*etO TII
V Celju, dne 19. septembra 1912
Št. 38
I|fJr
——_	l li^llllli i lilifc' r
Uhaja vsak 'etrtek, eko je U dan ; '»iti;k, p* dan poprej. — V«e p»B'1jatve "dopisi, rskiainaeije, tpraranjs itd.) je poSiljati a» naslov:	M«i" »	— ?>»)*tr*e(je »o
p&fitnine trene. - f rericiStvc Dolg« polje ■ • 1
Glavni zbor narodne stranke i
se vrši v nedeljo 6. oktobra ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so:
1.	poročilo o splošnem političnem položaju in o delovanju stranke; poročilo o splošnem gospodarskem položaju; o organizaciji stranke in o časopisju;
2.	volitev v izvrševalni in glavni odbor narodne stranke;
3.	poročilo o deželnem zboru;
4.	razni predlogi.
Opozarjamo somišljenike po celi deželi, da je častna dolžnost se strankinega zbora udeležiti.
Na Harodno-obrambno razstavo, ki bo 6. okt. v Celju, opozarjamo vse udeležence glavnega zbora narodne stranke. Vsakdo, ki se zanima za smotrenu narodno-obrambno delo, si bo razstavo ogledal.
Narodni tabor. Tako lahko že danes z mirno vestjo imenujemo veliko narodno slavnost, ki se vrši dne 6. okt. neposredno po glavnem zboru narodne stranke v Celju. Opozarjamo, da to ni ni-kakšna špecijelno celjska, ampak splošna spodnje-štajerska narodna prireditev. Cela slavnost bo obsegala neštevilno zanimivih točk. Tu omenjamo v prvi vrsti koncertne godbene in pevske točke, ki jih bodo proizvajale tri godbe (vojaška iz Zagreba, kar se Slov. Filharmonije žal ni moglo dobiti, dalje združeni žalski in celjski orkester ter tamburaški zboi »Slov. del. podp. društva v Celju« na eni, in 2 pevska zbora ter razni solisti kakor gg. Branko Zemljič, Trošt itd. na drugi strani). Dalje bo šaljiva enode-janka ter več drugih komičnih prizorov. Srečolov z mnogobrojnimi bogatimi dobitki bo brez dvoma sam privabil veliko število gostov. Saj bo samo glavni dobitek reprezentiral veliko vrednost. Bogata Vinska trgatev bo istotako nudila mnogo zabave in užitka. In kar se bo nudilo v planinski koči ter raznih drugih šotorih, o tem danes niti ne govorimo. Skrivnost večera bo pa vinska poskušnja ali tekma, ki bo nudila dovolj prilike za prijatelje vin, da poskušajo vina iz cele Spodnje Štajerske. Na večer se bo pa razvil v veliki dvorani ples s tako množino plesalk in plesalcev, kakor še tega v Celju nismo videli. Narodnjaki, kdor zamudi to priliko, mu bo žal.
Narodnjake po celem Spodnjem Štajerskem o-oozarjamo in prosimo, naj se po svojih najboljših močeh odzovejo po'<ivcm, ki jih bodo dobili te dni od pripravljalnega odbora za veliko narodne slavno? t v Celju glede prispevkov za srečolov, vinsko tekmo in slavnost sploh.
6. oktober boni narodni praznik spodnještaier-stili narodnjakov.
Doneski h glavnemu zboru narodne stranke.
i.
Dozdaj objavljena dopisa sta v naši družbi vzbudila mnogo debate za in proti; dokaz, kako ie dobro, da se potom javnega razgovora pojasnijo nazori. Nismo »kimovci«, nikogar mnenje ni »edino« merodajno; tembolj je treba medsebojnega spoznavanja, in le prepričanje naj vede boljše mnenje ao zmage. Vse nasvete temeljito presoditi in začrtati temeljno smer nadaljnemu delovanju, je stvar glavnega zbora, kterega navodilom in sklepom se pokoriti, zahteva disciplina, tudi če trpijo pri tem želje \ posameznikov. Naj..bi torej še sledili dopisi posebno ! mož, ki živijo in delajo sredi med ljudstvom in so :
KN«odni List" stane sa celo Setc 4 E. (t pol žet* 2 8, «» Četrt leta ] K. Za Ameriko {» ■Iritge dežele n* leto 6 K 60 vin.
w	<nafrfcl — ^•»•neitm Številka
] ž njim v najožjem stiku. Iz življenja mora vzkliti, na resničnem življenju sloneti politika, ki hoče biti plo-donosna; plesnjiva teorija je le dobra, v kolikor razširja pogled naprej iri nazaj, posebno naj bi nas varovala pretiranih zahtev vseh nezadovoljnežev, ki jim naši voditelji nikdar niso dovolj »napredni«, Kdor hoče, razUme, kdor ne verjame, naj gre vprašat v življenje.
V obeh dopisih se pojavljajo razun čistega narodnega namena dobri, premisleka vredni nasveti, vmes pa tudi — mrtve želje. »Slogo« n. pr. danes le pokopljimo, ker je nepotrebna in nemogoča; gra seveda je naš boj, a boljši ni nikjer — to je njegovo bistvo, in boljši vedno še od narodnega mrtvila. Naj se ga po možnosti ublažuje, posebno v časopisih, in naj se skuša doseči vsaj napram Nemcem enoten nastop ,— to seve je nujno želeti, a treba je v to -dveh. Mladim tako že prenapihnjenim kaplanom, ki se čutijo ne enake, marveč visoko vzvišene nad vsakim tudi starejšim npr. učiteljem (če je ta namreč naprednjaki) — še bolj »kaditi« kakor doslej, od koga se naj to pričakuje? In druge točke so še, ki, mislim, jih je treba še natančneje si ogledati in precizirati:
1. Stranka je narodna, in v tem okvirju napredna; ali narobe? Mnogi hočejo prvo, drugi slednje; odloča pa naj naš narodni položaj, in ta daje vsakomur boljši odgovor od vse — teorije. 2. Verstvo je naravno, dobro in potrebno; naj se torej uveljavi trden princip: Spoštujmo, kar je ljudstvu drago, ne rušimo, kar je zdravo! Saj je težavno vsikdar ločiti jedro od plevela in pa - kdor ima voljo in srce, zlahka najde tudi način ljudstvo izobraževati, ne da bi se vere sploh dotaknil. Posebno dosti je gospodarskega dela, za ktero se farovži m kaplanije najmanj brigajo in za ktero bo ljudstvo najbolj hvaležno; ako se vzporedno s tem vrši izobraževalno delo, intenzivno in premišljeno, dosežemo najlepše uspehe in razorožimo nasprotnika -mirnim potom.
Čemu se ogibati teh nujnih vprašanj? Čim bolj različna so mnenja, tembolj je treba popolne jasnosti, da se po enotnem principu doseže enotno javno delovanje, in način, obvezen in vodilen za vse pristaše. Nujno potrebno je torej, da se najmerodaj-nejši možje, ki razmere ljudstva dobro poznajo, gotovo udeleže glavnega zbora, a se tudi pripravijo, da premišljeno in odločno zastopajo svoje nazore; tisti godrnjavi pa in z nobenim »napredkom« zadovoljni, ki strogo sodijo in ničesar ne storijo, naj gredo med narod in podprejo maloštevilne, ki žrtvujejo svoje moči v to, da delajo in manj — govorijo, za vse to pa še dobivajo plačilo: obsojanje tu, preganjanje tam. Pravičen, ker mu usiljen, je krut gospodarski boj, ki ga bije štajerski Slovenec za lastni dom in lastno grudo. To ni fraza. Rešite nam domačijo, ki je naša in jo ljubimo kakor njeni otroci, potem, gospodje, se radi pogovorimo o Vaših in drugih idealih — za narodna tla je treba narodne politike.
Za mnoge delavne može, ki so teh mislij, Vam sporoča to	slovenski naprednjak.
II.
(Iz peresa narodnega obrtnika.)
Z veseljem pozdravljamo vest o glavnem zboru narodne stranke, to tem bolj, ker se snidemo v mirnem času, da se dogovorimo o organizaciji stranke in o njenem bodočem delu. Tudi šteti hočemo, ali nas je še enako število ko leta 1906, ali so nam razne bitke skrčile naše vrste, ali pa še stojimo kot polnoštevilna armada kakor v začetku bitke.
Ofchusi se itf.Uuajo itt tiMujtt ena petit ««t» — Pri večkratnih ubjavah aniiten popust pc dogovore. Pr<*toj biče sa 4-tf)»ce ie oleflpvttti po poŠti n« nmlov • .FaroBnt
t: i-.-- • beljj.
Organizacija stranke! Misel, da se ustanovi za vsak sodni okraj na Spodnjem Štajerju politično društvo, je dobra. Vsa ta politična društva bi naj stala pod vodstvom centralnega (osrednjega) aparata, ki bi imel razpolagati z močnimi fihaneijelnimi (gmotnimi) sredstvi. Ali ta politična društva bi se ne smela po vročem volilnem boju, ampak v sedaj-nem mirnem času ustanavljati Centralno vodstva bi pa moralo vzeti v svoj delokrog obmejno naseljevanje, bodisi ha kmetijah, bodisi naseljevanje mest in trgov z zdravim narodnim razumništvom. »Narodni svet« in »Branibor« nimata svojih panog tako vkoreninjenih kakor stranka in bi bil ta deiokrog zelo hvaležen. Enako bi se moralo brigati centralno vodstvo za volitve v razne zastope, v občinske in okrajne odbore. Za vsa ta razna vprašanja bi Inoral biti na razpolago strankini tajnik, razumen in ugleden činitelj.
Idejo o oživljenju »Domovine«, izhajajoče 2 ali trikrat na teden, prisrčno pozdravljam. Nimamo ce-nega večkrat na teden izhajajočega lista, kakor ]e župnijsko uradno glasilo »Straža«, glede katere kakovosti ne izgubljam besed. »Narodni list« ne more odgovarjati zahtevam vseh slojev. Ne strinjajo se vedno meščanske zahteve s kmetskimi, in vendar ima stranka dobrobit vseh slojev na srcu. Tu mora nastopiti nekako deljenje potov, ki vendar peljejo k enotnemu cilju. »Domovina« bi se naj posvetila meščanstvu, učiteljstvu, obrtništvu in uradništvu, »Narodni list« pa naj hodi začrtano pot v korist kmetijstvu in delavstvu. Kar se tiče skupnega delovanja s klerikalci, je to napredni stranki v sedajnih razmerah pač nemogoče. Mi nimamo nič več izgubiti, izlila se je na nas vsa gnojnica, vsem zavijanjem hinavščini in tblovajstvu smo se možato u-stavljali. Kar so imeli orožja, so vsega na nas skrhali. In kaj so dosegli? Bore poslanske mandate, v javnosti pa nezaupanje in to, da se jih vsak razumen človek izogiba, kakor da bi bili stekli. Naj imajo svoje »ovce«, postavljati se ž njimi ne morejo. Marsikateri klerikalni poslanec bi polovico svoje časti rad dal, če bi imel kakega razsodnega človeka, da bi ž njim občeval. Ali mislite, da jim dela čast in veselje, če se morajo po farovžih skrivati in od milosti kaplanov odvisni biti?
Kako odkritosrčno smo jim leta 1907 ponudili roke za kompromis in slogo, in kako hinavsko so se oni oborožili med časom, ko smo mi čakali na odgovor. Z ljudmi, ki so izlili ves strup na n,iše poštenjake, ne moremo iti enakih poti. Na naši strani imamo razumništvo vseh slojev, darežljive roke in zdrava podjetja, nudimo jim, kar more poštena napredna stranka nuditi, organizirajmo, jačimo se in delajmo in naša stranka gre naprej do zmage.
„Štajerc" — agent za nemške šole.
V zadnji svoji številki vabi list ptujskih nemških trgovcev, žganjarjev in advokatov, prosluli »Štajerc«, slovensko deco v nemške šole. V uvodnih sladkih besedah roti slovenske stariše, naj dajo
svoji deci ljubezen do domače grude____ Pri teh
vrstah bi človek mislil, da se je stari lisjak »Šiajerc« spreobrnil in je postal vrlo naroden. Pa že v prihodnjih vrstah se zrcali vsa hinavščina tega lističa. Nemška šola naj vcepi deci ljubezen do rodne grude, ona šola, kjer se naša deca pretepava, če zine slovensko besedo, kjer se morajo slovenska imena pisati z nemškimi pismenkami in »tseh« namesto »č«, kjer se poje pesem »Deutschland, Deutschland iiber Alles« in »die Wacht am Rhein« namesto av-


Podružnica LJUBLJAN
5 CELJE
sprejema wiosje na vJožne knjižice in jih obrestuje po fHT* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni plačuje banka iz svojega.
.mm
mmimmm
Posojilnica v Celju
s v lastni hiši liHRODNI DOM s
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim septembrom 1912 od dne vloge do dne vzdiga po
Retitni davek plačuje sama.	su 20«
4V

MM
strijske himne, skratka ona šola, kjer se uči naS otrok sovražiti, ne pa ljubiti domačo grudo. Sicei pisec priznava, da so tudi iz slovenskih šol izišli modrijani in tudi poštenjaki, pač pa blekne goro-stasno neumnost, da je Slovenec, ki nemški ne zna, berač, četudi sedi na tisočakih. Marsikateri nem-škutarski falot bi gotovo rad menjal z bogatašem, ki govori samo slovenski.
Sicer se pa mi ne protivimo učenju nemščine, nasprotno ,smo za to, da se ista podučuje v slovenskih šolah od slovenskih učiteljev, ki bodo jedino ucepili v mlada srca naše mladine tudi ljubezen do rodne grude in do avstrijske domovine.
Mi Slovenci imamo bodočnost samo v mogočni Avstriji, Nemci pa škilijo preko črnožoltih stebrov na Prusko. Tudi pisec onega članka v »Štajercu« se navdušuje za ono nemško armado, ki je strla v prah francosko »grande armee« (veliko armado). Pisec pa pri tem prezre, da je bila ravno tudi armada nemške države, posebno pruska armada, ki je leta 1866 potolkla avstrijsko armado.
Pošteni slovenski stariši se bodo vedno poskrili pred solnčnimi žarki, ki bi nas obsevali iz Prusije. Zatorej stariši dajte svojo deco v slovensko šolo, kjer se vzgaja naša mladina v dobre Slovence in zveste Avstrijce.
Čebelarske prireditve v Celju.
V nedeljo, 15. t. m. se je otvorila v Celju (na Lavi v Sušnikovi hmeljski sušilnici) prva slovenska čebelarska razstava, za katero so se vršile priprave cele mesece. V pripravljalnem odboru so bili gg. prof. Jošt, sodnik Zdolšek, nadučitelj Kurbus, učitelj Levstik, poštni uradnik Mirnik, nadučitelj Černej, učitelj Lukman, kmetovalca Piki in Jurančič. Reči moramo, da razstava nadkriljuje naša pričakovanja, zakaj bati se je bilo vsled letošnje bolj slabe čebelarske letine, da bo to vplivalo na razstavo samo. Vendar se to ni zgodilo. Čebelarska razstava je bogata na razstavljenih predmetih in polna zanimivosti. Razstavljeno pa je tudi v resnici le, kar je vzorno. Dne 15. tm. ob 9. uri dopoldne je razstavo otvoril predsednik »Slovenskega čebelarskega društva za Štajersko« g. nadučitelj Kurbus. Pozdravil je vse navzoče, v prvi vrsti čebelarje, zastopnika vlade dr. Hoffmanna in dr. Michla, zastopnike drugih uradov, zastopnika štajerske kmet. družbe, g. ravnatelja Belleta, celjskega opata kot zastopnika duhovščine, zastopnika Hrvatov dr. Rojica, zastopnike »Slov. čebelarskega društva v Ljubljani«, dr. Božiča kot predsednika Zadružne zveze, dež. poslanca dr. Kukovca, zastopnika državne zveze čebelarskih društev v Pragi g. Rojina, župana okoliške občine g. Fazarinca, zastopnike časopisja in veleposestnika Sušnika, ki je dal prostore na razpolago. Z združenimi močmi smo ustanovili svoje društvo, je povdarjal govornik, z združenimi močmi smo sklenili prirediti razstavo, in da združenje moči ni brezuspešno, vidite na razstavi. Nato je še dal zaklicati trikratna »slava« sivolasemu dobrotljivemu avstrijskemu vladarju. — Občinstva se je nabralo toliko, da je bilo razstavišče natlačeno polno. Po otvo/ritvi so ljudje ogledovali razstavljene predmete. Razstava je razdeljena v pet skupin. Prva, ki je spodaj na vrtu, obsega žive čebele in panje* Tukaj je razstavilo 33 čebelarjev 85 predmetov (panji, prazni in s čebelami, najrazličnejših sestavov) V drugi skupini je razstavljeno orodje, ki se rabi v čebelarenju. Razstavilo je 16 čebelarjev in g. Peter Majdič neštevilno orodja. Tretja skupina, najobsežnejša, obsega čebelne pridelke. Razstavilo je 88 čebelarjev najrazličnejše predmete, večinoma seveda med v vseh različnih oblikah in barvah, dalje medeno satovje, vosek, itd. Četrta skupina so u-metni izdelki (umetno satovje, liker, medeno pecivo, medeno vino, medena potica, namizni okraski iz voska itd.). V tej skupini je razstavilo 22 čebelarjev. Vsega skupaj je razstavilo 106 čebelarjev, seveda posamezni v različnih skupinah.
Popoldne istega dne se je vršil občni zbor »Slov. čeb. društva«, ki je priredilo razstavo. Udeležba je bila izvanredno mnogobrojna, osobito mnogo je bilo kmečkih čebelarjev. Predsednik g. Kurbus je podal v daljših potezah društveno desetletno zgodovino. Višek dozdajnega društvenega delovanja je sedanja razstava. Vendar to še ne sme biti višek društvenega delovanja sploh, ampak le sredstvo za uk, da stremimo in gremo še višje. Tajnik gosp. nadučitelj Sivka je podal tajniško poročilo, v katerem je posebno po zasluženju slavil našega štajerskega čebelarskega apostola Jurančiča. Danes šteje društvo 22 podružnic z nad 800 člani, je gmotno dobro podprto in ima podporo od države in dežele. Vsako leto se priredi nad 50 zborovanj z nad 1000 obiskovalci. Čebelarstvo se je izboljšalo in povzdignilo. Blagajnik g. Kosi je poročal, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu 2200 K 27 v dohodkov in 1900 K 72 v stroškov. Za razstavo je prispevala kmetijska družba 400 K. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedajni gospodje in sicer: Tomo Kurbus, nadučitelj v Slivnici; J. Kosi, pošni uradnik v Celju; A. Sivka, nadučitelj v št. Jurju ob juž. žel.;
F. Preindl, učitelj pri Veliki Nedelji; J. Strelec, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor.; L. Černej, nadučitelj v Grižah; J. Lukman, uičtelj v Šoštanju; A. Zdolšek, sodnik v Laškem trgu; za pregledovalca računov gg. prof. Kožuh in poštni uradnik Mirnik. Nato se je čebelarskemu učitelju za čebelarstvo g. Jurančiču izročila zlata ura za njegove neštete zasluge za razvoj čebelarstva na slovenskem Štajerskem.
Zvečer se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma krasno obiskana čebelarska veselica. Slovenskim spodnještajerskim čebelarjem moramo samo čestitati na krasnem uspehu, ki so ga dosegli s svojo razstavo. Možje, ki sede v odboru čebelai-skega društva, so nam porok, da bo naše čebelai-stvo tudi še v bodoče šlo svojo pot naprej in kvišku po dozdajnem geslu: Z združenimi močmi! Zum — zum!
Iz političnega sVcta.
Vlada. Splošno mnenje v poučenih krogih je, da bo baron Stiirgkh kot ministerski predsednik v doglednem času odstopil in da mu sledi na tem mestu sedajni skupni finančni minister Poliak vitez Bilinski. Za naslednika umrlemu poljedelskemu ministru dr. Brafu bo imenovan Čeh, vseučiliščni profesor dr. Horaček; za trgovinskega ministra — namesto obolelega dr. Rosslerja — pa guverner avsti. poštne hranilnice dr. Schuster pl. Bonnott.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je baje pisal papežu pismo, v katerem ga prosi, naj bi ga odve-zal od prisege, s katero se je odpovedal prestjlu za svoje otroke. Papež ga baje hoče pregovoriti, naj bi opustil to svojo namero.
Delegacije so sklicane na 23. tm.
Prihodnji euharistični kongres se vrši od 24. do 27. apr. 1913 v Malti.
V ogrskem državnem zboru, ki se je minoli pondeljek sestal, se ponavljajo dogodki iz junija. Protivladni poslanci (Justovci, Košutovci in ljudska stranka) hočej preprečiti z vpitjem in razgrajanjem delovanje zbornice, dokler ne odstopita predsednik zbornice grof Tisa in min. predsednik Lukač. Tisa pa že zopet kaže svojo železno pest in pusti razgrajajoče poslance s policijo iz zbornice metati.
Na Balkanu so razmere še vedno skrajno napete. Albansko pleme Malisorov sc zopet punta in je zapleteno že v hudo vojsko s turškimi vojaki. Dne 17. sept. se je poročalo iz Podgorice, da je trajala bitka med Malisori in Turki že par dni. črnogorski kralj Nikola je izjavil, da je položaj skrajno resen in da je vojna vprašanje le še par dni. dni.
Mir med Italijo in Turčijo bo sklenjen, kakor kažejo vsa znamenja, v najkrajšem času. Pod kakimi pogoji, o tem se piše danes različno, gotovega ne ve nihče.
Japonski general Nogi, sloveči vojskovodja izza rusko-japonske vojske, mož, ki je po neštetih krvavih bojih in z neštetimi žrtvami zavzel rusko trdnjavo Port Artur, se je te dni sam usmrtil, obenem pa tudi njegova žena. Nekateri so mnenja, da iz žalosti vsled smrti cesarja Mutsuhita, s katerim sta bila najboljša prijatelja; drugi zopet so mnenja, da si je končal življenje vsled smrti dveh svojih sinov pred Port Arturjem in iz žalosti nad ogromnim številom japonskih tam padlih junakov.
Klerikalno sumničenje. Uredništvo ,Slov. Gosp.' ima zadnje čase navado, da k vsakemu dopisu, ki mu dojde iz kmečkih vrst zaradi letošnjih osebno-dohodninskih predpisov, pripiše: Tega so krivi liberalni špijoni, ki vas ovajajo davčnim referentom, da imate toliko in toliko dohodkov. Na tako sumničenje ne moremo ničesar drugega reči kakor da proglašamo urednike »Slov. Gosp.« tako dolgo za navadne šufte, dokler ne navedejo dejstev irt imen tistih »liberalnih špijonov«. Spredaj govori »Slov. Gosp.« o Kristusu kralju, sveti evharistiji in se kai cedi same pobožnosti, zadaj pa brez povoda tako sumniči spodnještajerske Slovence. To postopanje klerikalcev priporočamo vsem onim, ki se hočejo ž njimi še bratiti, v brumno premišljevanje.
Preiskovalni zapor. Dne 13. tm. postal je pravo-močen zakon, ki določa, da se čas preiskovalnega zapora všteje v odmerjeno kazen. S to določbo je vsaj nekoliko ublažen avstrijski kazenski zakonik, kajti dosedaj se v Avstriji preiskovalni zapor ni vštel v odmerjeno kazen, dasi se je to v drugih državah že davno uveljavilo.
Vreme se je zadnje dni spremenilo na lepo. Bil je skrajni čas. Kmetje so že obupavali. Vinogradniki so se upravičeno bali, da bo grozdje in vino skrajno kislo; krompir na polju in fižol sta že začela v vednem deževju gniti, krme (otave) ni bilo mogoče spraviti, ajda je bila vsa potlačena, turščica zelena, živine se ni moglo pasti. Upamo, da bo sedaj vreme držalo in vsaj nekoliko to vse še popravilo.
Cene vin starih letnikov so zadnje dni poskočile za 10 do 20 vin. pri litru.
V Gradcu je umrla gospa Beti Ploj roj. Weg-schaider, stara 69 let. Pokojna je mati senatnega predsednika g. dr. M. Ploja. Naše sožalje!
Kmetje-vinogradniki, ne se prenagliti! Čuje se, da že sedaj letajo krog vinogradnikov agenti vino-tržcev ter hočejo že vnaprej pokupiti letošnje vino. Ponujajo za liter mošta 16 do 24 vinarjev, češ, da še v jeseni toliko ne bo veljalo, ker bo vino zelo kislo. Vinogradniki, ne prenaglite se s prodajo mošta, ker bo isti gotovo imel ugodno ceno; saj so zaloge vin prejšnjih letnikov skoraj popolnoma izčrpane.
Ponemčevanje potom železnic — in naši vodilni politiki. »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« je nedavno zapisal sledeče besede: »Nemški uradniki pa niso prišli v tržaško ravnateljstvo brez programa; oni so, kakor sami priznavajo, pijonirji nemštva na jugu. »Ako imamo železnice v svojih rokah, imamo polovico dela narejenega, zato mora iti naše stremljenje za tem, da dobimo in obdržimo vsa važna mesta, kar zdaj ni težko, ker ravno na tem važnem polju ne najdemo pri Slovencih nobenega odpora.« Tako je rekel pred nedavnim časom veleugleden nemški državni poslanec na nekem zaupnem shodu. Mož ima žalibog prav. Saj še ni dolgo temu, kar je protežiral slovenski državni poslanec, pristaš vodilne slovenske stranke, pri tržaškem ravnateljstvu Nemca, ki ni znal besede slovenski. In koliko nemških železniških uradnikov se baha javno s protekcijo uplivnih slovenskih državnih poslancev (imena so na razpolago). In imamo nemške uradnike, hude zagrizence, na vodilnih mestih, ki so dosegli ta mesta s protekcijo slovenskih državnih poslancev. Sram nas je, da moramo to povedati javnosti.« (Dobro bi bilo, ko bi prišla imena teh žalostnih junakov v javnost, da bo zrak še bolj čist!)
Socijalna Matica v Gorici, društvo, ki bo imelo namen, potom znanstva širiti med vsemi sloji ume-vanje sodobnih gospodarskih, državnih in prirodo-slovnih vprašanj ter tako pospeševati občno državljansko vzgojo in izobrazbo, se osnuje dne 22. tm. ob 9. uri dop. v Trstu.
Cvetlični dan v Ljubljani je dal 6400 kron čistega dobička. Cvetlični dnevi po vsem Slovenskem so dali doslej blizu 10.000 kron.
Pri občinskih volitvah v Gradcu so v III. razredu dne 17. tm. zmagali na celi črti socijalni demokrati proti združenim nemškim nacijonalcem in kršč. socijalcem.
WjsHi oKraj.
Nemško državno obrtno šolo hočejo dobiti v Celje. To je povedal v eni zadnjih obč. sej novo zapriseženi župan celjski dr. Jabornegg. To je pobožna želia celjskih nemškutarjev. Mislimo pa, da ima država drugih skrbi dovoli, ko da bi še tu v popolnoma slovenskem ozemlju delala novo nemško postojanko. Slovenske politično vodilne kroge opozarjamo, da pravočasno pazijo.
Celje. Pri otvoritvi čebelarske razstave v Celju je napravilo silno mučen utis, da ni bilo navzočega niti enega deželnega ali državnega poslanca klerikalne stranke, kli pravi vedno, kako ji je napredek narodnega gospodarstva pri srcu.
Na slovenski gimnaziji v Celju je letos 191 u-čencev, in sicer v 1. razredu 71, v drugem 57, v III. 37, v IV. 26 učencev. Prvi in drugi razred imata paralelke.
Izid tekme Celjske Sokolske Župe 8. sept. je sledeči: v višji skupini je bil prvi Alojz Jerin (Celje), II. Franc Lužar (Čelje), III. Drago Kralj (Celje). V nižji skupini sta dosegla Ivan Gostiša (Vransko) in Jos. Holy (Brežice) enako najvišje število točk. Drugi je Ivan Vedenik (Celje), tretji Oroslav Brovet (Brežice). Tekme so se udeležila sokolska društva iz Celja, Brežic, Vranskega, Ptuja, Trbovelj, Krškega in Zagorja.
Umrl je nocoj ob 2. uri ponoči dveletni sinček Dragec knjigoveškega mojstra v Zvezni knjigoveznici, g. Karla Perca, na božjasti. Pogreb v soboto ob 4. uri. Vrlemu narodnjaku iskreno sožalje!
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 5. septembra v gostilni „Narodni dom" v Celju.
Patrijotizem celjskih Nemcev. Na družinskem večeru, ki so ga imeli nedavno celjski protestantje in vsenemci, so za zaključek peli Bismarckovo pesem. Govoril je pa tisti dr. Zangger, ki je zdaj že v dveh slučajih zastopal odlične može naše klerikalne stranke v političnih zadevah pred poroto. Zanimivo!
Zanimiva obravnava se je vršia minuli peteK pred celjsko okrožno sodnijo. Tožen je bil celjski slovenski trgovec g. Ant. Kolenc zaradi hudodelstva javnega nasilstva in vmešavanja v uradne posle, češ da je ob priliki, ko se je vračal v družbi dr. Kukovca, dr. Janka Serneca in žalskih sokolov s sokolske slavnosti v Trbovljah s celjskega kolodvora po Ringu in Graški cesti, pri kateri priliki Je, kakor znano, celjsko nemškutarsko pouličnjaštvu zopet bilo v svojem elementu, sunil stražnika Prett-nerja v prsi in se vmešaval v njegove in policaja Gratschnerja posle. Na podlagi izpovedbe vseh prič je sodišče Kolenca popolnoma oprostilo — in sra-
mota pade na celjsko policijo. Sicer pa se bota celjska vahtarica in pa policaj Gratschner imela zaradi lažnjivega poročila v tem listu o takratnih dogodkih zagovarjati pred poroto.
Iz Celja. V sredo 11. tm. zvečer sta se vršila v gostilniških prostorih Narodnega doma občna zbora celjskih C. M. podružnic. Iz odborovih poročil posnemamo, da je štela moška podružnica 173 članov in imela 1762 K dohodkov, ženska pa 156 čanic ;n 168') K d hodkov. Odbor moške podružnice za bodoče društveno leto je sledeči: predsednik dr A. Božič, podpredsednik J. Rebek, tajnik Miloš Stibler, blagajnik Simon Wutt; odbornika Franjo Voglar, Benjamin Kunej; preglednika di. Šandor Hrašovec in dr. Ernest Kalan. V odbor ženske podružnice CMD so bile izvoljene sledeče dame: predsednica gospa dr. Kalanova, namestnica Josipina Rebekova, tajnica Marta Hrašovčeva, bla-gajnica gdč. Kopačeva; odbornice gospe Kunejeva, Založnikova in gospodični Sernečevi, preglednici dr. Kukovčeva in dr. Karlovškova. Moška podružnica je izvolila za glavno skupščino CMD v Trstu sledeče delegate: dr. A. Božiča, dr. V. Kukovca, Benj. Kuneja, dr. Jos. Serneca in Miloša Stiblerja.
Solčava. Tako zgodnjega snega še nismo imeli v naši vasi kakor letos. Pri višje ležečih kmetih je napravil mnogo škode. Nekateri so imeli že žito požeto, tem je veter vse raznesel in leži pod snegom; nepožeto žito pa je tudi pod snegom in je o-boje uničeno. Otava, fižol in krompir so tudi uničeni. Kmetje so potrebni državne podpore. Mogoče se jih spomni naš državni poslanec.
Trbovlje. Želeti je in zahtevamo, da si da napraviti ona trafikantka z Njive, ki je imela ob priliki razvitja sokolskega prapora tudi na veseličnem prostoru svoj šotor, okrašen s slovenskimi trobojni-cami, tudi na tobakarni slovenski napis namesto samonemškega »K. k. Tabak-Trafik«! Naj zadostuje ta opomin.
Nova Štifta. V nedeljo, dne 15. tm. popoldan je utonila v potoku Dretja okrog 70 let stara Marija Podbregar p. d. Spod. Vertačnica. Ze dalje časa je bolehala, v novejšem času pa se ji je omra-čil um: odšla je od doma, zašla v precej narastlo Dretjo ter utonila.
postopanjem v odboru. Župnik se je obnašal pri tej priliki tako, da bi zaslužil drug odgovor, nego se mu je dal. Fras bode sicer kljub temu dobil svoj denar, samo mnogo več bode pač stala zadeva fa-rane. Župnik seve ne bode prispeval ničesar k velikim nepotrebnim stroškom. Hrbet bo zopet držal kmet. Ta dogodek je zopet mal prispevek k sliki, kako večina naših duhovnikov res ljubi — kmeta trpina — o kaki hvaležnosti' seve ni duha!
Nemčurska zavist. Eden zadnjih »Štajercev« prinesel e svoim radovednim čitateljem grozno in zanimivo novico, da je padel pri prekrivanju hiše Glavne hranilnice v Št. Lenartu v Slov. Goricah nekemu šolarju kos opeke na glavo ter ga je na glavi poškodoval. Ob jednem kliče šolsko oblast na pomoč, ker je nadučitelj Kopič šolarjem dovolil, proti plačilu podavati strešne opeke. Šolar je namreč še naprej podaval opeke. Res vredno črnila! Iz celega članka namreč seva le grda zavist, da se imnovano lepo posestvo po zaslugi g. Kopica zadrugi krasno obrestuje, tako da je spravila tudi poslopje v lično dostojno obliko. Nasprotno se pa cela vrsta nemških hiš, vzdrževanih in plačanih od »Sudmarke«, le malo ali sploh ne obrestujejo. Mrav-lakov dom, kupljen za 50.000 K, vreden 20.000 K, pa stoji sploh popolnoma prazen. Dotičneinu dopisniku pa svetujemo, naj pazi raje na zloglasno trikrat prezadolženo opekarno in ubeglega posestnika Šu-mija, da ne bode enkrat padla njemu oziroma mestni hranilnici v Ptuju na glavo prav debela zidna opeka v obliki velike izgube pri vknjiženih 10.000 K. Le tiho, drugače pridemo s številkami!
Inim oHra}.
Čudna stvar. Poroča se nam, da ie občinski odbor v Št. Petru pod Sv. gorami oddal občinski lov za 100 K. Glavarstvo je pa ta sklep razveljavilo in oddalo lov za 32 kron. Kaj je na tem resnice? Če ne dobimo s poklicane strani odgovora, bomo govorili dalje. Ali je glavarstvo za to tu, da manjša in krajša občinam dohodke?!
Iz Sevnice. Na občnem zboru požarne brambe v Sevnici dne 1. sept. ti. so bili vrženi iz odbora vsi, ki so hoteli društvo izrabljati v nemške politične namene. Sklenilo se je nadalje, da se upelje slovenski poveljni jezik, da društvo izstopi iz nemške deželne zveze in pristopi k žalski zvezi. Pri občnem zboru so se odlikovali s svojo nemšku-tarsko zagrizenostjo Matija Kozinc, Jožef Flek, Al. Slatnar in Franc Kabale.
MariborsHi okraj.
Slofcttjegrafti okraj.
Dijaška kuhinja v Mariboru je sprejela v minulem šolskem letu 1911/12 denarnih prispevkov K 4466.94. Med darili je največje ono mariborske posojilnice v znesku 1000 K. Rodoljubi, podpirajte našo mladino s podporami zgornjemu zavodu.
Pri obč. volitvah v Spod. Poljskavi so dobili nemškutarji večino. Imajo 10 odbornikov, Slovenci 8. Da se klerikalna stranka, ki ima v tej občini poleg nemškutarjev absolutno politično moč v rokah, ni za volitve nič pobrigala, je žalostno dejstvo.
V	Mariboru so občinske volitve pred durmi. Imeniki so že razpoloženi. Vkljub temu, da ie občinsko gospodarstvo čisto zavoženo, je vendar večina prebivalstva skrajno ravnodušna.
V	Strihovcu pri Št. Ilju v Slov. gor. se vrše še to leto občinske volitve.
Za postajališče v Kaniži, med Št. lijem in Pesnico, se potegujejo občine in interesenti.
Duhovniška hvaležnost. O tej točki bi vedel zdaj nekaj pripovedovati Jože Fras, posestnik v Sel-cih pri Št. Lenartu v Slov. gor.. Leta 1896. je smatral župnik pri Sv. Rupertu v Slov. gor., Ivan Paj tler, za umestno, obremeniti svoje pohlevne ovce s tem, da je zahteval od cerkvenega konkurenčnega odbora postavitev novega hleva. - Ker pa je včasih tudi najpohlevnejši konkurenčni odbor v denarnih stiskah, je naprosil gosp. župnik posestnika Frasa, naj bi posodil odboru 2000 kron proti 6% obresto-vanju, da bi ta hitro mogel ustreči župnikovi želji. — In res. Imenovani kmet je šel v okrajno hranilnico po svoj tam naloženi denar ter ga izročil dne 18. maja 1896 župniku. Objednem je sprejel od cer-kvenokonkurenčnega odbora podpisano, od župnika spisano in podpisano izjavo, v kateri se potrdi pravilnost sprejema denarja. Pri tem dejanjskem položaju bi si moral vsakdo misliti, da mora biti župnik kmetu za to uslugo hvaležen ter da bi bila prava skrb župnika, skrbet!i za to, da bi kmet dobil svoj denar zopet nazaj. — Kdor to misli, ne pozna ve čine duhovščine. — Kaj še! Celih 16 let je prosjačil Fras okoli župnika in odbornikov, da je tu pa tam sprejel nekaj svojega denarja. Za ostanek pa je še moral končno tožiti ta famozni odbor, ki je bil po daljši obravnavi obsojen povrniti Frasu dolžni o-stanek. Ker tega odbor kljub sodbi ni hotel storiti, je moral Fras še vložiti zoper istega — eksekucijo. Tu se je najbolj kazalo, kdo tiči za tem žalos;nim
V Vuzenici je umrl gostilničar Fr. Essig, star
36 let.
mieKrai.
V Rogoznici pri Ptuju }e umrl 83 letni Janez Kovačec. Vojskoval se je pod Radeckim.
Iz Središča. Naš trg se ponaša kot ena najnaprednejših slov. občin. To je tudi res. Občina ima veliko premoženje, tako da ji ni treba pobirati občinskih doklad, v trgu uspešno deluje več zadrug, gospodarska, bikorejska, konjerejska, mlekarska itd. Bridko pa se občuti v občini pomanjkanje izobraženega naraščaja. Otroci boljših tržanov študirajo z velikimi stroški za razne več ali manj slabo plačane uradniške poklice, namesto da bi se strokovno izobražali in prevzemali gospodarska podjetja svojih starišev, ki bi jim dajala lepe dohodke in ne odvisnost. Otroci manj premožnih tržanov, ki se učijo v Gradcu in drugih mestih obrti ali trgovine, se ne vračajo v domovino, ampak množijo prebi valstvo nemških mest, ter se v drugi generaciji — če ne že v prvi — ponemčijo. Vzrok temu pojavu vidimo v pomanjkljivo urejenem šolstvu trga Središče. Imamo sicer šestrazredno ljudsko šolo, toda to je za trg premalo, mladina se prepušča sama sebi v letih, ko je najbolj dovzetna za pouk in razne vplive. Središče ima lepo razvito trgovino z bogatim Medjimurjem, lahko bi bilo pravo trgovsko in obrtno središče ob meji. Nujno potrebna je tukaj nadaljevalna šola za obrtne in trgovske vajence. Ako dobijo ti vajenci doma priliko, da se izobrazijo, ne bodo odhajali v +uja mesta, obrt in trgovina bosta vedno bolj cvetela v korist in čast trgu. Za dober kmetski naraščaj bi lahko občina in posojilnica skrbeli s tem, da bi dovoljevali podpore domačim o-biskovalcem kmetijske šole v Št. Jurju in obiskovalkam gospodinjskih tečajev istotam. —- Istotako nujno potreben bi bil za trg otroški vrtec za predšolske otroke. Ali res ne bi bilo mogoče, da bi se trški otroci vzgojili nekoliko boljše, kakor se vzgajajo otroci zadnjih gorskih vasi? — Od 6razredne ljudske šole ni več daleč do meščanske šole. In vendar se o taki šoli Središčanom dozdaj še ne sanja, oglašajo se pa druge slovenske občine, ki gospodarsko ne stojijo tako dobro kakor središka. — Koliko žrtvujejo nemške občine spodnještajerskih mest, n. pr. Ptuj, za šolstvo! Slovenci moramo poznati važnost šolstva, posebno pa moramo to zahtevati od naprednih občin. Ako bo središka občina skrbela za dobro izobrazbo svojih tržanov, bo imela od tega tudi veliko gmotno korist, gotovo večjo kakor od raznih podjetij, ki se vodijo brez pravega strokovnega znanja in požrejo večje svote, kakor bi bile potrebne za omenjene izobraževalne zavode.
Konjiči okraj.
V Kotu pri Konjicah je dninar Janez Visič zasledoval deklo Marijo Rupnik s svojo ljubeznijo. Ko se ji je te dni zopet ponujal, mu je vrgla v glavo kamen, s katerim mu je zadala globoko rano in izbila idva zoba.
£jttor;ki okraj.
V Godemarcih pri Ljutomeru je pasla posestniška hči Antonija Lajh svinje. Pri tem jo je rri-jela božjast in jo vrgla čez nek brežiček v bližnjo mlako, kjer je v nezavesti utonila. Lajh je dobil teden dni zapora, ker ni imel mlake zagrajene.
Ljutomer. V najnovejšem času se je začel vaditi v »Gosp.« in »Slovencu« novi ljutomerski petelin-ček v pisarjenju laži in obrekovanj o ljudeh, katerih zmožnosti so mu pač zelo napoti v dosego vele-narodnih namenov. Svetovali bi mu, da raje spo-polni malo svojo plitvo vedo, da bo deloval lažje uspešneje sebi in posojilnici v prid. Od napadenih pa pričakujemo, da maio posvetijo za klerikalne kulise, kjer se baje nahaja marsikaj zanimivega.
Iz Križevec. Ker me zadnji čas vlačijo različni elementi po klerikalnih časnikih — bodi jim v vednost sledeče: Takšni dopisniki in različni Kemperli in Štefeti me ne morejo žaliti in se ne bom spuščal ž njimi v nikako polemiko. Če mislijo, da bom radi njih podlih notic pustil napredno mišljenje in delovanje v tem smislu — se pač zelo motijo. To jim lahko zagotovim, da bom po vsakem takem dopisu povečal svojo agilnost in da bodo še imeli dovolj vzroka jamrati po svojih časnikih. Križevci, dne 16. septembra 1912. — Fr. Križanič, stud. iur. in začasni uradnik »Križevske opekarne«.
pntitte In druge prireditve.
Polzela. V nedeljo 22. tm. se vrši na vrtu gosp. A. Kunsta, ob slabem vremenu pa v salonskih prostorih g. Cimpermana velika narodna veselica, katero priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo. Slovenci, prihitite v ta, nemčurskemu nasilju tako izpostavljeni kraj.
Požarna bramba v Kapljivasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu priredi dne 29. sept. t. 1. svojo veliko vrtno veselico na vrtu g. F. Šlandra v Kapljivasi. Na vsporedu je veseloigra v 1 dejanju »Lokavi snu-bač«, srečolov, vinska trgatev, ples, streljanje na dobitke, konfeti itd. Pri veselici svira polnoštevilna godba z »Veselega kota«. Za raznovrstna jedila m pijačo je preskrbljeno. Začetek ob 3. uri popoldne.
Slov. podp. in izobraž. društvo »Domovina« v Gradcu je priredilo svoj zabavni večer dne 1. sept.; bil je zelo dobro obiskan, od nad 200 gostov. Za najboljšo zabavo je poskrbel društveni tamburaški zbor, kateri je sviral 15 raznovrstnih, lepih komadov pod izvrstnim vodstvom gosp. Alojzija Kosa in g. Gortana. Za tamburanjem je sledilo petje (moški zbor) pod izvrstnim vodstvom g. iur. Bai-šiča (pelo se je več lepih pesmi), ob pol 7. uri pa je nastopila telovadna vrsta slov. »Sokola« pod vodstvom podstarosta »Sokola« in predsednika »Domovine« s 16 telovadci. Ko so prikorakali mladi sokoli, je nastalo burno ploskanje, tamb. zbor je sviral sokolsko koračnico. Dasiravno je bil majhen prostor, so vendar telovadci izvršili 8 skupin. Sc-kolsko delo je tako uplivalo na občinstvo, da se Je javilo takoj več članov v vrste »Sokola«. Zabavni večer je pokazal, da je društvo »Domovina« napredovalo vsestransko. Zabava je bila brez plesa. Prostovoljni darovi so pokrili stroške in od dobitka se da 5 K »Sokolu« v Gradcu. Gostje so zadovoljnih src odhajali, in upamo, da se še udeležijo drugo-krat naših prireditev. Društvo priredi dne 22. sept. t. 1. zopet veselico s plesnim venčkom, tamburanjem, petjem, nastopom sokolov itd. Prireditev bo ob 4. pop. v »Kaufmannshalle« (Neutorgasse 57).
jtaja narodna obramba.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda želi, aa bi vsi oni, ki mislijo poslati brzojavke ob priliki velike skupščine v Trstu, poslali mesto teh izpolnjene poštne nakaznice ali družbine položnice. Vsak znesek, tudi še tako majhen, se s hvaležnostjo sprejme.
Pozor p. n. udeleženci letošnje Clril-Metodove skupščine! Delegati, ki pridejo v Trst dne 21. tm. in žele, da se jim oskrbi zanesljivo prenočišče, naj se oglase pri g. tajniku moške podružnice Vinku Engelmanu, Trst, D. Bramante 4, II.
Udeležencem glavne skupščine je dovolilo ravnateljstvo južne železnice okolu 20% znižano voz-nino s postaj od Gradca do Trsta in nazaj ob oddaljenosti 101 km. Za tozadevno legitimacijo, ki velja za čas od 20. do 25. septembra ti. za vse osebne in brzovlake, se naj oglasi vsak, kdor želi dobiti, v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, (Narodni dom).
Iz Središča. Blagajničarki tukajšnje podružnice CMD je izročila ga. R. Najžer znesek 10 K, ki ga je v prid družbi nabrala na gostiji Najžer-Zadravec v Središču. Prisrčna hvala!
Križevci. Naša Ciril in Metodova podružnica je priredila v nedeljo 15. tm. krasno uspelo veselico v prostorih g. Konrada Solina v prid snujoči se ljudski knjižnici. Cel teden je lilo, župnik in kaplan sta s prižnice udrihala po nas ter prosila v imenu euharističnega Boga, naj se ljudje veselice ne udeležijo. Kaplan je letal okoli uradov, da bi preprečil veselico, blatili so nas po časnikih. Lahko bi jim sicer vrnili, če bi se učili dostojnosti v kakšnih krščansko-socijalnih kurzih. Še v nedeljo opoldne le dežilo, da se ni mogla vršiti procesija, a Bog je z nami potegnil in popoldne se je »gor vzelo«. Vkljub slabemu potu so prihiteli gostje iz Radgone, Ljutomera, Sv. Jurija, Sv. Duha in Veržeja in tudi domačinov je bilo častno število. In niso prišli zastonj. Naši priznani igralci in igralke gdč. Novak, Križanič in Zrnec so nam nudili res nekaj dobrega z igro »Prvi mož«. Se jim pač pozna, da so hodili v dobro in strogo šolo režiserja. Naši prekmurski godci iz Gančan so nam neumorno svirali do ranega jutra in vkljub obilnim stroškom imamo nad 56 K čistega dobička. Ni nam bilo treba naročevati obiskovalcev od drugod, saj pridejo sami radi in tudi v domačinih imamo zadostno zaslombo. »Gospodom« pač ne gre v glavo, da imamo že precej »liberalcev«, a čas je minil, ko ste bili »geronti« naših ljudij. Da smeši po časnikih našega zaslužnega, v izpolnjevanju svojega poklica osivelega g. dr. Lebarja, tega je zmožen samo kak klerikalni po-tuhnjenec. Ali misliš, ljubi »devičar«, da zdaj smeš počenjati, kar hočeš, ko imaš zbirco v žepu? Od zdaj nobenega pardona več! Tisti dopis v »Slov. Gosp.« si deni za klobuk, da boš vedel, ko boš jadral iz Križevec.
Ksaverij v Sav. dolini. Na Gospojnico, dne 15. avgusta ti. se je pri nas ustanovila podružnica Ciril-Metodove družbe za Ksaverij in Ljubno. Vzlic temu, da nam naši nasprotniki vedno mečejo polena pod noge s svojo netaktno politiko, je pristopilo k društvu 37 članov in članic. V novi odbor so bili z vsklikom voljeni: Q. Franc Kolenc, za pred;-ednika, gospa Vera Terčakova za podpredsednico, gdčria Pire Nežika za tajnico, gdčna Kolenc Zefka za bla-gajničarko za Ksaverij, gospa Sotlar Frančiška z a blagajničarko za Ljubno, v odbor pa še: g. Jožet Kolenc, g. An'on Robnik in gospa Jerica Kolenc. Dohodkov ie bilo 82 K in se je po odbitju stroškov 1 K 60 h poslalo Ciril-Metodovi družbi v Ljubljano 80 K 40 v. Novo izvoljeni odbor nam jamči, da se bode podružnica lepo razvijala. Živel!
MOfA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke koie in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mleCno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenjn nežnih, belih ženskih rok; dohi se v tnbah po 70 vin. 135 40-33
ji razniii sloV«t$Hib KrajeV.
Kranjska narodno-napredna stranka je za dopolnilno deželnozborsko volitev v Ljubljani dne 24. tm postavila za kandidata zopet gg. Jožefa Reis-nerja in Adolfa Ribnikarja, katerih mandata je, kakor smo svoj čas poročali, klerikalna večina razveljavila.
Kranjski deželni računski sklep za l. 19U izkazuje 1 miljan 762.086 K 25 vin. primanjkljaja, torej veliko več nego se je prvotno mislilo. Klerikalci so deželno gospodarstvo popolnoma zavozili. Dežela stoji pred konkurzom.
popili.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Veselo poročilo imamo. Minoli četrtek smo slovenski napredniaki pri občinskih volitvah krasno, na celi črti zmagali proti klerikalcem in proti nemški stranki graščaka Rildigerja. Za slednjega so delali lučki tržani, klerikalci pa so tudi že več tednov bili vedno na nogah. Zmaga slovenskih naprednjakov je tem lepša, ker nam je nasprotovalo tudi glavarstvo, ki se je potegovalo za Riidjgerjevo strapka in je imenovalo v komisijo proti volji županstva barona Seutteria-Rudigerja in dr. Hogeja. Vkljub vsemu sta pa ta dva oba v prvem razredu grdo propadla. Dr. ttoge sploh iti dobil nobenega glasu, Seutter pa tri. Izvoljen ie pa v tem razredu vrli tamošnji nadučitelj g. Majcen. Te volitve so v svetli luči pokazale, koliko je dati na slogane in klerikalne fraze o obmejnih Slovencih. Samo delavcev je treba, ne pa praznih besed.
Gornjigrad. Politična strast našega gosp. dekana se je zadnji čas spremenila v besnost, odkar so mu lepo zasnovani načrti izpodleteli. Iz užalje-nosti ne mara iti gosp. tehant v penzijon v Kamnik, ampak bi rad ostal pri nas, čeprav mu vsi želijo »srečno pot«. G. tehant bi rad; kupil Joškovo hišo, ki mu je na prodaj, ako kupi drugo pritlično hišo, ker sedanja lastnica noče na stara leta hoditi po stopnicah. Izbral si je zato Ribičevo hišo in ponujal po svoji kuharici nekaj sto kron več kakoi kak drugi kupec, čeravno hiša ni bil^ na prodaj. Ko je Ribičevo hišo prevzel po očetu1 njegov sip, ki je davčni uradnik, je bil ogeni v strehi. Lepo zasnovani načrti g. tehanta so se izjalovili, zato pa strašen izbruh jeze. Ker k sreči taka onemogla ieza duhovnika dandanes ne more več škodovati uradnikom, se je znosil nad bratom organistom ln mu za dva mesca odpovedal službo, ker baje ne izpolnjuje ustmeno dogovorjenih pogojev, za katere nikdo nic ne ve. Testament starega Ribiča, ki ga je na nek način dobil v shranilo, je g. tehant poslal nazaj. Čudimo se samo farmanom, da bodo tujega organista rajši dražje plačevali, kakor da bi podpirali domačina. G. tehant je tudi dvakrat nagnal organista, ki je, kakor dolgo let poprej, hodil mimo farovža na kor. Zakaj ga ni spomnil na one neštete pote po istih stopnicah, ko je poučeval pevce, tamburaše iq gledališke igralce, da so lahko sploh klerikalne veselice priredili?! To je klerikalna hvaležnost za Obilni trud, kaj ne, g. organist?
Pimil II in modno blago za gospode in ItVipiIlV \|l||l||t gospe priporoča izvozna hiša |'L\j>|l/l
JuIueH	* iLlitll
Vzorci na zahtevo franko. Jako
BI zmerne cene. Na željo dam toka)	■■■■■■
Ugotoviti gosposke obleke.	S ^B
107 48-32	........... *
GespoteKi pabcrHf.
Nekaj besed k bližajoči se trgatvi.
Pri nedvomno velikem napredku, kterega opazujemo pri obdelovanju vinske trte po nastopa trtns uši, se je pravzaprav čuditi, da je drugi del vinai-stva, namreč kletarstvo ostalo še precej na isti stopnji, na katerej je bilo pred pojavom tega škodljivca. Marsikteri je sicer dober vinogradnik, a prav slab kletar. Krčevito se drži v tem oziru starih na-
čel, prevzetih od svojih prednikov. Četudi je tu ln tam opravičena neka mera nezaupljivosti prpti faznim. sodobnim novotarijam, vendar naj ne sega ta mera čez mejo, ktero začrtajo zdrav razum in pa lastne in drugih izkušnje. Nezaupljivost ne sme biti tako velika, da izključi vsak napredek brez pomisleka in morda včasih še sploh le zato, ker to, kai se priporoča, ni zrastlo na zelniku istega, kteremu se priporoča. Napredek je vsepovsod potreben in če je potreben pri gojenju vinske trte, pi nič manj potreben pri gojenju vinskega pridelka; saj je zda\-nej dognana resnica, da je vlnoreja tem dobičko-nosnejša, čim popolnejše je kletarstvo.
Marsikateri vinogradnik se je že prepričal sam, da ie kupec sicer občudoval in hvalil njegov lepu obdelan vinograd, a njegovo vino pa imenoval bro*.- j go ali čorbo, ki ima razne okuse, samo vinskega ne in ktere ne more rabiti. Pri slabem kletarjenju se pač pokvari tudi pridelek iz lepega in dobrega grozdja.
Pri dobri volji in pri vpoštevanju na razpolago stoječih navodil in nasvetov bi se lahko preprečili itiiioj',1 običajni pogreški in bolezni, ki delajo vina manj vredna in suh naš narodnogospodarski žep. Da se temu odpomore, s s je treba sprja/niti z m.-slijo, da po 'stari poti ne gre naprej. Ne sme se pac prezirati onih okolnosfi, ki vplivajo na kakovost vina, da ne bo ta odvisna samo od naključja.
In ker imamo že ob trgatvi priliko vplivati na . kakovost bodočega vina, je pač važno, da določimo pravi čas trgatve ter da isto izvršimo z največjo skrbnostjo. Posebno važna je pri nas določitev časa trgatve, kajti le premnogokrat se brez pravega vzroka prerana bere. To tudi marsikdo uvideva, a ne vpošteva. Znan mi je slučaj, da se ie neki vinogradnik, ki je prerano bral in dobil zato pravo kis-lico, rotil, da bode postavil v vinograd kamen i vsekanim napisom, ked^j mu je v bodoče iti brat; do prihodnje jeseni pa je pozabil na kamen in na vse skupaj ter je bil eden prvih, ki so pričeli prerano s trgatvijo. Ravnal je kakor mnogi drugi proti boljšemu lastnemu prepričanju boječ se, da mu p,ai jagod segnije.
Ob času zorenja pa zaleže par dni čakanja veliko, kajti grozdje pridobi vsak dan na sladkohi m zgubi na kislini, mehenice postanejo dan za dnevom tanjše, vsebina jagod pa sočnejša; vse to torej v obilni meri odvaga izgubo, ki zna morebiti nastati j vsled tu in tam se pojavljajoče gnilobe. Kaj drugega je seveda, če gniloba prav močno nastopa; tedaj se j lahko vsled čakanja več izgubi, kakor pridobi. V ; takih slučajih je Ireba podbirati, včasih tudi splošna j brati. Vendar se taki pojavi dogode že bolj proti ; pravemu času trgatve. Nikakor pa ni opravičeno, pri nas pričeti s trgatvo pred oktobrom, ali že ge,lQ v sredini septembra, kar se je v zadnjih letih po j nekod dogajalo. Ni treba favno posnemati vsakega strahopetca, ki se trese za vsako jagodo in prične ! trgati, če le vidi kje kako. gnilo ali od ptičev, ozi- j roma muh načeto jagodo, ne oziraje se na to, je-U j grozdje zrelo ali ne. Taka prenagljca posameznikov j pokvari dostikrat kakovost vin celega okoliša, kajti : za prvim pričnejo trgati drugi in marsikateri, ki bi i sicer rad še čakal, ie primoran tudi pričeti. >icer po- i stane njegov vinograd pribežališče vseh grešnikom, i krščenih in nekrščenih.
Bere naj se, kadar je grozdje zrelo in to je, ko i prično peceljni leseneti, jagode pa dobivati na soln- ! čni strani rujavkasta barvo, da zgledaja, kakor hi ; bile opečene. Ob enem postaja listje rumenkasto, i kar je znamenje, da mu že pojema sladkabotvornu moč. To je torej pravi čas trgatve. Nadalje naj se ne trga, dokler je grozdje mokro bodisi od rose ah dežia, ker zamore ta voda zdatna poslahšati pridelek. Le v slučaju,, da nastopi dolgotrajno, deževno vreme, ki povzroča močno gnitje, ne kaže odlašati s trgatvijo, a tudi ob takih prilikah naj se vsaj pu-čaka, da preneha deževati.
(Konec sledi.)
Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	S	04 O 'S s Kp cu		£		Ječmen		te O) t" O		(S g i M		Proso	
		K	v	K v		K	v	K	v	K	v	K	v
Celje , . , Ormož . . Gradec . . Maribor . Ptuj . . . Ljubljana	50 50 50 50 50 50	11 U 12 11 11 12	50 25 25 42	8 8 11 10 10 10	50 50 75 50 87	15 8 U 10 10 10	50 00	a i« 10 10 11	75 50 47	10 10 10 10 10 9	50 75 90	U 10 12	»5
Mesto	i3	S6 3		x> a		o JJ! © -o C 98 $■33		o c a> m	"S IS	cS a O) a	as a JS "3	co C >N aj	ca g 99
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	V
Celje . . .	50	_	50	_	_	2	40	2		2	30	2	
Ormož . .	50	U	50	14	—	3	—	2	50	2		1	50
Gradec . .	50	11	—	17	50	3	10	2	95	2	25		
Maribor .	50	u	50	13	50	2	50	—	—	2	25	2	—
Ptuj . . .	50					3	60	3	20	3	50	2	90
Dne 23. septembra v St. Jurju na juž. žel.**, okr. Celje. — Dne 24. septembra v firnovžu, okr. Lipnica; pri Sv. Trojici v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; pri Sv. Marjeti, okr. Slovenska Bistrica; v Šmartnu pri Slovenjgradcu; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Remšniku**, okr. Marenberg. — Dne 25. 'Septembra v Lipnici** ; pri Sv. Trojici v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. — Dne 26. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (z 10-gato živino). — Dne 27. septembra v Rogatcu (sejem s ščetinarji); pri Sv. Urbanu, okr. Ptuj; v Gradcu (z zaklano klavno živino). >— Dne 28. septembra v Brežicah (svinjski sejem).
Izkaz posredovalnice obrtnega društva v Celju. Iščejo se: 4 učenci za mizarsko, 4 za kovaško, 6 za pekarsko, 1 učenec za kolarsko, 1 za tkalsko, 1 za sedlarsko in dva učenca za krojaško obrt. — Nadalje išče 6 učencev ključavničarske mojstre.
LISTEK.
v	"
Češki otok pod nemškimi valovi.
Spisala Sokolova. — Poslovenil S. K.
(Dalje.)
Odkar so jo preganjale nesreče, je ni bilo še
tu; ni imela časa za to; kot otrok se je večkrat tu igrala z bratom ali pestunjo. Vsedla se je na klop, dočim so stopali gospodje in gospe po glavnem drevoredu v novih spomladnih oblekah. Samo zelenilo na trati, oživljeno z nedavnim dežjem, je privabilo pozornost Tone na se, katera je iskala samo tišino in mir.
Po glavi ji je hodila druga težka skrb. Ali bode dobila delo v drugi pletarni? Težko. In to je moralo priti ravno sedaj, ko nimajo ne krajcarja, in k temu jih muči še skrb za stanovanje. Kaj naj počne.» Ali naj poišče kako službo? Slabotna je, a vendai bi mogla paziti na otroke, katerih ni treba več pe-stovati. Rada ima otroke, in zna z niimi postopati. Vsaj skrb za svojo hrano bi odvalila od starišev, mogoče bi jim mogla še kaj pomagati s svojo plačo. Ne bi bilo toliko, kolikor je služila do sedaj, a vendar bi bilo boljše, ko nič. A pri kom naj služi? Pri Nemcu? — Saj je ne bi sprejel v služho — ves obraz ji je zažarel, ko se je spomnila, da bi morala cel dan govoriti nemški, v onem jeziku, ki tlači njene s ariše, njo samo in njene rojake.
»Fraulein hat sich ein hiibsches, stilles Plate-chen zum TrSumen ausgewahlt. Aber icb lioffe, es wird sich hier besser zu. zweien plauderti« (gospodična si je zbrala zelo lepo, tiho mestece za premišljevanje. A upam, da bi bilo boljše, če bi kramljala oba). S temi besedami vzbujena je pogledala in zapazila mestnega gizdalina, kakoršnega moreš natti le v največjem mestu, ka'eri se je s sladkim nasmehom vsedal k njej na klop.
Hitro je poskočita, ponosno ga je premerila od nog do glave in hitro odšla.
»Fraulein, bitte Frau ....« več ni čula, idoč hitro, kolikor so jo nesle noge.
»Ah tako. Pozabila sem, da ne sme mlado dekle takole v samoti posedeti, posebno zvečer, da se ji takoj ne prilepi takle gizdalin. BrrrS Nima drugega dela nego letati po ulicah za neumnimi dekleti. In jaz naj bi bila vstvarjena za to, da me zvodi za nos takle nališpanec«, — se je jezila v mislih.
V živahni glavni ulicj ji je konečno obs al korak. Naenkrat je ugledala pred seboj očeta, ki ie plaho, kakor bi bilo prepovedano, gledal preko ceste na bogato prodajalno z bogatimi izložbami, nad katero so se blestele velike rumene črke: Na-than Rosenzweig. To je bila prejšnja očetova prodajalna, nekdaino njegovo veselje in ponos, kei bilo je plod mnogoletnega truda, vestnosti in pro-cvita njegovega deta, njegovega imetja. Semkai je prihajal, kakor se prihaja na grah liuhljenega bitja, da obnovi drage minule spomine. Rad se je povračal k temu, kar je bilo njegovo in kar mu je odvzela zlobna neprijateljska roka; a prihajal je semkaj samo v mraku, boječ se pokazati se podnevi v tem delu mesta, kjer so ga nekdaj poznali kot premožnega človeka.
Toni se je krčilo srce od boli, ko ga Je videla v penošeni obleki, ko je plaho tiakaj gledal, kier je preje poln veselja in dahre volje pozdravljal ku-povalce, na pultu meril in rezal kože, včasih stopil v sosedno delavnico, kjer so se glasila čevljarska kladva, kjer je veselo tekel češki pogovor, se glasila češka pesen, katera je Petriček tako ljubil pri svedi »mladi družini«, kakor Je imenoval svoje pomočnike. Hitro, da Je ne bi opazil oče, se Je umaknila v sosednjo ulico in čakala je, dokler ni odšel s počasnim korakom od onega mesta, kateri mu je ostal nepozabljiv.	(Dalje sledi.)
lažne »<ojtl.
Milijonar umoril svojega otroka. V Budimpešti so prijeli milijonarja Filipa Kacburga ravno v tre-notku, ko je razkopaval smetišče, da bi v njem zakopal svojega nezakonskega otroka, ki ga je pred par dnevi porodila njegova ljubica. Milijonarja In njegovo ljubico so zaprli.
Moža je ponoči lovila. V noči dne 5. tm. Je bila cela Albertova ulica v Berolinu silno razburjena. Neka je na vse grlo vpila: »Primite ga! Primite ga!« Kmalu so videli, zakaj gre. Neka ženska, le za silo Neka ženska je na vse grlo vpila: »Primite ga! Primite ga!« Kmalu so videli, za kaj gre. Ženska, za silo oblečena, je tekla za nekim moškim. Kmalu sta
prišla ženi na pomoč dva policista, ki sta mislila, da imata kakega zločinca pred seboj. Begunca so kmalu prijeli ter odvedli na policijski komisarijar. Še le tam so dognali, zakaj je pravzaprav šlo. »Zločinec« ie bil namreč srečni mož preganjajoče ga ženske, od katere se je hotel za vedno ločiti. In tako je žena s pomočjo policije zopet dobila svojega moža.
Wako, ~ - morate
obrniti vsaki zabojček, vsaki zavitek ter gledati natančno po „kavinem mlinčku", kot
znak odlične kakovosti „pravega :Franckovega: pridatka za kavo" od Henrik Francka sinovi v Zagrebu.
im 109
Iz Maribora. Mariborski »Sokol« priredi v nedeljo 22. tm. veselico v marib. Narodnem domu, ki se vrši ob vsakem vremenu. Razen ljubljanskih prostih vaj za leto 1913 bodo izvajali telovadci v 3 vrstah vaje na orodjih in lepe skupine na konju. Godbo oskrbi Glasbeno društvo (20 mož). Po telovadbi bo ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma, zvečer pa ples. Vstopnina 40 vin.
Št. Peter v Sav. dol. V nedeljo, dne 13. oktobra priredi naše Gasilno društvo veliko ljudsko slavnost in vinsko trgatev v prostorih g. A. Šribarja na kolodvoru. K obilni udeležbi se uljudno vabi. Prosi se, da pri sosednih sosednih društvih na ta dan veselice izostanejo.
Tudi za odrasle
se izkazuje poraba krepilnog« sredstva mnogokrat kot potreba ravpo tako kot pri otrocih in sicer v vsaki starosti, za ženske ia moške. Desetletja sem slavnoznaua Scottova emulzija se je kot tako vedno najbolje izkazala, bodisi pri prirojeni slabosti, bodisi pri pomanjkanju sil po prestani bolezni. Opazi se vzbujanje telesnih sil, posebno se tudi dvigne tek. Zato splošni prirastek krepko napreduje, in novo veselje do življenja se razvija. — Scottova emulzija tako tekne iu diši, da tudi za odrasle in nobena muka, jo jemati dalj časa brez odpora iu dobro prebaviti.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowue A. D. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta Časopis, dobi enkratno poskusno po-šiljatev od ene lekarne.	56 3
USTNICA UREDNIŠTVA.
Križevci: Mi žal primanjkuje prostora. Glede Dunaja pa je sploh bolje če nič ne pišemo. Zdravo! — Dobova: To naj orožniki in trgovec med seboj napravijo, je čisto zasebna stvar. Če je pa tam kak »kurfušar«, pa naznanite stvar naravnost glavai-stvu ali pa sodniji. — Križevci: Današnji dopis bil že postavljen, ko sem dobil Vašega. Ljutomer: Danes ni šlo. Pride! — Sv. Lenart v Slov. gor.: Glede ostalega velja isto!
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer inserat ne priobči,
Ženitna ponudba.
Trgovec, 98 let star, se želi poročiti z gospodično 8 premoženjem, katera ima veselje do trgovine. Resne ponudb«, Ce mogoče s sliko do 1. oktobra na naslov: A. B., 1000, Celje (poste restante).	588
Rajemnik se išče za veliko pristavo blizu graj-BBine. Hiša obsega 7 sob. Zraven so velika gospodarska poslopja. Najemnina »naša letno 360 kron. — V poletju prebiva na graj-SCini 2 mesca gospoda in jemlje od najemnika proti plačilu zelenjavo, mleko itd. VeC pove upravništvo Narodnega Lista".
Čevljarskega pomočnika
Učene;«!
sprejme t^koj Mih. Lukanc,
krojač v Creti štev. 48 pri Celju.	558 3-3
!! 500 kron U
Vam plačam, če moj zatiralec koreninic .Ria-mazilo' se odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženioe v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau. I. Postfaoh 12/227 (Ogrsko). 512 30-6
Naprodaj je lepa nova zidana hiša, z opeko krita, s 3 sobami, z zemljiščem, tik velike ceste, trgovina z vinom in pivom. Cena se izve tri lastniku: Franc Bo bič , Trnovec, Št. Jur ob juž. žel.	580
Loterijske številke.
Gradec, 14. avgusta 1912: 30, 1, 8, 12, 21. Dunaj, „ „ „	11 25, 20, 63, 16.
Št. 649.
Celje, dne 16. septembra 1912.
Razpis.
Na 4 razredni šoli "v Mozirju, II. krajni razred, popolniti je mesto učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom do 15. oktobra 1912 pri krajnem šolskem svetu Mozirje.
sse Okrajni šolski svet Gornjigrad.
Spodaj podpisana obžalujeva in prekličeva vsa neresnična obrekovanja, s katerimi sva obdolžila, da sta kriva kazenskega plačila zastran konjske kupčije, Antona Sivka, župana in Valentina Metličerja, obč. tajnika ter se njima tem potom zahvpjjujeva, da sta od tožbe odstopila.	579 1
Gobec Lukež Gajšek Franc (Lepej)
oba posestnika v Št. Vidu pri Grobelnem.
z dobro šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika tor krepak fant, se sprejme takej v trgovino mešanega blaga Vitus Mox>y v Pliberku na Sp. Koroškem. 581 3-1
Lepa, velita mesečna soba
s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvemi okni na ulico, se odda takoj. Tudi z zajutrkom. Vpraša se: Celje, Dolgopolje 1 (pritličje).
569 3-3
poučuje skušana učiteljica. Doma in izven hiše. Zadtvna pojasnila daje trgovina g. V. Weixla v Maribora, Gosposka ulica št. 33.
Novo vino
južno tirolsko, iz jako (Jobro izmehčanega grozdja, ne kislo, za razpošiljanje začetkom oktobra zrelo:
mdeče in belo naravno namizno vino
hI 56 K
rudeče in belo naravno špecijalno vino
hI 60 K
izbrani italj. rizling, teraldico, lagrin
582 3 1	hI 66 K
od postaje Salurn vožnina 5 vinarjev za liter. Zastopnik G. Katser v <PolJčanah.
Kmetje - hmeljarji!
Dve sušilnici za hmelj sta naprodaj. Obe sta srednje velikosti, torej pripravni za gospodarje, ki pridelajo do 15 stotov hmelja. Sedaj, ko je hmeljski čas za leto 1912 minul, sta zelo poceni naprodaj (prihodnje leto, tik pred novo hmeljsko sezijo, bi bile namreč dražje). Pre.-krbite si sušilnico »a mali denar pravočasno, da vara prihodnje leto ne bo treba nabaviti si nove in drage sušilnice. Več se izve v	571 2-2
kolodvorski restavraciji v Žalcu
Eno krono za dragocenega konja
in še več bi rad žrtvoval vsak posestnik, Ce mu nevarnost preti, da bi ga na koliki izgubil. Dr. E. Si-hwarza balzam proti koliki u&inkuje tudi v najhuiših slučajih zauesljivo proti Krču 111 sploh pomirjujoč«- ter razpuščajoče. Vsak konjerejec bi moral imeti ta balzam pri roki. Pri lahkih slučajih kolike ssado-tuje I steklenica; pri hudem zapiranju se morajo rabiti 3 steklenice. Cena steklenice 1 K. 3 steklenice 3 K 40 v, poštni e prosto na vse kraje.
Lekarna^ Schwarz v Ljutomeru (Štajersko).
Temeljni pogoj telesnega zdravja
je popolna prebava vseh redilnih snovi.
DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin ia krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec*' iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ————-
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga. Mal& strani 203, vogel Nerudove ulice. W Pošilja se vsak dan
1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice KI.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4 70 dve veliki steklenici, za R 8'— štiri velike, za K 22"— štirinajst velikih steklenic fTanko na vse postaje avstro-ogtsk^ monarhije. Zaloga v 1 karnah Avstro Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Ranscher, Oton Schwarzl itd.

§888885X53888

9
©vina z železnino »MERKUR"
Peter Maidič. Celie.
se pripororoča za naročila na * ' vsakovrstno železni no najboljše k 1 Novosti fr opozarja na svojo veliko zalogo poljedelskih strojev, kakor: slamorezmc, ramoreznic, trijerjev. drobilnikov za žito, gnojničnih čerpalk, zgsnjarskih kotljev ter železnih in bakrenih kotjjev za krmo kuhati in brzo-panlnikov; naealje nepremočljivih voznih plaht in pokrival za konje in komate, vseh predmetov za vodovode in vodnjake, kopalne peči in banje, klozete in pBoarje; za bližajočo se zimsko sezono veliko izbero vsakovrstnih modernih in priprostib peci, štedilnikov vsake izpeljave in veličine; nadrobnih križev. kame-nenih od&f . wuow z« križe, Kristusovih teles, nagrobnih svetiljk itd.
H Ppstrežfea točna	|83 3-1	Cene nizke! U
a————a——» - ——————--.--
Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji
že 40 let na delu
tovarn za stiskalnice (preše) io uživa v strokovnjaških krogih
najboljši glas. «610-9
Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidr a viških preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
Nad 700 medalj in prvih priznanj
Ph 1 flsiirfSlfHHa & Cn. špecijal »a tovarna strojev za pri-" "	«« « "O. delanje vina in sadnih izdelkov.
Int
Dunaj II. Taborstf. 71
1500 delavcev.
lis
Zastopniki se iščejo.
vA
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
piiporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
50	del !	51-38
Na debelo! Na drobno!
eeooo oooeee&ooo&e<H?»ooooo®&eee&6-3|
|£HK>|
OOO"
VVV
OOO
oee ©ee oeoi
Super fosfati
mineraliCni in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenojša fosforna gnojila za vse
W vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
NajsignrnejSe in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-27
W Superfosfat
povzroči pri žita in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tndi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne
W superfosfate
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadrnge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17.
iaaa s
©eeg ©■©e!
np Art A A 1*1 A A O O A fi A A AAAAAAK VU UVv UvVVUv v U U U U \7V7VJ\J\7 ww\7vww
lar, pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila, Svoji k svojim!
33
parnikov!
Bevc, Celje
90
Graška cesta št. 8.
49-23
33
parnikov I
§ Avstro-Amerikana, Trst S
Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in
Južno Ameriko, Grško, Italijo, Španako. Dve samostojni nabavni vožnji na Špansko od 13. oktobra do 5. novembra 1912 s parnikom „Alice" in
od 19. oktobra do 15. novembra 1912 s parnikom ,iLaura"
Trst - Patras-Palermo-Alžir-Almeria - Gnadix - Granada-
Madrid-Barcelona-Napulj-Trst. Cene s postrežbo in hrano vred za I. razr. od 380 K višie, za II. razr. od 250 K višje (brez potovanja po snhem).
Podrobna pojasnila dajejo : ravnateljstvo v Trstu, Via Molin piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl.. Maribor, Grajski trg 3.	584 3-1
i

Tomasova žlindra!
znamka
zvezda
539 4-4
se, kakor učijo sknšaje, sigurno in dobro splača pri jesenskih setvah, travnikih in pašnikih.
Ima prednost, da je poceni in da se njene redilne snovi čez zimo ne izgubijo v zemlji. Varujte se ponarejanj in manj vredne žlindre. Naročila na cele vagone in na drobno sprejema
I
veletrgovina z železnino »Merkur"
kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35.
\\	III ■ _l5lgsg55555^=nž=SS5i5g
iefl
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 « CELJE M Ring štev. 2
Priporoča kvotf»v^pecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo m dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Sisk prSr^ Ani. Kocuvan, trgovec, Celje.


t Tvtam T»Al%Alr stavbeni In umetni ključavničar, \ | lVaO	vodovodni instalater (Poljska m. 14) j
se priporoča za napravo železnin ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen>. — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.
S Celje.
"i
Vse po dnevnik cenah.
105 48-24
Celje. :
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le
Tolstovrško slatino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda ln se naroča v Tolstem vrhu,
pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti ln ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več priznalaih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene!__*62 16'9
r
Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega
modnega volnenega blaga
za obleke, bluze itd. — Krasne novosti
za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojimi
Najstarejša narodna manufahtiirna trgovina
iCarol Hs nič
Celje, Narodni dom.
Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba!
Velika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po Izjemno
nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti t
Vedno na novo: modni svileni In volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah.
Krojači in šivilje dobivajo poseben popust!
registpovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo xr GABERJU pri CE1JU
po pet od sto 5
0/
hranilne vloge od vsakega, je član za-ne in jih obrestuje nepretrgano, to je
od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga
Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprefema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.	62 51-38
0
Avstr. postne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun šter. 26.283. Telefon št. 48.
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12
xxxxxxxxxxxxxxx
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX
v
olneno
ženske in sukno za moške obleke zadnje m< de razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna _________ R. Stermecki ¥ Celju.
Vzoiti na zahtevo poštnine prosto.

m
IU
Rastlinska destilacija „RADECKI" 1
Ivan Čater v Celju
vas postreže priznano povsein najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 34i	in žganja.	42-28
Špecijalitete: „Radeckl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v b;stno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
gg Delikatesna trgovina gg
M. RAVTAR
B Ljubljana, Jurčičev trg 3 S
m
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino,šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-22
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenegp 2 K, boljšega 9 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega,
snežnobelega, jmljefega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prše i pab 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443	dobi franko.	50-10
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21-; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5'20, K 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 om dolga, 116 cm široka, K 12"80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoCe se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko,
Bogato ilustrirani ceniki zasto
tn t-:

Emil Brandeis
ss komisijska trgovina s hmeljem ss
Norimberk
Mestna hmelj arna št. 6.
se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni.
Reelna postrežba. 513 20-6 Kulantni pogoji.
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje,
VOSek, jabolka namizna in hrnške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 554 52-3
laisiiam
Največja trgovina in velikansko zaloga urt zlatnine,
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	68 51-37
Za ženine in nevesto	S;
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmlč, Celje, Narodni dom
■
s
a a
BE£iaiBBBaE3EIIBEiBeaSIR!9S»BBBaaBI
■oW |sw a n a b	ZVEZNA TISKARNA V CELJU.	\W VaV a a a ■
ob .. O > 0	ci 1	E e « eo a cs co •o g e ® PQ ini	Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečilane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlacalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.	Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222.
IV JV IV.V	Lastna knjigoveznica*	V.V
Nič več beganja kadilcev cigaret <, mm
OTTOMAN
ser so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-21
1	
"f	
I	
1	
Nahrbtniki

najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dopisnice Savinjskih alp,
papirnate čaše in iz aluminija, se dobivajo pri tvrdki
J
Za wtne veselica;
Iampijone, konfeti, serpentine, karte za tombolo, papirnate krožnike, ser-vijete itd. — Zaloga razuega papirja.
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-38
Zvezna trgov
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2
ina
Najnovejša Iznajdba! E^gj^gfgj
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
lfelik požar
Smekalovimi hrizgalsiieaani
z 4U°/o delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, ce«i, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih stroje« ter motor-mhnav.	276 96-25
jgjjgg Odplačevanje na obroke B3S3 129 odHkovanj! EgEgg
zatožna tvrdka: KLBINMAVkt A BAMBERG V LJUBLJAMI. ^
i o tet
3 vinske preše
nove, iz najboljšega hrastovega lesa, močno in lično izdelane. Viti (sveče) so jeklene, torej lahke za goniti. Kamni betonasti, toraj težki. Košare
okrogle. Proda po nizki ceni 575 3-2 «X. Lenapd, Rajhenbupg,
Ceno češko posteljno perje
1 kg sivega spnljenega K 2"—, boljšega K 2 40, polbelega K 3'60, belega K 4'80, prima mehkega ko puh K 6-—. še Dt>ljš6g« K 7-90, najboljšega K 8'40, izredno finega snežno ' belega S 9'60. 533 6-4
Gfliflfa Hgttfli« iz gostonitega, rndeCega, mo-, "	drega, belega ali rumenega
nankinga, dobro napolnjene, 1 pernica ali podpernica 180 cm dolga, 116 cm široka. K 10, 19. 15, 18; 200 cm dolga, 140 cm široka E 13, 16, 18, 91, 1 zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok E 3, 8"50, 4; 00 om dolg, 70 cm lirok K 4'5d, f>'6o, 6. Neugajajoče se zamenja ali ttne denar. Obširni ilustrovanl Cenik gr%tis iti franko. Benedikt Sachs«!, Lobes 927 pri Plznjti (Ce«kdj.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cen i zmerni.
asi®
Postrežba točna


Edino pristno s to
189 44-31
va*stveno znamko
l^sierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
~ ca 6 .2 -Ž5 g a
> i."
.s, «
to
trt. ~ I.S
lin*
•o > _
£ 160 -i i
a. £ t- «_ E
= ® &
5 £2	®
S 73 -E « =-
| S | E S gol
C
® iz:	—	ar
^	T3
™ ® co	■£.	K
> r	o	i.
2 I U	S	i
s * i	*	1
^ o ¥ os	i
—	S	TO
co 0C
e > cf=
«
JS
3 J
0)
<
3
c
«3
■3
CA CD XJ
C«
II
cd >
o m CC
■o
■E T v Jg ui O
Trgovina 8 špecerijskim blagom
Glavfla slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga sveže žgane kave.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Gra&ka oesta štev. 81.
Na drobno in na debelo.
Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji dnevni ceni.
Zaloga rudnin-: skih voda
v Ljubljani
Svoji k svojim!	*	Svoji k svojim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126	v sodčkih in steklenicah.	47.33
52-20
zaloga
dalmatinskih vin
Glavni trg 8
Celje
Glavni trg 8
dalmatinska
vina m
Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna
razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Piavac'* za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. !!Zahtevajte cenik!! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. w Priporočam svoj vinoioč na drobno.
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
■■ Južnoštajersica tipaniSsiiea

v fias*odvieiii domu.
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
dopoldne in jih obrestuje po	4 '/s °/o
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlsgateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-24
19 B
Tjosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ^ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance. In zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.