Izhaja vsakega 15. vmesecu. Stane na leto za članice in njih ude 24 Din, za druge naročnike 36 Din. Uredništvo pri Zadružni Zvezi == v Celju. =
Naznanila občnih zborov se zaračunajo po 25 Din, drugi inserati po do-— govoru. — Upravništvo pri Zadružni Zvezi = v Celju. S
UST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO. LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU.
VABILO
na
REDNI OBČNI
zadruzne zveze v celju
registrovane zadruge z omejeno zavezo
v četrtek 20. septembra 1928 ob 9. uri dop. v mali dvorani »Celjskega doma" v Celju.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1926 in 1927.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1926 in 1927.
5. Poročilo in sklepanje o sanacijski akciji.
6. Določitev prispevkov za revizijo in sestave računskih zaključkov.
7. Volitev načelstva in nadzorstva.
8. Sprememba pravil.
9. Razni predlogi in nasveti.
10. Slučajnosti.
Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pravil, ki se glasi: „Vsak zadružnik ima- pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navedenih točkah; vsak delež Ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino."
V Celju, dne 1. septembra 1928.
Zadružna Zveza v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dr. Ernest Kalan
član načelstva.
Dr. Anton BožiC
predsednik.
Nekoliko besed o zapisnikih.
Malo je zadrug, posebno na deželi,
o	katerih je mogoče reči, da vodijo zapisnike pravilno. Zapisniki sej načelstva kreditnih zadrug povečini ne vsebujejo drugih podatkov, ko datum seje, imena prosilcev za posojilo, napro-šene zneske, imena pvrokov, konstatacijo, ali je bilo posojilo dovoljeno ali odklonjeno ter podpise. Zapisnike občnih zborov morajo registracijska sodišča pogosto zavračati, ker ne vsebujejo podatkov o načinu sklicanja in sklepčnosti občnega zbora ali pa so ti podatki pomanjkljivi. V zapisnikih sej načelstva naših blagovnih zadrug najdemo raizprave o raznih osebnih zadevah, malokdaj pa sklepe o nakupih blaga, o določanju cen, o najetju izpo-sojil, o prodaji blaga itd., torej o stvareh, ki so na j več j e važnosti za to vrsto zadrug. Revizorjem navadno odborniki zatrjujejo, da so se vse te zadeve obravnavale v sejali, da pa se je pozabilo ali se ni zdelo vredno jih vstaviti v zapisnik. Tako pomanjkljivo sestavljeni zapisniki revizorjem zelo otežujejo v vsakem pogledu pravilno presojo zadruginega delovanja. Pri revizijah se sicer običajno dajejo navodila za pravilno vodstvo zapisnikov, neprili-ka pa je v tem, da se besede rade pozabijo in ker se zapisnikarji pogosto menjujejo. Zato ne bo odveč, ako objavimo nekaj tozadevnih navodil.
1.	Sestavljanje zapisnikov sej načelstva.
Načelstvo ima nalogo, da vodi zadrugo po svoji najboljši vesti, po določbah pravil in zakona v prid vseh članov. Verno sliko o delovanju načelstva morajo podati zapisniki njegovih sej. Iz zapisnikov sej načelstva vseli zadrug moramo razvideti. kdo je prosil za članstvo, komu je bil sprejem v zadrugo dovoljen, komu odklonjen, koliko deležev je prošnjik za članstvo prijavil, ali mu jih je načelstvo določilo, kateri člani so članstvo pismeno odpovedali, kateri so se iz okoliša izselili ali so umrli, kateri so bili izključeni, iz kakšnih razlogov, ali so se zoper izključitev pritožili, kako se je pritožba rešila, komu se je delež izplačal, kakšni dopisi so došli na zadrugo, kakšen je bil promet v času od zadnje seje, kakšni davki so se zadrugi naložili, kaj je načelstvo ukrenilo, ako so se mu zdeli davki neupravičeni ali previsoki, kakšni uslužbenci so se nastavili, koli-posojila so se najela, kje, po kakšni obrestni meri, kakšne podpore in nagrade so se dovolile, kakšne premičnine ali nepremičnine so se nabavile, kakšni uslužbenci s ose nastavili, koli-
j -ko imajo plače, kako je načelstvo z delom uslužbencev zadovoljno, kateri uslužbenci so zadrugo zapustili, zakaj, katere poslovne knjige so se oskrbele, komu se je poverilo knjigovodstvo, komu blagajna, kakšen rezultat je podala skontracija blagajne, kdo je sestavil inventuro, kdo računski zaključek, kdaj je načelstvo računski zaključek odobrilo, kdaj se je predložil računski zaključek v odobrenje nadzorstvu, ali je nadzorstvo računski zaključek odobrilo, kdaj se ima vršiti občni zbor. kakšen dnevni red se je določil, ali so se na občnem zboru sklenjene spremembe v načelstvu in pravilih pravočasno javile registracijskemu sodišču, kako so se izvedla naročila revizorjev itd. Zapisniki sej načelstva kreditnih zadrug nam morajo dati vrhutega podatke o določitvi obrestne mere za vloge, posojila, kredite in vloge v tekočem računu, o tem, kdo je prosil za posojilo, za kaj ga rabi. v kakšhem znesku se mu je posojilo dovolilo, na kakšno poroštvo, za koliko časa,, kakšni obroki so se, določili za vrnitev posojila, kdo je prosil za podaljšanje vračilnega roka, ali so poroki zadovoljni s podaljšanjem, za koliko časa se je podaljšal rok za vrnitev posojila; če je prosil za posojilo kak odbornik, ali se je odstranil od seje za čas, ko se .ie reševala njegova prošnja, ali obrokarji redno plačujejo svoje obroke, pri katerih dolžnikih je posojilo v nevarnosti, ali so se opomnili dolžniki in poroki, koga je bilo treba tožiti, ali je zadruga pri tem trpela kakšno škodo, ali je bila v slučaju smrti kakega dolžnika terjatev javljena zapuščinskemu sodišču, kateri dolžniki neredno plačujejo obresti, ali so bili opomnjeni, katero posojilo se je predčasno izterjalo, zakaj, ali se je načelstvo prepričalo, če so premoženjske razmere porokov še ugodne, ali se nalaga odvišni denar samo pri Zvezi, če ne, zakaj ne. Zapisniki odhorovih sej pri blagovnih zadrugah nam mora j v med drugim dati pojasnilo o tem, kakšno blago se je sklenilo nabaviti, komu se je poverila skrb za nabavo, po kakšni ceni se je blago kupilo, kakšna prodajna cena se mu jo določila, komu se jo dovolilo blago dati na upanje, na kakšno jamstvo, za koliko časa, kakšne obresti so se določile za terjatve, ki se ne poravnavajo ob določenem času, kaj je načelstvo ukrenilo proti nerodnim plačnikom itd. Zapisniki živinorejskih zadrug nam marajo povedati, kakšni plemenjaki so se nabavili, za kakšno ceno, ali je dobila zadruga kakšno podporo, komu jo oddala plemenjake, pod kakšnimi pogoji, kakšna skočnina se je določila za živino članov zadruge, kakš-
I	na za živino nečlanov, kaj je zadruga sicer storila za povzdigo živinoreje, ako ima lastne pašnike, koliko živine se pusti na pašnike, koliko znaša paš-nina, v kakem stanju so pašniki, ali se marljivo trebijo itd.
Iz navedenega je razvidno, da se zahteva od zapisnikov sej načelstva natančnost zlasti v onih točkah, ki služijo za presojo od borovega delovanja.
2. Sestavljanje zapisnikov sej nadzorstva.
Nadzorstvu nalaga zakon dolžnost nadzorovati poslovanje zadruge v vseh delih njene uprave, presojati račune o posameznih poslovnih dobah, posebno letne račune, bilance in predloge o razdelitvi dobička in poročati o tem vsako leto občnemu zboru. Zapisniki sej nadzorstva vsebujejo navadno suho konstatacijo, da je nadzorstvo poslovanje pregledalo in našlo vse v redu. Že ta sama ugotovitev, da je nadzorstvo našlo vse v redu. nami mora vzbuditi sum, da se ni vse poslovanje pregledalo. Da je mogoče presoditi, v koliko je nadzorstvo vršilo svojo dolžnost, je treba v sejnih zapisnikih de-tajlirano navajati, katere panoge poslovanja so se pregledale. Zapisniki sej nadzorstva nam morajo povedati, ali jo nadzorstvo pregledalo imenik članov, pristopnice, odstopnice, ali se je prepričalo o pravočasnem vplačevanju in izplačevanju deležev, o pravočasni odpošiljatvi vlog na oblasti po volitvah in spremembah pravil ml zadnje svoje seje dalje, katere poslovne knjige, katere priloge je pregledalo, ali je skontriralo blagajno in kaj je našlo, ali je našlo vse spise v redu in dobro shranjene, ali je pregledalo in odobrilo let. račune, kaj je sklenilo poročati na občnem zboru o sestavi računskega zaključka, o razdelitvi čistega dobička, o delovanju načelstva, o izidu zadnje revizije; pri posojilnicah posebno, katere zadolžnice je pregledalo, kaj je ugotovilo glede vračovanja posojil, glede plačevanja obresti itd.; pri blagovnih zadrugah posebno, ali je našlo blago dobro shranjeno, vknjiženo, ali se blago prodaja po cenah, ki jih je določilo načelstvo, ali so terjatve na blagu varne, ali se fakture točno poravnavajo itd. Glavna zahteva, ki jo stavimo na zapisnike sej nadzorstva je torej ta, da nam dajo točno sliko o tem, kaj vse se je pregledalo, kaj ugotovilo in kakšen rok se je dal načelstvu za odpravo nedostatkov.
H. Zapisniki občnih zborov.
Zapisniki občnih zborov morajo vsebovati podatke o tem, kdaj in kje se je občni zbor vršil, kdo je občnemu zbo-
ru predsedoval, kdo ie bil določen za zapisnikarja, kdo za overovatelja, kaj je predsednik konštatiral glede načina sklicanja, koliko članov oziroma deležev šteje zadruga, koliko jih je navzočih oziroma zastopanih na občnem zboru, dnevni red, sklepe pri vsaki točki dnevnega reda; pri volitvah je treba navesti kako se je valilo, kakšno je bilo razmerje glasov, ali so izvoljenci izvolitev sprejeli; pri spremembah pravil s koliko glasovi so bile sklenjene, ali se je odobril računski zaključek, ali je bil dan načelstvu absoluto-rij, kaj je poročalo načelstvo, kaj nadzorstvo, kaj je izjavilo nadzorstvo glede uspeha zadnje revizije, kakšne nagrade so se določile članom načelstva in nadzorstva itd.
4. Pripombe.
Sejni sklepi so veljavni le, ako so seje sklepčne. Da je o sklepčnosti seje vsak dvom izključen, naj se v zapisnikih redno navaja imena navzočih članov načelstva oziroma nadzorstva. Navaja naj se tudi, ali so odsotni člani svojo odsotnost upravičili ali ne. Zapisnike sej načelstva morajo podpisati vsi navzoči člani. Zapisniki se morajo pisati v knjigo. Za zapisnike občnih zborov zakon to naravnost predpisuje. Knjige morajo biti paiginirane, to je vsaka stran knjige se mora zaznamovati s tekočo številko, še preden se začne knjigo rgbiti. To je potrebno zato, da se komu ne ljubi zapisniki ne morejo iz knjige iztrgati, ne da bi se opazilo. Nadalje je potrebno, da se pišejo zapisniki sej načelstva, nadzorstva in občnih zborov vsak zase v svojo knjigo. to pa zato, ker se mora po zakonu knjiga zapisnikov občnih zborov na zahtevo dati v pogled vsakemu člar.u in odposlancu upravne oblasti, pa bi se pri tem lahko zaznali tudi sejni sklepi, ki morajo ostali tajni, ako bi bili vsi zapisniki v eni knjigi. Samoumevno je tudi. da se morajo pisati zapisniki s tinto, ne pa s svinčnikom, kakor, je marsikje v navadi.
Nekaj opomb k načrtu novega zadružnega zakona.
./. L.
Želja, da bi se upeljal za celo našo kraljevino enoten, moderen zadružni zakon, je stara toliko kolikor naša kraljevina. Od 1. 1919 se govori in razpravlja o novem zadružnem zakonu na vsakem državnem zadružnem kongresu. Prvi načrt takega zakona je izdelal inšpektor poljedetsk. ministrstva g. Miloš Štibler, držeč se starega, že
preskušanega avstrijskega zadružnega zakona, dalje rezultatov znamenite dunajske zadružne ankete iz 1. 1911 in pa prav modernega, četudi nekoliko precentralističnega srbskega zadružnega zakona iz 1. 1898. O tem načrtu se je veliko razpravljalo; prigovarjalo se mu je v glavnem le to, da bi se morala določila glede likvidacije in kon-kurza izdelati juridično precizmejše. dasi se ne sme prezreti, da je imel avtor z ozirom na neizenačeno našo zakonodajo več ko težko stališče. Menjajoče se vlade in raizni poljedelski mini-stir so enkrat obljubljali, da bodo novi zakon čim preje predložili parlamentu, drugič so dali izdelovati lastne načrte (tako je na pr. došlo do zakona o poljeprivrednem kreditu). Stvar se je vlekla, dokler se ni uvidelo, da je ipak najbolje, vrniti se k prvotnemu Štibler jevemu načrtu, ki so ga deloma pre-debatirali v Glavnem Zadružnem Sa-vezu na temelju opazk zadr. ravn. Ant. Kralja in nazadnje na zagrebški anketi meseca julija zastopniki slovenskega iri hirvatskega zadružništva, osobito ravn. Kralj in revizor Jagatič. Tako iP nastala sedanja redakcija zakona, h kateri bi stavili tukaj nekaj opomb — predvsem v nadi, da bode o zakonu čitnpreje govora tudi v Narodni skupščini.
V	prvem poglavju (>obče odredbe«) je k bistvenim znakom vsake privred-ne zadruge došla točka pod odstavkom 3., ki se glasi: »da se poslovni prebitek (»višak«) ali sploh ne deli ali pa se ga deli med člane sorazmerno z vrednostjo prometa članov z zadrugo.«
Ta točka je za naše slovensko zadružništvo zelo velike važnosti. Kakor je znano, se naše zadruge, razvem zna-biti dveh, treh najstarejšili. niso snovale radi dobička zadrugarjev, temveč v prvi vrsti iz nacijonalnih in dobrodelnih (»zadružnih«, da tako rečem) ozirov. (listi dobički so služili zal kropljenje rezerve in v n emajli meri za razne lokalne, pa tudi splošne nacijonal-ne namene. To »podpore« so se ohranile do danes in bi bilo jako težko reči, da ne bi bile potrebne. Ako bi zgoraj navedena točka obveljala, so vsled znane ozkosrčnosti naših davčnih uradov izključene vse take male. tudi strogo kulturne, dobrodelne in patrijotič-nim svrham služeče podpore. Tukaj, bi tedaj kazalo vriniti tozadevno omejitev, četudi govori novi davčni zakon drugače. Toda njegova določila se dado vsako leto omiliti (tako kakor letos s finančnim zakonom), doČim se bodo na zadružnem zakonu težko kaj gibalo.
Pod to poglavje spadajo tudi — kaj bi tajili — nagrade načelstvu in nad-
zorstvu ali pa tudi le posameznim funkcijonarjem. Nedvomno je, da se tiste ne bodo smele določati iz čistega dobička, ker bi bila to nedvomna delitev in bi zadruga ne prišla samo v konflikt z davčnim zakonom (ako je davkov oproščena), temveč tudi s §§ 111 in 113 novega zadružnega zakona samega (zadruge, ki se zakona ne drže, se morajo raziti). Zadruge bodo morale postopati tako, kakor je končno tudi pravilno: morale bodo določiti svojim funkcij onar jem primerne plače, za upravo pa sejne odškodnine. Da te plače in odškodnine ne bodo prešle pravilnih mej, za to bode morala skrbeti Zveza na ljubo zadružnim načelom in vokom eventualnim sitnostim pri davčnih oblastih.
Tudi čl. 2 novega zakonskega načrta skuša nekako dopolniti pomanjkljivi čl. 1 pri nas upeljanega avstrijskega zadružnega zakona. Točka 6. načrta govori namreč o tem, da gospodarske (privredne) zadruge »opravljajo vse posle, katere izvršujejo ali bi mogli izvrševati njihovi zadrugami«. To je nekoliko široko pov edano, dasi se resnično ožja definicija težko najde, če hočemo imeti enoten in splošen zadružni zakon. Vendar pa so kasnejša določila glede revizije in sploh nadzorovanja zadrug tako rigorozna, da ne bode tako lahko došlo do zlorab (kakor se je na pr. poskušalo lani iz židovskih tovarn za špirit radi davčnih in taksnih olajšav napraviti zadruge in kakor imamo prav nezadružne tovarniške obrate v zadružni obliki tudi v Sloveniji.)
V	čl. 4 je ostal star nesmisel glede prenosljivosti« deležev. Ge kdo izstopi sam. umrje, se odseli ali je izključen. ali kakorkoli preneha biti član zadruge, se izplača njemu ali naslednikom zadružni delež v onem času in oni višini kakor to določa zakon in zadružna pravila, Ako kdo prevzame posojilo ali kakršnokoli drugo zadružno udeležbo bivšega člana, se itak mora po določilih sledečega čl. 5 prijaviti zadružnemu načelstvu, da ga kot člana sprejme ali pa tudi ne. Kakšen pomen ima potem prenosljivost deleža? To bi bilo dobro popraviti v definitivni redakciji zakonskega načrta.
Težkoče dela nedvomno »sprejemanje novih članov« pri takih zadrugah, ki so si pridobile neko imetje in ne žele, da bi to imetje, podjetje ali kakor že dajalo kake ugodnosti tudi »novim članom«, t. j. članom, ki se oglase takrat. ko je »pečenka pečena«. Taki Jura ji se dogajajo večkaf ko bi človek mislil. in celo tam. kjer se drugače veliko govori o bratstvu in enakosti. Sedaj pa pravi načrt v čl. 5. da »glavna skup-
ščina ne more skleniti, da bi se v bodoče ne sprejemali novi člani« — a v istem členu 5 čitamo: »O vstopu v zadrugo odločuje izključno ravnateljstvo (načelstvo) zadruge.« Jasno je, da se ti določili ne strinjata, saj če načelstvo noče sprejemati novih članov, kdo ga. naj prisili? Tu bode treba jasnejše in tudi liberalnejše določitve na eni ali drugi strani.
V § 6 se pravi v odstavku drugem zakonskega načrta: »Po potrditvi pravil bode sodišče v uradnem listu dotič-ne oblasti objavilo, da je zadruga vpisana (»uvedena«) v zadružni register«. Pri tem je opomniti, da imajo sedaj tudi oblastne samouprave svoje uradne liste, ka;r bi lahko vodilo do nesp o razu mil j en ja in bi znaibiti označba tega »uradnega lista« (na pr. »državni«) ne škodovala.
V § 7 se pravi, da morajo vsaka, pravila zadrževati »področje delovanja«. Ker ta zakon derogira še pri nas veljaven stari avstrijski rajfajzenski zakon, ki je predpisoval »področje«, ne razumem prav, zakaj bi moralo stati »področje« v pravilih. Bistvena ta stvar gotovo ni. Pač pa bi se moralo v ta § vzeti določila glede glasovalne pravice vkljub določilu § 37, to pa radi enotnosti, preglednosti in nedvoumnosti. Glasovalna pravica vodi, kakor je znano vsakemu praktičnemu zadru-garjvi, največkrat do težkih sporov v zadrugah.
V § 9 se mi ne dopade določilo, da morejo biti v tvrdki (firma) zadruge tudi simbolične oznake, na pr. z. z n. z. ali podobno. To ni pravilno. Še stari avstrijski zakon je bil v tem oziru rigorozne jši, dasi ne tajim, da se ga mnoge zadruge tozadevno niso držale, ne v napisih in tudi ne na štambilijah. Kakor pa. mi zadrugarji ne bi odobravali, da bi se imenovala kaka zadruga »banka«, ravna tako bi se tudi banke ne smele imenovati »posojilnice«, »zadruge« ali podobna. Skoda je, da smo doslej vsi skupaj pozabili na to okol-nost in nismo zahtevali remedure; ista pa se lahko uvede bas v čl. 9 novega zadružnega zakona.
(Dalje prih.)
Nekaj iz češkoslovaškega zadružništva.
(Po letopisu »Gentro-Kooperaiive« v Pragi za 1. 1926.)
Kmetijsko zadružništvo češkoslovaške republike more danes a svojimi zadružnimi podjetji tekmotvati z državami, ki imajo organizatoricno in poslovno visoko razvito zadružništvo. Mi-
sel samopomoči si je utrla pot med široke ljudske plasti, zlasti pa na kmete že več kot pred pol stoletja. Položaj kmetijstva v tedanjem času ni bil ravno ugoden vsled pritiska gospodarskega liberalizma. Težka kriza kmetijstva ob koncu prejšnjega stoletja pa je rodila v vrstah kmetovalcev spoznanje o neobhodnosti skupnega nastopanja na gospodarskem polju.
Ustanavljanje zadrug se je vršilo z mrzlično hitrostjo in kmetijsko zadružništvo je kmalu prekosilo zadružništvo drugih stanov ne le po številu, ampak tudi po gospodarski moči in pomenu. Koncem 1. 1926 so našteli v državi 9178 kmetijskih zadrug. Zadnji podatki statističnega državnega urada se nanašajo na 1. 1925 in navajajo pri 13 in pol milijonih prebivalcev republike 14.733 zadrug, med njimi 8.260 kmetijskih. Kmetijske zadruge so dosegle torej že koncem 1. 1925 polnih 56% vseh zadrug v državi. Ker se je pa število kmetijskih zadrug tekom leta 1926 dvignilo od 8.260 na 9.178, je jasno, da ge je odstotek kmetijskega zadružništva v primeri z drugimi zadrugami tudi v letu 1926 še povišal.
Kmetijsko zadružništvo prodira že v vse kmetovo gospodarstvo. Potem, ko je bila dograjena organizacija: kreditnih zadrug, so Čehi pristopili k zadružni ureditvi prodaje kmetijskih pridelkov in skupnega nakupa kmetijskih potrebščin, naposled celo k industrializaciji kmetijstva z zgradbo zadružnih tovaren kot poslednjo stopnjo.
Misel samopomoči se je uveljavila v kmetijstvu deloma v zadružni obliki, ki temelji na zadruž. zakonu, prevzetem od staire Avstrije, deloma v obliki delniških družb (32 sladkornih tova-rem) ali družb z omejeno zavezo. Poleg tega pa je cela vrsta podjetij javnopravnega značaja, ki so osnovana, na temelju posebnih zakonov (kmetijsko okrajne posojilnice). Tudi ta podjetja mioratmo šteti, čeprav nimajo pravne oblike zadruge, v veliko skupino organizacij kmetijske samopomoči. S tem se razširi število ustanov kmetske samopomoči na celo vrsto podjetij in ustanov, ki jih kmetje samostojno vodijo in upravljajo.
Zadružna Zveza v Celju
ima za svoje članice stalno v zalogi sledeče tiskovine:
/. Tiskovine zn knjige.
Hranilne vloge, dvobarvne.
Hranilne vloge, enobarvne.
Posojila, dvobarvna.
Posojila, enobarvna.
Tekoči račun, enobarven.
Glavna knjiga deležev.
Zadružni register.
Blagajniški dnevnik, navadni. Blagajniški dnevnik z razdelni-kom.
Blagajniški dnevnik, amerikanski. Vložni zapisnik.
Seznam dolžnikov in porokov. Razdelnik prejemkov, velik z glavami.
Razdelnik prejemkov, mal.
Sejni zapisnik.
Zapisnik za občne zbore.
2.	Razne tiskovine.
Izvlečki hranilnih vlog.
»	posojil.
»	naloiženega denarja.
» tekočega računa.
»	deležev.
Računski zaključki za kreditne zadruge.
Računski zaključki za gospodarske zadruge.
Obračun električnega toka za števce.
Obračun električnega toka na pavšal.
Račun toka za števce.
Račun toka za pavšal.
Ustanovni zapisnik.
Dolžna pisma.
Prošnje za posojilo.
Obračun vloge.
Obračun posojila.
Opomin za obresti.
Pristopna izjava,
Denarni listek.
izkaz invalidskega davka.
Izkaz za rentnino.
Izkaz za neposredne pristojbine. Prošnja za registracijo zadruge. Prošnja za vpis novih članov, načelstva in spremembo pravil.
'i. Bloki.
Blok prejemkov.
Blok izdatkov.
Skadenčna knjiga za menice. Obrestne tabele.
Odpoved deležev.
Indeks.
Knjižice za. vloge.
Knjižice za; posojila (deleže). Knjižice za tekoči račun.
Vezava knjig po naročilu. Dobe se vezane knjige računskih zaključkov.
Kuverti, pismen in konceptni papir, štamMljke za firmo, poštnino in pristojbine
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Janko Lešničar, za Zvezno tiskarno Milan Cetina, oba v Celju.