaradi šte-vilnih obveznosti interpretatorja srečujemo bolj po redko, kot bi jo lahko in kot bi si gledalci želeli. Monodramska uprizoritev je nastala na podlagi obsežnejšega proznega zapisa avtorja Jura Ki-slingerja z naslovom Zgodbe Petra Fuleža, dela, ki v slovensko i prozno, po tematiki pa partizansko pripoved, vnaša svojstven, nov lik malega človeka, katerega mladeniško vitalnost zajame vojna vihra ter ga skozi najrazlič-nejše dogodivščine (smešne in bridke) vodi v svobodo in v zgod-nji čas prve graditve nove družbe. Če rečemo, da gre za svojstven lik, namreč drži, da ga ne moremo in ne smemo primerjati z nobenim od znamenitih in uglednih likov iz svetovne humoristične literature — Peter Fulež bi pravzaprav česa takega tuđi ne zaslužil, ker je toliko samonikel, toliko slovenski — vendar si ga borno lažje predstavljali če zapi-šemo, da je njegov lik nekje med baronom Junchausnom in Jose-fom Švejkom, a kot smo rekli, tuđi taka oznaka je le bolj za orienta-cijo. Polde Bibič je iz obsežnega gradiva izbral in sestavil nekatere ne le najpomembnejše, temveč predvsem najbolj nenavadne, najbolj duhovite in tuđi najbolj bridke prigode ter jih izpeljal kot pripoved upokojenoga Dt mladi generaciji. Kakor jeL snov sama po sebi hval4_ tako je treba ugotoviti, da i Polde Bibič dal svojevrstno, kratno in celovito identifikarf" časovne razdalje, iz kateri^ Fulež spominja svojih prigodti jejo pripvedi posebne ban/n«-tenke, silijo k pretiravanju, Pi; hkrati trpko i n zavestno ustaC ob dejstvih, ki so tuđi skozi L ljivi čas ostala nespremerC Tako postaja pripoved izrtt' plastična s stalnim soočaf veselih dogodkov iz časa r\V noosvobodilne vojne z glo| človekovega doživljanja in &■ manja tega časa. )F Interpretacija Poldeta &, šega v sam vrh igralskih sfe tev, postja samosvoja pcw.j malega slovenskoga člc*_ navidez nenavdnega, a v stf" bistvu podobna komurkoli iz^ nas. VLADIMIR KOCJAf^ d Kaj se nam obeta 5. tega meseca so prostore Raz-stavnega salona Industrije usnja Vrhnika popestrili keramični izdelki, narejeni na lanskem delovnem simpoziju v Keramični industriji Liboje. Dom JLA in ZKO sta priredila razstavo del likovne sekcije sole rezervnih oficirjev iz Ljubljane. V kulturnem programu, ki je bil ob otvoritvi je sodeloval tuđi oktet sole rezervnih oficirjev. Na Jakopičevi razstavi ob otvoritvi. Razstava, z njo smo poča1 slovenski kulturni praznik, i grama, ki ga je za likovno će letošnjem letu pripravila Zvj turnih organizacij naše program skuša vsem štirirC viščem na Vrhniki dati dolo$ gramsko usmeritev. V Razl salonu IUV bodo prikazane^ ske in obsežnejše samost<| stave že uveljavljenih in kvj_ likovnih umetnikov, v Don*' bodo vrstili prikazi amaterska dejavnosti, gostišče Močilnij menjeno prodajnim razstV. Cankarjevi knjižnici pa bodt' vale studijske in manjše liMr stave. £ V marcu bo v Razstavneit1 IUV prirejena razstava z ^ Znanstvena fantastika vv umetnosti. Enega od udelež^ razstave, akademskega | Sama Kovača, smo z večjirt1 njegovih del v tem salonu že: _ li, ta skupinska razstava pa'j zala, da v svojih težnjah s^ močnejšemu prodiranju zn*g fantastike tuđi v likovno us^ ni osamljen. 1 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE: Deakin F. W.: Mussolinijevih šeststo dni Dolanc S.: ZKJ in socialistično samoupravljanje Florjančič J.: Delegat v samoupravni praksi Janžič V.: Aktualna vprušanja dru/bene vloge in de-lovnnje ZK Kardelj E.: Svobodno združeno delo Kirn A.: Marxovo razumevanje znanosti in tehnike Košmrlj D.: Mednurodni odnosi in zunanja politika Košmrlj B.: Statistična analiza poslovnih odločitev Krivic M.: Ustavna ureditev Slovenije in Jugoslavije Krstić V.: Mala škola elektronike I, II Kutoš A.: Zveza komunistov Jugoslavije Macbain W. N.: Mala psihologija Marin D.: Družbeni sistem informiranja Pravo in sodstvo v samoupravni družbi Priročnik za delo s pionirji Ribičič C: Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ. Skupščinski sistem v občini in delovanje izvršilne funkcije v njem ___. Sampson A.: Barantači z orožjem " Simsons D.: Mali vrtnar Sočan L.: Pot v gospodarsko razvitost Slovenski alrrianah 79 Sruk V.: Fromova humanistična vizija Stanič J.: Znana in neznana Sovjetska zveza Spock B.: Negj in vzgoja otroka Šumi N.: Prenova Ljubljane Valentinčič J.: Kako vodimo sestanke Vanderberj: P.: Ramzes Veliki Zakon o stanovanjskih ru/merjih I.EPOSLOVJE Mladinsko: Andersen H. K.: Deklica z vžigalicami Batič M.: Pionirji nastopajo Magajna B.: Povestici o punčki Maji Mož v mesecu Verne J.: Potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh- Za odrasle — slovensko: ' Destovnik — Kajuh K.: Zbrano delo ' Javoršek J.: Nevarna razmerja Komac D.: Mel Malenšek M.: Ujeti v času Sivce I.: Sonce vzhaja počasi Svetina T.: Ukana Župan J.: Sence preteklosti Pesmi: Domovina draga moja Januš (i.: P(e) s(m)i Mermolja A.: Med kaktusi kuham kavo Mevlja D.: Kdor se zadnji srne je, ima zamudo PREVODI: Bastos A. R.: Sin človekov Haley A.: Korenine Joffo J.: Vrečka s frnikolami Morgan S. K.: Onkraj pozabe Pprter E.: Goya — strastno življenje \Viseman T.: Dan pred sonćnim vzhodom Košara človeškega srca Uhlik — Radičević: Ciganska poezija V srbohrvatskem jeziku: Kapor M.: Zoe Majdak Z.: Ženski bicikl ČASNIKI IN ČASOPISI V CANKARJEVI KNJIŽNICI q* V slovenskem jeziku: Anthropos Borec Cjciban Časopis za zgodovino in narodo-pisje Delavsjt« enotnost Dialogi Dnevnik — ljubljanski Dolenjski list Ekran Glasbena mladina Knjiga Komunist Kurirček M (mladina) Moj mali svet Naš časopis Naš dom Naša obramba Naša žena Naše delo Naše jame Naši razgledi \'""Obzomik Občan Otrok in družina Pionir Pionirski list Poročevalec Presek Problemi Prostor in čas Proteus Reflektor . Sedem dni r Slavistična revija Slovenija paralele j Sodobna pedagogika Sodobnost * > Teleks Telesna kultura Teorija in praksa Tim j Tribuna 'u Uradni list SRS in SFRJ; Usnjar i Večer ' Vzgoja in izobraževanjel Življenje in tehnika V srbohrvatskem jeziku: | Borba I Kulturni život ( Modra lasta Nin Oko Sam Zmaj V tujih jezikih: Brigitte Burda Das Beste Maison Francoise Melodv Maker Modern Englisch National Geographic Newsweek Pariš Match Schoner Wohnen ^"AR 1979 NAŠ ČASOPIS REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL OBCANOVA OBVEZNOST »l. Uvodoma moramo povedati, da smo v prejšnjem letu poo- J^stili podjetja za tehnične preglede VIATOR, AMZ in AVTO- | 'SO v Ljubljani ter TRANSAVTO v Postojni, da opravljajo za pravni organ za notranje zadeve PODALJŠEVANJE REGI- iikRACUE ZA 0SEBNA MOTORNA VOZILA. Prosimo vse last-6 osebnih motornih vozil, da se poslužijo te ugodnosti. Seveda ( Orajo ob tej priliki imeti s seboj toliko denarja, da lahko plačajo 'estno pristojbino in obvezno zavarovanje. Registracija motornih in priklopnih vozil: . .P^ane opozarjamo, da motorno vozilo lahko registrirajo le v »n občini, kjer imajo stalno prebivališče, če imajo V naši občini, v ,asetn oddelku za notranje zadeve registracije vozila ne morejo f Praviti. $ '■ Za registracijo vozila je potrebno: i ~~ vloga na predpisanem obrazcu, kolkovano z 44,00 din /pravne takse. Obrazec se dobi pri tehničnem pregledu vozila; i T dokaz o izvoru lastništva (račun, kupoprodajno pogodbo, tonsko deklaracijo) z ustrezno klavzulo davčne uprave o plačilu L~"T Polico o obveznem zavaravanju motornega ali priklopnega ^~~ dokaz o plačilu pristojbine za javne ceste (odrezek položni-); L~~ ob registraciji vozila plača lastnik še 173,00 din gotovine za F 'a«nčne registrske tablice in prometno dovoljenje. ' ~- Registracijo vozila opravimo takoj. ' J' Poudarjamo, da registracija motornih in priklopnih vozil velja "no leto. 1-r PODALJŠEVANJE VELJAVNSOTI REGISTRACIJE MODNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL: (■ \w Podališaniu veljavnosti registracije je postopek enak kot pri ' ' registraciji, ni pa potrebno predložiti: ""- dokaz o izvoru lastništva ' """"■ dokaz davčne uprave o plaćanih davščinah na vozilo in r~. 9ptovine za tablice in prometno dovoljenje )od ■ ' pa 'e treba Prometno dovoljenje, v katerega se vpiše pišanje veljavnosti registracije. I jrPozarjamo vse lastnike motornih vozil, da morajo opraviti po- 'Jsanje registracije pred potekom njene veljavnosti, najpozneje ^ v roku 30 dni po poteku, vendar v tem času vozila ne smejo iPorabljati. i uobro je, da ste seznanjeni s tem, da od tehničnega pregleda i :2lla pa do podaljšanja registracije oziroma prve registracije vo-i ' ne srne poteci več kot 15 dni. Zato vas ponovno opozarjamo, i°' smo povedali že uvodoma, da tuđi podaljšanje registracije r^vite pri organizaciji, kjer ste opravili tehnični pregled. S tem i w odpadejo pota na občinski upravni organ za notranje zadeve. ,^ EVIDENTIRANJE KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN PRI-UOPNIKOV: '[udi za traktorje in traktorske priklopnike velja enak postopek ''2a ostala motorna vozila. Lastniki traktorjev in traktorskih pri-opnikov so ta vozila dolžni evidentirati pri upravnem organu za rarije zadeve. u... Obvezno zavarovanje za ta vozila ni predpisano, je pa pripoji Lastniki kmetijskih traktorjev so oproščeni plačila pristojbine javne ceste, morajo pa predložiti potrdilo kmetijske zemljišče i ^Pnosti, da imajo status kmeta. Ma ennični pregled za traktorje opravi podjetje VIATOR preko £ "a Vrhniki (ražen v zimskih mesecih). Tehnični pregled velja ■ p leto, toliko velja tuđi prometno dovoljenje. rj otrebno je povedali še o nekaterih spremembah, ki nastanejo astnikih motornih vozil, te spremembe pa so naslednje: .I" SPREMEMBA LASTNIŠTVA MOTORNEGA ALI PRI-£OPNEGA V0Z|LA KAR VELJA TUDI ZA KMETIJSKI fl^TOR IN TRAKTORSKI PRIKLOPNIK. ud * membo lastništva vozila prijavi kupee pri našem oddelku ^stevajoč, da ima v naši občini stalno bivališče) ^a spremembo lastništva je potrebno imeti naslednje listine: ~~" v|ogo, podpisano in kolkovano z 34,00 din upravne takse, j^~ dokaz o lastništvu vozila (kupoprodajno pogodbo z overje- p°dpisom prodajalca in klavzulo davčne uprave), ozil prometno dovoljenje prejšnjega lastnika z vpisano odjavo ———-———-——-----------------------------------\ 'Obitelji planin, mogoče vas zanima oskrbni-K° delo! e,Planinec in radi preživite konec tedna v na-vi v prijetni planinski družbi! ;adi delate z ljudmi! To bo delo za vas! si ljubitelji narave, svežega zraka in po dolgi °!' željni dobre malice in čaja želimo, da je °^a na Planini ponovno odprta vse sobote in e ki vas zanima to delo, prosimo, da se ogla-Je na telefon 70-001, tajniku planinskega dru-4 lomsic Vinku. i Planinsko društvo ! Vrhnika — gotovino za prometno dovoljenje in morebitne nove evi-denčne registrske tablice. 2. Spremembo lastništva opravimo takoj. 3. Spremembo lastništva vozila je potrebno prijaviti v 15 dneh. Lastnik dobi novo prometno dovoljenje in v primeru, če je vozilo kupljeno v drugem registracijskem območju, tuđi nove evidenčne registrske tablice. D — SPREMEMBA PREBIVALIŠČA LASTNIKA MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN NJIH PRIKLOPNIKOV: To spremembo prijavi lastnik v našem oddelku. 1. Predložiti pa mora: — vlogo, podpisano in kolkovano z 34,00 din upravne takse, — prometno dovoljenje, z vpisano odjavo upravnega organa, na katerem območju je imel lastnik vozila do sedaj stalno bivališče, — osebno izkaznico na vpogled, ali potrdilo o prijavi stalnega bivališča. 2. SPREMEMBO OPRAVIMO TAKOJ 3. To spremembo mora prijaviti lastnik vozila v 15 dneh. E — PRIJAVA SPREMEMBE TEHNIČNEGA STANJA VOZILA, PRIKLOPNEGA VOZILA IN TRAKTORJA: 1. Za prijavo te spremembe je potrebno — potrdilo, pooblaščene organizacije za tehnične preglede motornih vozil, o spremembi tehničnega stanja, kolkovano z 4,00 din upravne takse, — če je zamenjan motor ali šasija, je potrebno predložiti dokument o izvoru lastništva (račun, kupoprodajno pogodbo), — prometno dovoljenje na vpogled, v katero se vpiše tehnična sprememba. 2. Če so priloženi vsi potrebni dokumenti, se sprememba opravi takoj. 3. Lastnik mora prijaviti tuđi druge tehnične spremembe, na primer barvo vozila in dodatno barvo. Vse spremembe se vpišejo v prometno dovoljenje. Tehnično spremembo vozila je lastnik dolžan prijaviti v 15 dneh. F — SEDAJ PA ŠE MALO O ODJAVI VOZILA, TRAKTORJA IN PRIKOPNIKA: 1. Pri odjavi je potrebno pri našem oddelku predložiti naslednje dokumente: — vloga, podpisana in kolkovana z 4,00 din upravne takse, — kupoprodajno pogodbo na vpogled (z overjenim podpisom prodajalca in klavzulo davčne uprave), — prometno dovoljenje, — evid. reg. tablice, če je vozilo prodano oziroma odjavljeno v drugo registracijsko območje; 2. Odjava se opravi takoj; 3. Vlogo za odjavo vozila je potrebno vložiti v 15 dneh od dneva prodaje vozila. G — ODJAVA VOZILA IZ PROMETA: 1. V tem primeru ste dolžni predložiti: — vlogo, kolkovano z 4,00 din upravne takse — prometno dovoljenje — evidenčne registrske tablice 2. Odjava se opravi takoj. 3. Poudarjamo, da je odjavo vozila iz prometa opraviti v roku 30 dni od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja. H — ZA KONEC PA ŠE PRIMER IZDAJE DUPLIKATA PROMETNEGA DOVOLJENJA: 1. Za izdajo duplikata prometnega dovoljenja v primeru, če je izgubljeno, ali če je zaradi izrabljenosti neuporabno, je predložiti: — vlogo, podpisano in kolkovano s 44,00 din uprave takse za duplikat in 24,00 din za zamenjavo — 22,00 din gotovine za novo prometno dovoljenje 2. Novo prometno dovoljenje se izda takoj. 3. Lastnik prometnega dovoljenja lahko zaprosi za duplikat takoj, ko ugotovi, da ga je izgubil. Vsa opravila v zvezi z motomimi in priklopnimi vozili opravite na Skupščini občine Vrhnika, oddelek za notranje zadeve, Vrhnika, Tržaška 1, pri referentu za registracijo motornih vozil. V naslednji številki pa še nekaj o voznikih motornih vozil. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBVESTILO Komunalno podjetje Vrhnika obvešča prebi-valce Butanjeve, da bo cesta skozi naselje zaradi gradnje kanalizacije — A kanala zaprta od '20. 2. do predvidoma 1. 5. 1979. Začasno bo obvoz od Ovsenka na Idri jsko cesto v Kurji vaši. NAŠLA SE JE ZAPESTNICA Lastnica naj se oglasi v trgovini Mercator.Ulica 6. maja 10. ZKO Vrhnika želi v počastitev 8. marca organizirati razstavo goblenov. Vsi, ki se ukvarjajo z izdelavo goblenov in želijo ta svoja dela raz-staviti, naj se zglasijo do 3. 3. 1979 v prostorih ZKO Vrhnika (Cankarjev dom — kino) od 8—10. ure. • * ... Ob nenadni smrti sina in brata Jožeta Zota iz Laz pri Borovnid se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, vašča- nom, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom in gasilskemu društvu Borovnica. mama, brat Silvo in sestra Fani z družinama ter drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi dragega ata Antona Friškovca se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vso pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala gasilskemu društvu Drenov grič — Lesno brdo, ki so s svojo udeležbo in poslovilnimi besedami počastili njegov spomin. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Ani, sin Toni z družino, hčerki Olga in Minka z družino. Minilo je pol leta, ko nas je zapustil Jakob Trček iz Laz pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, gasilcem in govorniku za izrečene poslo- vilne besede. VSI NJEGOVI Ob nenadni izgubi našega moža in očeta Miladina Sučeviča iz Dola pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega po-slovili. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsestransko pomoč in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organiza-cijam, KS Borovnica za lepo organiziran pogreb, pevcem iz Borovnice, godbenikom z Vrhnike ter to-varišem za poslovilne besede. Vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža Stanka Mar kl ja se iskreno zahvaljujem vsem domaćim, posebno sva-kinji Minki, za skrb in požrtvovalnost ob njegovi bo-lezni v bolnici. Posebno se zahvaljujem vsem naj-bližjim, sodelavcem Doma upokojencev na Vrhniki za darovano cvetje in izrečeno sožalje, čebelarskemu društvu Vrhnika, sosedom, znancem ter prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Mari in njegovi 7 8 NAŠ ČASOPIS FEBRUAR Občinski praznik borno slavili v Borovnici Konec lanskega leta so se delegati vsh treh zborov od-ločili, da borno letos praznovali občinski praznik — 6. maj v KS Borovnica. Osrednje praznovanje bo v soboto, 5. maja, ko bo slav-nostna seja občinske skupščine ter postavitev temelj-nega kamna za prizidek k osnovni soli. ZA VEČJO OBVEŠČENOST VSEH OBČANOV PRVA DELEGATSKA PRILOGA Da bi bile odločitve sprejete na zborih občinske skupščine resnično odraz hotenj najširšega kroga delovnih ljudi in občanov in da bi se vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki lahko vključili v obravnavo gradiv, se je Predsedstvo SO Vrhnika od-ločilo, zbori občinske skupščine pa so to odločitev na sejah 7. in 8. februarja podprii, da postopoma prei-demo na objavo vseh gradiv za seje občinske skupščine v NAŠEM ČASOPISU — v delgatski prilogi. Tako v tej številki tokrat prvič objavljamo sklic sej zborov občinske skupščine za mesec MAREC in većino gradiv, ki naj bi jih na teh sejah obravnavali. Ker je potrebno v marcu sprejeti vrsto aktov, ki so bili kot osnutki v obravnavi na sejah 7. in 8. februarja, predlogi teh aktov še nišo povsem dokončni, kajti javna obravnava o njih še traja. Delegatom borno z dodatnim gradivom po- Za dan žena Prišel je zopet osmi marec zgodnje predpomladi dan vsakdo dvigne naj kozarec za zdravico, materam, ženam. Doma in v službi si marljiva vsa si skrbna postrežljiva. Delo tvojih rok pozna se krog in krog. Kar bila nekdaj, Slovenu Iztoku — Irena Slovencu vsakemu, naj bo današnja žena. Saj kakor včasih divjih Hunov dokazali smo, da smo vreden rod Svarunov. Posebno ti slovenska žena bila odločna si in klena. Zapustila dom in drage si borila se do zmage. Da hči tvoja, draga mati svobodna srne zdaj praznovati, življenje morala si darovati. Svobode čar ni bil ti dan. Še tvoj grob preran ni nikjer zaznamovan. Ta gora slovenska in ravan na nji grob tvoj, mnogoter je posejan. Gozd pa tiho ti šepeče nič več narod tvoj zdaj ne trepeče. Pozabljena neznana tvoja ni gomila v slavo in spomin te pesem bo slavila. PRIZIDEK K CANKARJEVI SOLI Realizacija sprejetega programa izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov predstavlja eno najpomembnejših nalog. Vseh predviđenih objektov, se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni dalo realizirati, zato je široka razprava na problemski konferenci SZDL o uresničevanju programa razvoja šolstva in otroškega varstva prinesla pozitivne odločitve, predvsem glede prioritetnoga vrstnega reda gradnje posameznih objektov. Rezultati so že vidni. Vrtec v Dragomerju je dograjen, na fotografiji pa je gradnja prizidka k osnovni soli Ivan Cankar s trinajstimi učilnicami, ki hitro napreduje. r Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pecar, Jakob Susman, Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnoga davka. IZVAJALEC ZAGOTAVLJA Dokončan otroški vrtec Sredi februarja je bil sprejet dogovor med izvajalcem gradbenih del (Marles), inve-stitorjem, krajevno skup-nostjo in družbenopolitičnimi organizacijami, da bo v poča-stitev praznika Dneva žena otvoritev otroškega vrtca v Dragomerju, ki je zrastel s pomočjo sredstev zbranih s samoprispevkom, za naj-mlajše člane te krajevne skupnosti. Pričeli so tuđi s pripravami za izgradnjo vrtca na Bregu. Tako borno s tema dvema ob-jektoma omogočili varstvo nadaljnjim 128 otrokom. Novo športno letališče na Brezovici Letalski šport ima v Ljubljani kot upravnomu središču že daljšo tradicijo. Prvi začetki letalstva so se razvili v šiški na zemljišču, kjer danes stoji kombinat Litostroj. Ta lokacija se je uporabljala do maja 1934. V tem letu so se letalske dejavnosti preselile na takrat neizko- riščene pvršine v Moste, kjer se danes razvija industrijska cona MP __2 Aeroklub Ljubljana je bil ustanovljen po vojni v letu 1947 kot nadaljeva-nje predvojnih letalskih organizacij. Vso svojo dejavnost je izvajal na istem mestu vse do danes, ko je urbanizacija Ljubljane dosegla tako stopnjo, da je praktično onemogočeno vsako nadaljnje delovanje. V tem času delovanja je aeroklub vzgojil 1200 jadralnih in motornih pilotov. To svojo glavno dejavnost namerava klub tuđi nadaljevati v še večjem obsegu, saj je dejavnost, ki jo opravlja, velikega družbe-nega pomena, v kar je nenazadnje vključena tuđi dejavnost sploš-nega ljudskoga odpora. Hiter razvoj industrijske cone MP — 3 s številnimi elektrovodi, dimniki in ostalo infrastrukturo, je začel že resno ovirati varno vzletanje in pristajanje letal. Tako je nujna selitev letališča na novo lokacijo. Zveza letalskih organizacij Slovenije v sodelovanju z Skupščino mesta Ljubljane in Ljubljan-skem urbanističnim zavodom je že pred leti začela razmišljati o novi lokaciji, ki bi morala z vsemi svojimi parametri kar najbolj ustrezati splošnim potrebam in zahtevam. Zaradi vseh navedenih razlogov je bila raziskava možnih lokacij usmerjena predvsem v ožje območje ljubljanske regije in neposrednoga zaledja mesta z obrobnimi naselji kot na primer Medvode, Škofja Loka, Vrhnika, itd. Pri globalni raziskavi možne lokacije je bilo upoštevanih in ovredotenih pet(5) potencialnih lokacij in sicer: — Nadgorica — Šentjakob, Dragomelj, Sorško polje, Brezovica 1, Brezovica 2. Lokacije so bile ovrednotene z različnih vidikov, od letalnotehnič-nega, preko ekološkoga, urbanističnega pa vse do razvojnoga. Od vseh alternativnih lokacij sta s« kot najboljši izkazall oba lokaciji na Brezovici, kateri sta bili tudl predlagani v nadaljnjo podrobno urbani-stično in tehnično obdelavo. Lega obeh lokacij na pragu Ljubljane, pretežno na območju občine Vrhnika nudi izredne pogoje za razvoj dejavnosti športnega letališča. Geografsko karakterizira območje nekaj barjanskih osamelcev, ki pa ne vpli-vajo na zahteve lokacije in funkcionalnosti takega letališča. Poudariti je potrebno, da območje v celoti odgovarja predpisanim pogojem o gradnji športnih letališč, ne tangira blizine letalske cone mednarodnega letališča Brnik. Istočasno so meteorološki pogoji taki, da v nikakršni meri ne c-. samega obratovanja letališča. Stanje potrebne infrastrukture je ug0^!1 kot na primer nemoteni dostopi, križanje avtoceste, neproblematični L ■ munalni vodi, itd. ^J Eden izmed najpomembnejših faktorjev, to so stanovanjske p""L šine, so v primerni oddaljenosti in tako ne pri ha ja jo v konflikt z l<>\? cijo letališča. Posebno pozornost bodo pri obdelavi zahtevale k(C tijske površine, kl pa bodo res minimalno okrnjene, seveda će o-. ^ slimo površino samo, ki bo namenjena sami letalski stezi in fu^ cionalnemu prostoru, ki ga zahteva tak objekt. iar Na osnovi vrednotenja lokacij Brezovica 1 in 2 je bilo ugotovljeno, d* v nadaljevanju in vseh potrebnih upravnih postopkih obdela mikroloka<»*~. Brezovica 2. Ta obdelava ugotavlja, da je po urbanističnih kriterijih, ki "j* bujejo sožitje med razvojem letališča na eni strani in razvojem občin > • nika in Vič — Rudnik, najustreznejša lokacija Brezovica 2. Tako je a^ klub na osnovi ugotovljenih dejstev naročil izdelavo lokacijske dokun^j|v tacije pri Urbanističnem institutu SRS in pri Zavodu za družbeni ra?fc Ljubljane. i\, Lokacijska dokumentacija bo izdelana v skladu z vsemi potrebi^ predpisi in pogoji, ki so zelo zahtevni, posebno z vidika varnostii ^ katero je odgovoren Zvezni komite za promet in zveze in iz vidika y rovanja okolja. £|; Predstavniki Aerokluba so v zvezi z izgradnjo sprožili široko akcij"\ ( vseh nivojih, ker se zavedajo, da razvoj industrijske cone MP — 3 zarrtfjg takojšno akcijo oziroma čimprejšnji pričetek gradnje novega letališča. ^ roklub pričakuje, da bo lokacijska dokumentacija kmalu toliko izdelana^ bo možen pričetek zbiranja soglasij, za kar pa že potekajo predhodni %6 govori z ustreznimi institucijami. Prav tako je dosežena tuđi vsespl°'|Oi družbena podpora, tako pri Skupščini mesta Ljubljane in njenemu lzvia nemu svetu, pri mestni konferenci ZKS in SZDL, pri Komiteju za prorn« i^ zveze, Komiteju za urbanizem in varstvo okolja, kakor tuđi pri ustre* ov občinskih organih občine Vrhnika, občine Vič — Rudnik ter njihovih ^o. jevnih skupnostih. Kx Za zaključek je potrebno poudariti, da gre pri športnem letališ#% regionalni objekt splošnega Ijudskega pomena, katerega bornoAb rali realizirati v bližnji bodoenosti, za kar pa potrebujemo podf>% vseh organov, da borno lahko realizirali celotnl zastavljeni prog^le Pomembno je, da se ob realizaciji odloclmo za perspektivno r*0 saj bo projekt poleg osnovne dejavnosti letališča predvidel *JSp spremljajoče objekte, ki bodo nudili tako občanom Vrhnlke kot