Štev. 73. M pol leta tetrt leta „ sa «n mesec „ mesec. V Ljubljani, g soboto, dne 30. marca 1907. m mm, Velja po poŠti: «a celo leto naprej K26'— ia pol leta „ „ 13 — ia Četrt leta „ „ 6 50 en mesec „ ,f 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— 16 — 5 — 1-70 la poiilj. na dom 20 h na Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . za dvakrat . . . za trikrat . za Jtl ko trikrat Uredništvo i« v Kopltar|evlh ulicah Jt 2 (vhod ?« ----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ise vračajo; nefrankirana pisma st ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod 13 h » 9 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne, Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah štev, 2, — " Vsprejema naročnino, inseratei , reklamacije. (Jpravnlšktga telefona štev. 1S8. SSSei da stoji naše ljudstvo v ogromni večini od- 1 ločno na strani krščanskega svetovnega na- j ziranja. Volivna borba, v kateri stojimo, nam to priča. Ljudstvo vidi, da je njegovo politično . o9vobojenje tudi osvoboditev njegovih verskih 1 teženj. Treščilo bo ob tla one. ki so se zaro- i tili, da pokončajo med nami krščansko misel. Velikonočni duh prehaja v javno delovanje, in zato pozdravljamo danes vstajenje krščanskega ljudstva. Radujmo se Velike noči, ki je tudi naša Velika noč, tudi praznik našega vstajenja! Kakor klije na tratah in v naših logih zdaj tisočero zdravih rastlinic, ki dvigajo veselo svo e poglede k pomladnemu solncu, ki poganjajo nežne cvetove, da pokažejo pozneje polni sad, tako se dviga v našem ljudstvu na tisoče zdravih sil, ki iščejo priložnosti, da se razvijejo v krepkem delovanju. Sveža pomladna sapa je zavela v naši domovini. Vsi stanovi se organizirajo in v združenem delu krepe svojo moč. Socialno in gospodarsko vstajenje je izraslo iz verskega in moralnega preporoda, in sedaj mu mora slediti tudi politično vsta:enje. Zato na delo vsi, ki ljubite naš narod! Brez truda in dela ni zmage! Potno čelo in žuljava roka sta stvaritelja uspehov in blagostanja, zadovoljstva in sreče. Vstanimo kot bratje, vstanimo kot krščansko, zavedno slovensko ljudstvo! Hude rane je vsekal naši domovini težki, mučni velik teden zadnjih let. Tudi naša krvaveča, izmučena domovina mora vstati. Po-dajmo si roke, vstanimo in pojdimo solncu nasproti! Naj preglasi klice sovraštva in zavisti soglasna pesem združenih krščanskih Slovencev: »Aleluja! Kristus je vstal! Vstaja naša domovina! Aleluja!« Umazano pisavo »Slovenj Naroda" obsojena v svobodni AmeriE Lastnik lista »Glas Svobode«, ki je ponatisnil lz »Slovenskega Naroda« podlistek »Žrtev razmer« v svojem listu in v posebni brošuri, je bil radi tega in drugih umazanih člankov in notic iz slovenskih liberalnih listov v Clkagi obsojen na eno leto težke Ječe. — DrugI urednik lista »Glas Svobode« Kaker Je aretiran. — Detektivi zasledujejo sotrudnike lista, da jih izženo. (Dopis iz Amerike.) C i k a g o, 10. marca. Dne 1. inarca I. 1. se ie vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava, žalostna sicer, a jako pomenljiva. Ameriška justica se je pečala z našim rojakom, bivajočim na gostoljub- nih tleh svobodne Amerike, in ga obsodila. Nas ameriške Slovence je zadela huda sramota. a veselje v žalosti je, da je vsaj za do-gleden čas konec javnemu pohujševanju in demoralizaciji našega ljudstva. Pomenljiva pa je ta razprava, ker sega njen pravorek tudi čez ocean doli v našo belo Ljubljano. »Slovenski Narod«, ki pri vas vlači v blato vse, kar ni ž njim, ki piše. da ga njegovi lastni pristaši skrivajo pred svojimi otroki, je dobil posredno pred tribunalom svobodne Amerike udarec, ki ga jc bil žc davno zaslužil tudi pri vas. In to je, kar nas veseli in upamo, da tudi Vam da moči za nadaljni boj proti tej umazani kloaki. Svobodna Amerika je govorila kratko, krejiko in pravično. Stal jc pred sodiščem lastnik »Glasa Svobode« Martin Konda. slovenski odpadnik, voditelj slovenskih socialistov, obtožen radi pisanja in razširjanja nesramnih spisov. Pridružil si je več izgubljenih eksistenc, stopil ž njimi v zvezo z nemškimi in češkimi brezverci ter z gmotno podporo rdeče internatio-nale začel v svojem listu najostudnejšo gonjo proti vsemu, kar jc nosilo katoliško ime in znak. Na najpodlejši način jc blatil duhovščino od papeža do zadnjega župnika, sramotil pri naših rojakih slovenske duhovnike, razširjal o njih najnesramnejše laži in iim podtikal najgrše hudobije, dasiravno ie cerkvena oblast dognala po natančnej preiskavi, da so očitanja krivična. — V svojih predalih jc pri-občeval pornografije prve vrste in ponatisnil v posebnej brošu ri iu menua tudi v svojem listu podlistek »Slovenskega Naroda« »Žrtev razmer«. Njegovim lastnim pristašem je začelo presedati tako početje in ieli so ga pregovarjati, naj vsaj nekoliko omili svoie ostudno pismje. Toda svarienje ni nič izdalo, češ, saj smo v svobodni deželi. In svobodna dežela je jasno povedala, da dovoljuje svobodo le poštenim in dostojnim državljanom, ne pa sramotilcem katoliškega imena in razširjevalcem »Narodove« »Žrtve razmer.« Narodova »Žrtev razmer« ga je pokopala. Po naših zakonih ima poštna uprava sama pravico tožiti, kdor po pošti razširja nemoralne spise. Prišla jc Kondi in Narodovi »Žrtvi razmer« na sled, preskrbela si dokazov in spravila učenca ietičnega starca iz Knafljeve ulice na zatožno klop. Razprava jc trajala le pet minut. Prič obtoženca, ki jih je seboi pripeljal, da bi ga, če mogoče, rešile, kakor tudi prič državnega pravdnika sodnik niti zaslišal ni, ker je bila krivda popolnoma jasna in preočita. Na sodnikova vprašanja, zakaj je Konda tako grdo pisal zoper duhovnike, ali so mu le-ti kaj žalega storili, ali ie upal s tako pisavo razširiti svoj list, ie Konda vztrajno molčal. To ie izvabilo sodniku .1. H. Landisu značilne besede: »Vaš list je bil torej prava kloaka.« Tudi državni pravdnik jc trdil, prečitavši prevod nekaterih Vstajenje. Se leži sneg po hribih in brdih, v dolinah pa ga jemlje pomladno solnce, da kar kopni in se v rjavih lužah cedi v nižino. Bila je stroga, neprijazna zima. polna trpljenja in nesreč. Sneženi zameti so zaprli cele dežele, nesreče na morju, na zemlji in pod zemljo so si sledile z neobičajno naglico. Kruta mrzla starka je korakala brez usmiljenja čez mrliče in bolnike, polna sovraštva do vsega, kar je človeškega, gorkega in prijetnega. Zdaj smo pa za enkrat opravili tudi ž njo. Pomlad je tu! Butarice na Cvetno nedeljo so nam prinesle prijazne pozdrave iz logov in gajev, od potokov in livad. Vesela lica oznanjajo, da je radostno življenje zbudilo iz spanja zmrznjeno prirodo. V tem upapolnem času praznujemo veliki praznik Kristusovega vstajenja. Grob se je odprl, in iz njega je prišlo življenje, lepše, mogočnejše, zveličano. V obupni strasti se jc zarotila zloba, da pokonča pravico in trium-fira nad resnico. Prevzetno farizejstvo, ki je mislilo, da je ukovalo že vse v svoje prevzetne spone, .ie osramočeno in zlomljena je njegova oblast. V službo se mu je ponudilo plačano izdajstvo in je našlo svoj konec v žalostnem samoumoru izdajavca. Ljudstvo je strme videlo, kako je vsa priroda vztrepetala, ko jc bila zmagala krivica z groznim zločinom. Zmagonosno vstajenje pa je strlo moč zločina, in jasno velikonočno jutro je oznanjalo svetu pomlad novega duševnega življenja. Dušpvno vstajenje je globoki pomen velikonočnega praznika. Hiša sc opere in osveži, ideali se iznova zaleskečejo, in z novo močjo, ves pomlajen gre človek zopet na delo, poln upanja in zavesti. Ni prazna beseda Slovencem Velika noč. Komur ni tuje cerkveno življenje, ta ve, kako globoko sega ta praznik v vse mišljenje in čuvstvovanje našega naroda. Velikonočna dolžnost se še izpolnuje od ogromne večine našega ljudstva, in zadnja leta se kaže v tem morda celo napredek: in to je praktično krščanstvo, iz katerega izvira moralna moč našega naroda. Versko indiferentni krogi so bili prej odločilni za javno mnenje; sedaj nastopa ljudstvo prvič na torišče javnosti, in s tem upamo, da se bo marsikaj gnilega ozdravilo. Demonstracija, če je krščanska, mora biti velik vsestranski napredek, zato se radujemo, da se politične pravice raztegnejo na naše ljudstvo, ki je v svojem jedru krščansko in polno tvornega, za verske ideale vnetega duha. Zato praznujemo tudi svoje politično vstajenje. Med velikonočno zvonjenje se mešajo glasovi politične borbe, a ti glasovi nam niso danes tako odurni, kakor so bili včasih. Jasnejši so programi, določnejše so smeri, in če se tudi plazijo poleg nas grde pošasti, ki so zmagovale na veliki teden, vidimo vendar, LIK6K. Angel). Velikonočna črtica. Spisal Ivan Vazov. Iz bolgarščine prevel Fr. Štingl. Po nebu polunoči angel Ietčl I tihu.iu pčsnju on pčl. Lermontov. S tihega ponočnega neba je angel miru z blago vestjo letel radostno. Letel je radostno s ponočnega neba ne-soč svetu besedo veselja in tolažbe. In je klical: Kristus je vstal od mrtvih! In ta beseda je polnila s slavnostnim trepetom vzbujene stvari, nebesa in zvezde, planine z njihovimi zvermi, široka morja s svojimi podvodnimi prebivalci v temnih globinah. Kristus je vstal od mrtvih! Pri ti vesti je vsa narava vztrepetala od tihe radosti. In vestnik miru z neba se je spustil nizko nad zemljo, ponavljajoč z drhtečim glasom sladke besede. Obstal je nad bedno kolibo siromaka kli-cajoč: Kristus je vstal od mrtvih! Sladko čuvstvo nenavadne radosti je napolnilo upehano dušo reveža, lice se mu je zjasnilo in on je odgovoril: — Zares je vstal od mrtvih! Angel Je letel dalje ter se je približal okencu bolnika. In bolnik na svoji borni postelji sc je ve- selo vzdignil, ko je svetla angeleva vest liki solnčni žarek proniknila k njegovemu vzglav-ju. In kakor celiven balzam je olajšala njegove bolečine. Bolnik se je pokrižal z onemoglo roko ter zašepetal: »Zares je vstal od mrtvih.« In bilo mu je lažje. Angel je letel mimo temnega okcnca ječe in je zaklical skozi železno omrežje: »Kristus je vstal od mrtvih!« Jetnik je občutil radost pri teh besedah, upanje je povzdignilo njegovo dušo, v očeh so mu zalesketale solze. — Zares je vstal od mrtvih! In bilo mu je sladko v duši. Angel je letel dalje nizko nad zemljo in je naznanjal staremu in mlademu, zdravemu in bolnemu, srečnemu in nesrečnemu, hudobnemu in dobremu velik dogodek, ki je razveseljeval zemljo in nebesa. Veselila se je palača iz marmorja, veselila se ie slamnata koča ovčarja, vsaka hiša bodisi v imenitni ulici, bodisi v planinski samoti. Zato, ker Bog je samo eden za vse, oče vseh in vsi verujoči so njegova deca, tudi tisti, ki so v škrlatu in tisti, ki so v cunjah — vsi, ki verujejo vanj. Vzradostila so sc tudi zastrupliena srca od sovraštva, srca pravdajočih sc, srca obre-kovamli, hudobnih in slabih. To noč so pozabila vse nadloge, svoje in tuje, splošno čuvstvo pozabljenosti in odpuščenja iih je zedi-nilo v veselju iz visokega praznika, sprijaznilo jih ic v ljubezni, prerodilo jih je po svojem toplem dahu vere, le-te vehke tolažnice in imenitne spomladi po zimi za vse mlačne, stradajoče in obupne duše. V tem času je bil sovražnik pripravljen objeti sovražnika, kle- tev izpremeniti v pol ub in blagoslov. Srca so bila jasna m duše dobre. In čisti angel je hodil od vrat k vratom, od okenca k okencu, od nadloge k nadlogi s svojo blago vestjo: Kristus ie vstal od mrtvih! In povsod jc bilo blago čuvstvo, jasen žarek, kjer so odmevale te besede. X Angel je letel tudi mimo enega okenca, gluho zaprtega z oknicami: Kristus ie vstal od mrtvili! Nihče nc otvori okna. Dobri Kerubim ponovi besede in pazljivo posluša. Sirov glas, podoben godrnjanju, sc oglasi v sobici. Angel ui hotel oditi dokler nc sliši veselega krščanskega odgovora, ki se jc povsod oglasil na niegove besede. Zatorej potrka. Okence sc odpre. Ob ti priliki, pri luči svetilke, nebeški vestnik zagleda tujega človeka. Njegov obraz jc bil vel in poln gub od hudobije, jeze in sovraštva. Oči so lesketale od nezdravega ognja, ki ni grel, ampak mrazil. Zlobna ironija bolj strupena nego strup gada, je igrala na njegovih ustnicah. Bleda barva njegovega obraza, pokvarjenega od trpljenja in nemirov vesti, se ie izpremrnjala v zeleno in je postajala zločesta pri brleči luči svetilke. »Kaj hočeš?« vpraša liripavo ta človek angela. »Ubogi mož, prišel sem, da tudi tebi naznanim, da jc Kristus vstal od mrtvih,« odgovori angel. Mož srdito zakliče: »Ne verujem!« odlomkov iz »Glasa Svobode«, deloma ponatisnjenih iz »Slovenskega Naroda«, da v svojem celem življenju še ni čital kaj tako nesramnega in izrekel začudenje, da je imel tak umazan list sploh kaj naročnikov med katoliškim ljudstvom. Obsodba se je glasila na eno leto težke ječe. — S tem pa cela stvar še ni pri kra u. Aretiran je drugi urednik listov J. Kaker, detektivi pa iščejo več sotrudnikov Kondovih, da iih zvezna vlada kot državnemu redu nevarne osebe izžene. Mogoče pridejo še lepše stvari na dan, tedaj pa Vam poročam. »Slovenskemu Narodu« častitamo na njegovem uspehu. Kar smo že davno obsojali najodločnejše, to je potrdila država, ki je prišla glede svoje svobodoumne uprave in zakonodaje skoro že v pregovor. Upamo, da tudi pri Vas zapre parlament, ki si ga izbere svobodno ljudstvo, vrata raznim kloakam, ki služijo političnim špekulantom v dosego njihovih umazanih namenov. Imirn notranjsko jo ~ dr. Žitnika. Z Notranjskega prihajajo glasovi, s kolikim zaničevanjem zavračajo zavedni notranjski kmetje liberalno spletkarjenje proti dr. Žitniku, ker ga poznajo kot moža, ki je bil zanje radevolje pri delu noč in dan. Dr. Žitnik je bil vedno na razpolago vsakomur in to mu morajo priznati celo nasprotniki, ki unajo »kmete tako radi«, da postavljajo proti dr. Žitniku kot kandidata popolnoma nesposobnega postojnskega Deklevo. Liberalci pri Deklevovi kandidaturi računajo, da bi bilo za par liberalnih magnatov bolje, ako bi bil poslanec nesposobni Dekleva in bi Žitnik ne mogel delati za ljudstvo. Ti liberalci so pisali o zavedni »Notranjski«, dokler so na Notranjski zmagovali taki poslanci kot jc bil nedelavni liberalni Peter Graselli, katerega skoro noben Notranjec tudi potem ni poznal ko je bil izvoljen, dočim je ni občine, katere bi dr. Žitnik ne bil obhodil in kjer bi ne delal za kmeta-trpina. Lene poslance bi liberalci privoščili Notranjcem. Notranjci pa so ponosni na to, da med njimi zopet kandidira sin slovenskega kmeta dr. Ig. Žitnik, katerega bi tudi razni drugi okraji radi imeli za poslanca, ker poznajo njegovo delo in njegove zmožnosti. Libcralčki so priredili v postojnskem-iiirsko-bistriškem okraju par shodkov proti dr. Žitniku, na katerih so bile zbrane skoro vedno ene in iste osebe, notranjsko ljudstvo pa je na te shode odgovorik) preteklo nedeljo v St. Petru s shodom, ki ne bo donel po ušesih liberalcev Ic radi velike udeležbe, ampak tudi za to, ker je na tem shodu zapel mrtvaško pesem liberalcem tisti zvonec, katerega je libe- »Poslušaj zvonove,« pravi angel, kazajoč v temno noč. V tem času ic zrak drhtel od veselega zvonjenja v božjih cerkvah. Mož si zamaši ušesa. »Nc čujem.« »Nesrečnež, raduj se! Ves svet se raduje! •Ne morem! Ko sem bil otrok, veselil sem se, ko sem bil mladenič, veroval sem v tvojega Kristusa in sem bil najbolj srečen ta noč. Neprepričan, slepo sem veroval tudi pozneje, kakor so verovali moja mati, oče, moji dedi, v katerih dušo so stoletja nakopičila svojo te-moto. In čutil sem se srečnega v ti temoti. A sedaj sem spregledal, z očali svetlobe in s silo razuma sem sc prepričal, da je vse laž. In sedaj preziram svojo nekdanjo zmoto, sramujem sc svojega takratnega veselja! »In kaj pa sedaj veruješ, človeče?« »Ničesar!« Iu njegov obraz se ie skrivil od nove hudobije in muke, demoničen, mrzel smehljaj, ki je pričal o njegovem obupu, je v tem trenutku zaigral na njegovih ustnicah. Angel otožno vzdihne. »Ali ničesar ne veruješ?« »Ničesar, pojdi!« In mož jc zakiputni! okence. Angel miru je odletel ves v skrbeh. Na nebu so sijale zvezde, narava ic tiho dihala, verno človeštvo ie bik) polno življenja in radosti. Visoko nad enim oblačičem jc angel srečal drugega angela. Pri sijaju zvezd jc zadnji zapazil žalost na obrazu nebeškega druga. »Čemu si žalosten?« povpraša ga. ralni postojnski Arko vihtel v deželnem zboru proti kmečkim pravicam! Nad tisoč kmetov-volivcev se je zbralo v nedeljo pred posojilničnim domom v St. Petru. Zbrani so bili tu možje iz Št. Petra, iz Postojne in okolice, Studenega, Košane, Trnovega, Knežaka, šmihela, Prema, Jablance, Hrenovic itd. Viharno je množica pozdravljala dr. Šusteršiča in dr. Žitnika. Shod je otvoril v imenu pripravljalnega odbora »Kmečke zv«ze« župan gospod Mar-gon, ki je kljub komaj prestali bolezni požrtvovalno prihitel na shod. Dr. Zitn kovo poročilo. Nato je poročal kandidat »S. L. S.« dr. Žitnik, (tovornik je povdarjal, da mu srce igra vesel a. ko vidi zbranih toliko mož, pripravljenih da branio svojo pravdo. Jasno hočemo izjavljati svoje zahteve o potrebah kmečkega stanu. Govornik se je ozrl nazaj v zgodovino slovenskega kmeta ter povdarjal, da se je kmet premalo brigal zase, pa tudi drugi so se zanj premalo brigali. Koliko pa so prej storili za Vas liberalni poslanci. Se poznali jih niste! (Gromovito odobravanje.) Naša stranka pa povdarja: Kmet je steber slovenskemu narodu, on je temelj državi, je korenina, brez katere pade deblo in padejo drugi stanovi. Govornik ie slikal delo »S. L. S.« za kmeta on sam jc med drugim okolu 40 vodovodov spravil naprej ter je obširno a poljudno razlagal zahteve »Kmečke zveze« in njen načrt: Načrt »Kmečke zveze.« Kmečki stan je steber narodu, državi in cerkvi: je temelj, na katerem slonita red in mir v državi. Ker je torej kmečki stan nujno potreben obstanku našega naroda in države sploh, zato zahtevamo: 1. Zadolžena kmečka posestva naj se razbremene na ta način, da se odplačujejo na daljša leta dolgovi in nižje obresti s pomočjo državnih in deželnih denarnih zavodov. 2. Postavno naj se določijo stalni in dedni kmečki domovi, da se na njih more preživljati ena družina. Ti domovi bi se ne smeli razkosavati, tudi ne zadolževati nad četrtino vrednosti. 3. Izvrši naj se državni zakon glede kmetijskih zadrug s pomočjo državnih pod|xjr in posojil. 4. Popolnoma naj se odpravi zemljiški davek ter nadomesti z davkom od čistega dohodka. 5. Uvede naj se primernejši red za posle in poljedelske delavce ,da se omeji beg brezposelnih oseb v mesta in tovarne ter kmečki posestniki dobe potrebne delavce. 6. Ustanovi naj se s pomočjo države zavarovanje delavcev, poslov m sploh manjših posestnikov ter obrtnikov za starost in onemoglost ter slučaj nezgode. 7. Vo aška služba naj. sc zniža na dve leti. Vojaške vaje nai se vrše, ko imajo ljudje na polju in vinogradih najmanj dela; zadnji dve vojaški vaji v deželni brambi naj se odpravita. Ob košnji in žetvi naj se vojaki pošiljajo na dopust. 8. Za vojaštvo naj vojaška uprava kupuje žito, vino, seno, slamo, razna živila in druge potrebščine naravnost pri kmečkih in obrtnih zadrugah brez prekupcev. 9. Zahtevamo deželne in državne zavarovalnice proti ognju, toči in živinskim boleznim. 10. Podržavijo naj sc zasebne železnice, v prvi vrsti južna železnica. Knotni nižji vozni tarifi naj pospešujejo promet domačih poljskih in gozdnih pridelkov, visoka brambena carina pa omejuje uvoz tujega blaga iu preveliko konkurenco z domačimi pridelki. 11. Orne i ali pa popolnoma naj se prepove uvoz živine in mesa iz tujih, posebno pa iz okuženih dežel. 12. Država in dežela naj izdatneje podpirata poljedelstvo. Poljedelskemu ministrstvu naj se dovolijo višji krediti v državnem proračunu, da more dovoljevati večje državne »Našel sem eno mrtvo dušo,« odgovori prvi angel in odleti. Zrak je drhtel od slavnostnih glasov zvonov, ki so oznanjali človeštvu vstajenje Kristusa iz groba oznanjevalca konečne zmage dobrega nad zlom. svetlobe nad temoto, in so polnili duše vernikov z žarki upanja in nade. Zvezde na nebu so sijale slovesno. Velikonočna voda. »Je li to istina, Urška ?« »Verujte, milostljiva gospiea. Mati stare Barbke je sama videla svojega moža, ko je to poskusila. Vekoslava sedi v nizki .zaduhli sobi stare užitkarice. Zamišljeno se igra z liki srebmo-belimi inačicami vitkili vrb, ki so postavljene v modrem, odbitem kozarcu malega okna. »Urška, je li to dejanska resnica?« je še enkrat poprašala. Starka sc prekriža, in prikloni pred majhno podobo Matere božje v kotu, pred katero jc gorela lučica. »Prav res e, Saj ti je znano, zlata moja ljubljenka, da stara Urška nc laže nikdar. Barbka pa trdi ravno to.« Motne oči stare ženice občudujejo z ljubeznijo nežni obraz plavolasc gospice, ki se nc sramuje, da tolikokrat obišče svojo nekdanjo pestunjo. »Urška, povej no še enkrat!« zaprosi Vekoslava. Starka počepne pred svo;im gostom na tla in jame pripovedovati s tožečim, petju podobnim glasom o velikonočni vodi, ki ima sveto moč. Mlada deklica o posluša. Poteze njenega obraza kažejo, da deloma dvomi in da deloma veruje. Nato pa zapusti Vekoslava hišico. Zamišljeno koraka po vaški cesti. Zrak jc mehak, nežen. Znaki pomladi in bodo- podpore za vodovode, vodnjake, uravnavo voda. namakanje in osuševanje travnikov, izboljšanje vinogradov in planinarstva. 13. Uvede naj se pravilne še in cenejše pogozdovanje, izboljšajo s podporami občinska in gozdna pota. 14. Lovski zakon naj se čimpreje izboljša v prid in korist kmetijstva. 15. Zahtevamo pravičnejšo trgovsko in carinsko pogodbo z Ogrsko, da more naša vlada varovati domačo poljedeljsko produkcijo; ali pa naj se napravi carinska meja tned obema državnima polovicama. Carinski dohodki naj se razdele med državni polovici, ogrska kvota v pokritje skupnih državnih stroškov nai se zviša. 16. Prepovedo naj se razni, poljedelstvu škodljivi karteli, preuredi trgovina z žitom na borzah in sploh prepove prodaja žita in moke na dolge obroke. 17. Notari.iat naj se podržavi. 18. Cena živinske soli naj se zniža. 19. Da se povzdigne kmečka stanovska zavest, da postane kmečki stan popolnoma enakopraven z vsemi drugimi, zahtevamo izdatnejši strokovni pouk na ljudskih šolah m učiteljiščih, poučne tečaje in predavanja, zimske kmetijske in gospodinjske šole. 20. Kot zavedni Slovenci pa hočemo z drugimi stanovi ramo ob rami braniti drago nam vero svojih očetov, mili nam materinski jezik slovenski ter očetnavo, da prisije solnce pravice tudi pred vrata slovenskega trpina. Govornik je slikal tekom svojega govora, kako so ravno tisti, ki danes Deklcvo ponujajo, nastopali v deželnem zboru proti deželni zavarovalnici, kajti liberalci so vedno tam, kjer je kaj za vzeti, tam kjer je kaj za poma, gati jih pa nikdar ni! Povedal je, kako zabavlja Arko po shodih in dela razne obljube, doslej pa ni v deželnem zboru še nič storil in so morali le poslanci S. L. S. delovati za kmeta. Govornik je pozival nasprotnike, naj mu v obraz povedo, ako imajo kaj proti njemu, a dasi je bilo par nasprotnikov navzočih, niso imeli poguma zagovarjati pred ljudskim zborovanjem nesramnih laži liberalnih agitatorjev. Zupan g. Margon sc zahvaljuje govornikom za obširna in temeljita pojasnila ter za krasen program ter kliče: Bog živi dr. Žitniku še mnoga leta! (Gromoviti živio-klici.) Odborniki Kmetske zveze za politični okraj Postojna. Nadučitelj g. Ravnihar predlaga v odbor »Kmetske zveze«: Deželni poslanec: dr. Ignacij Žitnik. Občina St. Peter: Franc Margon, župan in posestnika Anton Abram, kurat. Občina Slavma: Anton Penko, svetovalec in posestnik. Hreno-vicc: Turk Jakob; Stnihel: Kuret Franc, župan in posestnik; K«šana: Cucek Franc; Kne-žak: Urbančič Franc; Trnovo: Janez Jenko, Topole; Prem: Kovačič Josip iz Smerii 6; Jablanica: Logar Jožef iz Sp. Zemona. Poleg teh mož bo delovalo še 70 zaupnikov, ves odbor skupaj pa bo posredoval med prebivalstvom in poslanci, s katerimi združen bo gotovo lahko dosegel mnogo uspehov za Notranjsko. (Soglasno in z velikim odobravanjem sprejeto.) Dr. Šusteršič o liberalnih lažeh. Dr. Šusteršič jc v svojem govoru najprej vzel slovo od svojih volivcev kot poslanec pete skupine, povdarjajoč, da ima zavest, da je storil svojo dolžnost. Dosegli smo Vam splošno in enako volivno pravico (Zivio-klici) in kdo so bili tisti, ki so delovali proti temu? (Klici: Liberalci!) Libcralci so pravili, da niste zreli za splošno in enako volivno pravico, liberalci so bili, ki so Vas slikali za pre-neuinne in »Slovenski Narod«, ki sedaj Deklcvo hvali, jc bil, ki ie raditega hvalil liberalne poslance, v katerih vodstvu sedi tudi ata Zužamaža (Vesclost) iz Postojne. In ti ljudje iščejo sedaj pri Vas zaupanja. čega razvoja jo obdajajo. Drevesa imajo že debele mladike in nežne, zelene liste. Klije ti žc tudi travica iz zemlje. Mila, toliko časa že pogrešana toplota je izvabila iz hiš ljudi.Nekaj žensk kramlja, kriče in smejejo se ti otroci, ki seveda ne morejo pustiti v miru velikih vaških luž. Spoštljivo pozdravljajo gospieo, a Vekoslava, komaj da opazi pozdrave. Nične misli sc pečajo s tem, kar ji je pripovedovala stara Urška: »Ako zajameš na velikonočno nedelo, predno vzhaja solnce, vodo, ima ti sveto moč. Obvaruje te bolezni, ohrani lepoto in -— vidiš onega, ki mu slediš svoj čas pred oltar.« »Seveda, to jc vse vraža, nesmiselno,« rekla e Vekoslava sama sebi, a kljub temu jc nekoliko vzdilmila. Nič čudnega. Ni ga, ki bi nc želel nekoliko odgrniti zaveso bodočnosti in vreči le en pogled v skrivnostno deželo. Mlada gospiea zapusti vas in koraka naprej po cesti. Ob strani se dvigajo še hladno drevesa v zrak. iz razoranih njiv puhti svež zemeljski duh. Kar ti oko zazre, razprostira se pred teboj liki jezersko zrcalo v solnčni luči, v daljavi ti to rodovitno ravan zaokrožuje smrekov gozd. Vekoslava obstoji. Nasloni sc ob stari hruški in sanjavo zre v daljavo. Njene oči opazijo daleč na cesti dva jezdeca. Ugiba radovedno, je li sta mogoče oče in njegov oskrbnik ali kak ljub gost? Bližata sc jezdeca. Vckoslavino srcc živahno utriplie. Hoče zbežati, a noge nočejo sled,ti dekličini volji. Ze spozna jezdeca. Vidi krepkega moža ob strani vitke spremljevalke, ki se mu smeje iu ga gleda. Prav dobro čuje njen smeh. Jezdeca jo kreneta po neki poljski stranski poti vedno dal e in dalje, dokler ne izgineta v temen gozd. Dolgo gleda še Vekoslava, kam sta izginila jezdec in njegova spremljevalka. Solze zalivajo mlade oči. Nje Liberalci »prijatelji kmeta« samo pred voKtvami. Ko se bližajo volitve, pridejo ti ljudje med Vas in ata Zužamaža, (Hrupna veselost) ki 52 vinarjev davka plača, nakrat postane kmet ter pravi, da ne smete voliti Žitnika, ki je v državnem zboru delal in glasoval za splošno in enako volivno pravico (Klici: Zivio dr. Žitnik!). Neki Kam, ki je od ljubljanskih liberalcev plačan, tudi sedaj pred volitvami prihaja med Vas. Nikoli prej ga niste videli v svoji sredi in sedaj naj bi ta človek ruval proti dr. Žitniku, ki .ie bil ob vsaki uri in vsakem času svojim volivcem na razpolago. (Klici: Ne bo. Ga nihče ne posluša!) Dr. Žitnika ste v preteklih šestih letih videli obilokrat v svoji sredi, kadarkoli ste želeli in prišel je, če je bil tudi časih hudo bolan. (Klici: Zivio Žitnik! Še ga hočemo!) Lahko jc dr. Žitnik hodil med Vas, ker je imel mirno vest, da jc na Dunaju delal v Vaš blagor iu v Vašo korist. (Burno odobravanje.) Komu bodete torej več verjeli? Onemu, ki Vam je vedno stal ob strani, ali onim, katere videte med seboj le ob volitvah, potem jih pa nič več ne vidite. Ce bi volili Jožo Dekleva, si bi slabo izbrali in ali bodete potem šli pritoževal se h Kamu ali ati Zuža-maži ali Joži Deklevi v njegov zadolžen hotel? Upam pa. da ne bodete slabo volili in da sc od liberalnih agitatorjev ne bodete dali ogoljufati! (Klici: Nikdar ne!) Ako ste prepričani, kje je resnica, veste, kaj Vam je storiti! (Klici: Zivio Slovenska Ljudska Stranka!) Celih šest let niste slišali nič od »neodvisnih kmetov«, ki pravijo, da so »neodvisni«, dasi ga ni na svetu človeka, ki bi bil popolnoma neodvisen. Po volitvah bodo pa ti »prijatelji kmeta« naenkrat zopet izginili! (Klici: Kakor vedno, a mi se ne pustimo od teh ljudi potegniti!) Grde neresnice iia slabem papirju. Liberalci so po celem okraju raztrosili cele kupe slabega papirja drugič naj kupijo boljši papir. (Veselost) ter so se na enem teh papirjev podpisali »Kmetje iz reške doline« in na drugem pa »Kmetje iz bistriške in jablaniške občine« (Smeh), vse Skupaj ic pa prišlo iz Ljubljane, semični kmetje pa za to kaj bo tiskanega na tem papirju še vedeli niso. (Klici: Tako je! Zakaj sc niso podpisali, ako so res kmetje!) Ti »neodvisni kmetje« so ata Zužamaža,Jjubljanski Kam, Znidaršič. ki naj bi raje dal nekaj makaron, kot pa tako slab papir in Cesnik iz Knežaka, o katerem vedo posebno Knežani povedati kak »kmečki prijatelj« jc! In taki ljudje si upajo pisati: »Dol z Žitnikom!« Liberalci sami priznavajo, da je liberalna stranka za nič. Ni čuda, da se niso upali podpisati, ker za njimi stoji uredništvo »Slovenskega Naroda« in liberalna stranka, saj veste, da vsak, kdor hodi med Vas kot »neodvisen kmet«, jc desetkrat štemplani liberalec. (Klici: Tako je!) V Ljubljani so ti ljudje dobili navodilo, naj na kmetih povdarjajo, da nimajo nobene zveze z liberalno stranko. (Veselost.) Kaj bi, možje, meni rekli, ako bi Vam dejal, jaz nisem dr. Šusteršič, jaz sem ata Zužamaža? (Klici: Dejali bi, da lažete.) Tako je! Tisti, ki so bili vedno liberalci, ostanejo liberalci! S tem, da si sedaj ne upajo povedati, da so liberalci, sami podpisujejo smrtno obsodbo liberalni stranki, ker s tem sami priznavajo, da je liberalna stranka za nič, da je ljudstvu sovražna stranka, kajti čc bi bila kaj vredna, ne bi jih bilo sram povedati, da so njeni pristaši! Mi pa sc nič ne bojimo, mi s ponosom priznavamo, da smo od Slovenske Ljudske Stranke, (Zivo-klici) ,ker vemo, da je S. L. S. poštena stranka, da stoji in pade z ljudstvom! (Veliko navdušenje.) Zvonec ate Žužamaže proti kmečkim pravicam v deželnem zboru. Ni jc večje nesramnosti, kakor ta, da si upa med kmete liberalna stranka. V deželnem zboru smo zahtevali, da dobe kmetje večino ni videl, le svojo spremljevalko jc gledal. Kako bi li nc bila žalostna! Pred nekaj tedni še je bil Jošt malone vsak dan gost Vekosla-vinih starišev, toliko časa, da ni prišla na sosednje veleposestvo bogata dedinja. Ta razkošna, koketna Marjeta s svojim bledim, strastnim obrazom - kakor vešče okoli luči, sc sučejo zdaj vsi mladi gospodje okrog nje. Ni dneva, da bi ne videla laška graščina gosposkih gostov. Tako rada bi privoščila Vekoslava bogati svoji sosedi vse njene občudovalce. Vse, samo enega ne. Pa ravno njega odlikuje pred vsemi Marjeta. Vsi pravijo, da bodo praznovali v laški graščini o veliko-slavo to lahko boli. Trdo stisne rdeči ustnici, nočnih praznikih zaroko. Vsi tudi potrjujejo, da se gre Joštu le za nevestin denar. Veko-Nc! Jokati noče. Hoče biti ponosna in ravno kot sveča gre dalje. Jošt je prav dobro videl deklico, slonečo ob stari hruški. Kako rad bi bil jezdil k njej, da bi gledal mladi, sladki obraz. Vedno mu je ta obraz pred očmi, naj se šc tako brani. Pred nekaj tedni šc jc mislil, da ie ni na svetu, ki bi mu bila bolj všeč, ko Vekoslava, do onega dne, ko se je zagledal v Marjeto. In pogledal jc lepo deklico, ki je jezdila ob njegovi strani. Prva pijanost je minila. Davno mu je že bilo znano, da jc Marjeta koketna in trdega srca. Samo hladen razum ga šc veže na bogato dedinjo. Vsi mu zavidajo bogato nevesto. Noče več nazaj. Spoznal je moč denarja in zakaj je mala, plavolasa Vekoslava revna? * • • Jutranja megla sc šc razpenja nad travniki, na vzhodu pa vidiš nežne, rožnate oblake. Nočna tišina ti obdaja še zemljo. V belo rjuho zavila beži ti boječe liki srna Vejtoslava po parkovih stezah. V roki ti nosi vrč. Brez v deželi. (Klici: Tako je prav!) Končno je vlada sama predložila tako predlogo, po kateri bi kmetje namestu 16 poslancev volili 25 po. slanccv. Proti temu so pa vstali liberalni p0. slanci in Rostojinski Arko je vzel tak zvonec (Govornik izvleče iz žepa kravji zvonec ter prične zvoniti. Silen hrup.) ter jc zvonil ž njim nroti pravicam kmeta. Z Arkom so razgrajali proti kmetu Ferjančič in drugi liberalni po. slanci ter uničili pravico kmetu. (Silno ogorčenje.) Pokažite ta zvonec liberalcem, kadar pridejo nted vas. pokažite ga vsakemu, kdor bo volil za ato Ziižamažo! (Gromovito odobravanje.) Liberalci so v deželnem zboru odkrito rekli: Mi ne moremo dopustiti tc nove postave, ker bi potem kmet dobil oblast v roke. »Prijatelj kmeta« Pepe Dekleva in deželna naklada na žganje. Liberalci so priredili tudi v Št. Petru shod. Pred Grižmanovo gostilno ste videli Pepeta Deklevo kak revež je. da niti govoriti ne zna. Ali bodete mutastega moža pošiljali na Dunaj in ta Vam bo kaj pomagal? Sedaj pa se pomenimo, kak prijatelj kmeta je Dekleva. Naklado na žganje je dežela dolgo časa dajala v najem. Imeli so jo v zakupu Dekleva 20kratni milijonar Gorup in taki »neodvisni kmetje«. Naši poslanci so se temu uprli ter zahtevali, da dežela sama pobira to naklado. Liberalci so sc temu upirali radi svojih pristašev Dekleve in Gorupa — a naši poslanci so zmagali. Dežela je profitirala ogromne svote par milijonov, ki bi sicer, kakor so liberalci zahtevali, izginile v žepih Dekleve in Gorupa. Kaj bi bila posledica? Da bi dežela imela toliko manj dohodkov in Vi bi morali plačevati več deželnih naklad. Taki prijatelji kmeta so »neodvisni kmetje«. Liberalni najemniki mitnic. Državni zbor jc odpravil mitnice na državnih cestah. Od teh mitnic je država imela Ie dva milijona kron, štiri milijoni so pa stekli v žepe najemnikov mitnic, med katerimi je bil tudi Jože Dekleva. Proti odpravi mitnic na državnih cestah je v državnem zboru glasoval le en sam poslanec dr. Ivan Tavčar, prijatelj Jožefa Dekleve in drugih takih neodvisnih kmetov, ki sedaj tod okolu letajo! Laži liberalcev o novih davkih. Na svojem slabem papirju so liberalci tudi natisnili, da Vatli je dr. Žitnik le nove davke nakopal. Od leta 1900 naprej je bil v državnem zboru sprejet le cn sam nov davek na vozne listke. Naša stranka, je kot en mož glasovala proti temu. a jc ostala v manjšini, za ta davek so pa glasovali prijatelji Jožefa Dekleve Tavčar, Ferjančič in Plantan.. To je resnica! Naša stranka je rekla v državnem zboru: Ce žc napravite davek, napravite ga na vozne listke prvega in druzega razreda, ne pa na vozne listke tretjega razreda., kjer sc vozi revno ljudstvo, Sedaj pa nekaj še ato Zužamažo in postojinske volivce. Krščansko-socialni poslancc Axmann je predlagal ob tej priliki, naj se določi na vozne listke na Južni železnici nižji davek, ker ima Južna železnica večje tarife in sc ljudstvo po Južni železnici itak najdražje vozi. Proti temu so glasovali kot cn mož vsi slovenski liberalni poslanci, tudi zastopnik trga Vipave Ferjančič. Škof in davek. Liberalci na svojem papirju kriče. da so naši poslanci izposiovali, da se je škofu odpisalo 150.000 kron davka. Tudi to je liberalna sleparija! Jaz sem o tem nekoč čital in šel sem vprašat v škofijo in izvedel sem, da je vlada predpisala škofu previsok prispevek za verski zaklad, češ. da mora v ta verski zaklad plačati vsako leto 18.000 kron. Kdor pozna našega škofa, ve, da kar ima on. da ljudstvu, da je sezidal gimnazijo, ki stane en milijon kron, da sploh ničesar nima in da je torej rekel, da mu ic 18.000 kron nemogoče plačati v verski zaklad. Liberalni minister ie škofu prav dal in liberalni minister je odredil, da plača škof v verski zaklad 6.00(1 kron in dvoma hoče zajemati velikonočno vodo. Ce bi bilo pa lc res, kar je pripovedovala pestunja da se zagleda v vodi oni, ki mu boš svoj čas nevesta. A — le mogoče! Trdno stiska rdeči ustnici, da bi nc izustila nobenega glasu. Tiho moraš biti če hočeš zajeti čudodelne vode, ker, ako izpregovoriš, nima več moči. Tako jc rekla njena pestunja, stara Urška. Tako saniavo, tiho je. Junaško premaga Vekoslava tiho grozo. Deklica teče naprej. Pod njenimi nogami za-hrešči ve a. Vekoslava se ustraši in mora se smejati, ker je danes tako boječa. Kolikokrat sc je izprehajala pred solnčnim vzhodom po parku, a nikdar sc ji ni zdelo tako čudno, tako skrivnostno. Zapusti park in hiti med grmičevje, kjer šumlja studenec, iz katerega hoče zajeti velikonočne vode. Vedno bolj žari nebo. Narava sc vzbuja. Glasi se že ptiček, na-tihoma, kakor bi sc bal, naznanja dan. Z dvorišča se čuje petelinovo petje. Vekoslava dospe k studencu. Poklekne, da za atne z vrčem vode. Cisto m skrivnostno-temno se razprostira vodno zrcalo pred njo. Z obema rokama se nasloni deklica na breg in gleda, je li se pokaže tako zaželjena podoba. Ali jo nc pozdravijo priljubljene ji poteze? A lc lastno podobo, kakor v rožah, vidi v studencu. Vedno bolj žari nebo, Ic nekaj minut še in solnce izide, voda izgubi svojo moč. Saj jc vse le vraža. Razven svoje podobe ne zagleda ničesar. Deklica je tako zatopi ena v svoje misli, da ne čuje koraka, ki se ji bliža in ne vidi moža, ki stopi iz gozda in jo občudovajc ogleduje. Jošt ponoči ni spal. Vedno je ponavlial in rekel, da ima prav. čc sledi r.azumu. Vstal ie zgodaj, brez miru je hodil naprej in naprej da deželna vlada ni imela prav, ko je zahtevala od njega 18.000 kron. Poslanci pa s tem nič opraviti nismo imeli. Kaj bi imeli sploh Slovenci od tega, ako bi škof namestu 6.000 kron plačal na Dunaj 18.000 kron. Sai ie vendar bolje, da denar v deželi ostane, ker škof itak vse narodu da! Cerkveno premoženje in liberalci. O cerkvenem premoženju upijejo liberalci, ker so izračunali, da ima katoliška cerkev v Avstriji 813 milijonov cerkvenega premoženja. V to pa so prištete vse cerkvene stavbe, katerih nekatere so po mestih vredne na milijone, ker so jih verniki prostovoljno tako dragocene zgradili, vštete so vse monstrance, vsi kelihi itd. — scve se potem »cerkvenega premoženja« nabere, ali pa kaj to nese? (Klici: Nič!) Pred šestimi leti so liberalci agiti-rali, da bodo na Dunaju predlagali, naj se cerkveno premoženje razdeli, na Dunaju so bili p.i o tem tiho. ker so vedeli, da bi bilo to tako neumno, da bi se jim še Drobničeve krave smejale. Duhovniške plače. Liberalci vpijejo, da so se duhovnikom zvišale plače za okroglo devet milijonov. To ni res. Za celo Avstrijo znaša zvišanje -1 milijone 800.000 kron. tako da pride na vsakega prebivalca 25 vinarjev. Tudi liberalci so za to glasovali in celo dr. Tavčar. Poboljšale so se pa plače le tistim duhovnikom, ki imajo slabe fare in slabo službo. Tisti duhovniki, ki imajo dobre fare in pa škof morajo šc sami plačevati. Sicer pa duhovnik potrebuje dobro suknjo. Duhovniki so skoro vsi kmečki sinovi, zakaj bi ravno duhovnikom ob sedanji draginji nič nc privoščili. Zakaj pa liberalci in socialni demokratje tako molče o Rotšildu, katerega bilanca znaša 11 tisoč milijard, t. j. •140 milijonov vsako leto in I milijon 200.000 kron na dan. To bi sc pač bolj splačalo deliti kot cerkveno premoženje, a liberalci in socialni demokratje vidijo povsod lc samo »cerkveno premoženje« in duhovnike, pred j.udom se pa skrijejo. 1 iberalci prof' kmetu. — Ne verujte liberalcem, volite proti liberalcem! Kot v deželnem zboru so liberalci tudi v državnem zboru nastopali proti kmetom. Slovenska Ljudska Stranka jc priborila, da fio odslej na Kranjskem deset kmečkih poslancev in le eden iz Ljubljane mesten. To je dosegla S. L. S., liberalci so pa hoteli od teh deset mandatov tri mandate odgrizniti kmetom in jih dati mestom, hoteli so pa tudi ostale kmečke okraje tako zverižiti, da bi ilirsko-bi-striški okraj volil z ribniškim. Take postave k.hko pričakujete, če bi poslali na Dunaju take poslance, kot >e Jožef Dekleva, ki bi delali tako, da bi bilo liberalcem prav, ne pa da bi bilo prav vam! Liberalci bi vam hitro vzeli io, kar smo vam mi priborili: splošno in enako volivno pravico. Kmečke razmere sc morajo zboljšati Ic po pravični volivni pravici. Sedaj bo kmet imel večino v državnem zboru! Zato pošljite le prave može v državni zbor, potem vam izvojujemo pravico tudi v deželnem zboru in naj Arko šc tako zvoni /. zvoncem. Vaša naloga jc poslati na Dunaj take može, ki bodo za poštene in kmetu pravične postave! Držite se onih, ki jih nc vidite samo med volitvami. Vsi na volišče za Žitnika na.idelavnejšega poslanca! Lahko rečem, da bolj pridnega in bolj vestnega poslanca ni bilo v državnem zboru, kot je bil vaš poslanec dr.*Žitnik. (Zivio-klici.) Ko ie bil hudo bolan in je komaj stal pokonci, ni šel v posteljo, ampak prišel je v državni zbor, kjer je ostal, da ie storil svojo dolžnost! Ali bo Dekleva to storil ali ata Zužamaža? IJoljšcga moža, kot je dr. Žitnik, ne bodete nikdar dobili! Cc njega izgubite, izgubite moža, kakršnega Notranjska šc ni imela za svo- in zdaj zagleda pred seboj plavolaso deklico. Noče sicer, a kakor čarobna sila ga vleče vedno bliže k vodi. Zdai stoji za njo. Vckoslava za kriči. Čudež se je zgodil. V vodi zagleda sliko onega, na katerega je mislila vedno. Srečen nasmehljaj razjasni dekličino ličicc. Sa-njavo zašepeta: Jošt, Jošt! Cilas pove, kako ljubko ji ic šc to ime. Ne da bj sc ganil, stoji mož in posluša. Ne upa si motiti tega čarobnega trenutka. Kaj mu ie pravzaprav Marjeta? Nič računska naloga! Kakor da bi izpregledal, vidi zdaj, kakšen da je postal. Samega sebe ga je sram, ker je le zaradi denarja snubil Marjeto. »Vekoslava, ljuba, mala Vekoslava!« vzklikne. Zdi sc mu, kakor da se je rešil čara. Vstrašcna poskoči Vekoslava. Vrč pade na kamne ob bregu. Vznemirjena strmi deklica v moža, ki stoii pred njo. Boji sc, da vidi sliko lc v svoji razburjeni domišljiji. Kakor ognjena kroglja sc dvigne solncc iz žarnili oblakov kvišku. Žarki in luč razsvetljujejo že zemljo. Oglaša se ptiček. Vabeče, proseče odgovarja mu drugi. Tihe, ljub- ljudstvo se bo ravnalo in sc žc ravna > ti drih besedah: »Svoji k svo im!« Tedenski prejled. Nemiri v Runiuniji se še niso polegli. V bližini mesta Jassyja in Pascanyja je zbranih na tisoče kmetov, ki so pripravljeni za naskok. Vojaštvo je sklicano. Mnogo vasi je po-žganih. V Galacu je bilo v boju med kmeti in vojaki ustreljenih 25 kmetov. Tudi drugod je bilo več enakih bojev. — Vlada je izdala več naredb na korist kmetom. — Ministrstvo je odstopilo. — Tudi proti glavnemu mestu Bukareštu korakajo kmetje v velikih trumah; mesto straži 16.000 vojakov. Posestvo ministrskega predsednika so kmetje razdrli. Škode je pol milijona frankov. — Razglas nauč-nega ministrstva poziva vse učitelje in duhovnike, naj store vse, da se povrne mir. Kmečki punti so le naravna posledica ne-nravnih, nečloveških razmer. Na Rumunskein ima 4171 veleposestnikov na 47% obdelane zemlje v svoji lasti. Skoraj vso to zemljo pa imajo v nakupu židje, ki jo od njih morajo jemati v najem kmetje, od katerih zahtevajo židje 30—100% dobička. Zato ni čuda, da imajo židovski najemniki na leto do 20 milijonov frankov čistega dobička, pa tudi ni čuda, čc je kmetom zavrela kri. — Škoda, ki so jo povzročili kmetje, znaša okolu sto milijonov frankov. Pevsko društvo »Ljubljana« je sklicalo v nedeljo shod, ki so sc ga udeležili zastopniki vseh slojev in pristaši vseh strank. Pevskemu društvu so gospodje v »Narodnem domu« brez povoda in nenadoma odpovedali društveno sobo. Zborovalci so z ogorčenjem sodili in obsodili frakari o, ki vodi »Narodni dom.« Povdarjalo se je z nevoljo, kako je ta gospoda doslej izrabljala pevski zbor celih 15 let, a na prireditve pevskega društva niti ki-bicev ni poslala; in sedaj jc zbor postavljen pod kap baje iz tega vzroka, ker so pevci nc-utralni. »Narodni dom« bo res postal kmalu »Narodna mrtvašnica«. V mlaki tiče protiljudski in protisocialni Iibcralci-buržoazijci, kakor so se v »Narodu« sami nazvali. V tem listu nekdo, ki se je podpisal s črko —r, očitno zmerja liberalno stranko, zlasti pa dr. Trillerja, da je proglasil v L ubijam konnipromis Hribar-Kristan. Se več. Postavil je dr. Trillerja naravnost na laž, trdeč, da jc dognano, da se kompromis ni sklenil. Kaj bo rekel na to mogočni in ponositi dr. Triller? Francoske čete bodo zasedle mesto Udja v Maroku, ker maroška vlada ne da zadoščenja za umor zdravnika Mauchampa. — Angleži bodo Francijo podpirali. Vse velevlasti odobravajo nastop francoske vlade. Volivno g banje. Štajerska liberalna »Narodna stranka« je sklicala dne 24. t. m. shod zaupnikov v Maribor. Dasi so se trudili na vse kriplje, spravili so vendar vsega skupaj, ie dobrih 150 oseb, med temi je bilo nekako tretjina kmetov in delavcev. Shod ie dokazal, kako raztrgana je ta stranka in kakšna načela jo vodijo. Eni vlečejo z Nemci, drugi s socialnimi demokrati, vsi pa so protiver-skega in protikmetiškega duha, drugače bi nc bili zoper P loja. in Robiča, ki kandidirata na programu »Kmečke zveze«. Zaupniki so postavljali tudi kandidate in sicer nasproti Pi-šcku kandidata Glaser-ja, ki jc šele po dolgem prigovarjanju ponudbo sprejel. — za celjski okraj pa Rebeka. ki se je tudi branil. V Ribnici e vodstvo S. L. S. priredilo shod, da bi sc poravnala needinost, ki je ondi nastala ozir kandidata, ki ga jc stranka postavila. Kakor znano, se na shodu zaupnikov v Ljubljani ni nihče protivil kandidaturi Jakličevi, ki je bila torej soglasno sprejeta. Kape-lan Skubic pa ima v Ribnici mnogo prijateljev, ki mu hočejo na vsak način 14. maja dati glasove, dasi vedo, da s tem nič nc dosežejo in da motijo samo soglasje volivcev S. L. S. ter so dr. Šusteršiča, ki je govoril na shodu z največjo iskrenostjo, pozdravljali. Na shodu se je g. kapelan šc enkrat odpovedal kandidaturi. — Kandidat dr. Žitnik je imel shod v Štu-rijali, kjer so sc vsi navzoči izrekli zanj. Izredno sijajen je bil shod v Šempetru na jvrasu. Poleg dr. Žitnika sta govorila tudi di\ Susteršič in župan Stanonik iz Horjula. Cez 1000 volivcev je izreklo zaupanje g. kandidatu. Na shodu sc jc obenem konstituiral odkor »Kmečke zveze«. — Dr. Krek je pretekle praznike obiskal volivce v Blagovici. Lukovici, v Vodicah in Mengšu. Kandidat Demšar se jc predstavil volivcem v Smledniku, na Luži in v Preddvoru. Možje so mu izrazili zaupanje. Jaklič je imel shod na Robu. Volivci so zanj. Lep jc bil tudi shod v Radečah, ki ga je skli eal komercialni svetnik Povše. Bil je g. kan didat z navdušenjem sprejet ter se je eno glasno odobrila njegova kandidatura. Med zborovalci jc bilo več odličnih oseb, med njimi tudi tovarnar Ant. Krisper. Shoda Gostičarjeva v Polhovem Gradcu iu v Rakitni sta dobro uspela. Francoska. Vsled verskega boja trpi ugled Francije na zuna.i; v jedru tc nesrečne države pa jc itak vse gniilo. Zadnji čas pa se mnogo piše o nevarnem gibanju med voja štvotn, ki je vedno in vedno manj disciplini rano. Vojni minister Piquart sam cclo sim-patizuje s častniki, ki so na skrivaj člani revo iucionarnih delavskih sindikatov, po drugi strani pa skuša vojaška oblast zatrcti v vojaštvu izvrševanje verskih dolžnosti. Nečuvcno ic, kar se ic zgodilo z ranjenimi pomorščaki o priliki strašne eksplozi e na ladji »Jeni«. Oblast ni pustila duhovnika v bolnišnico, kjer so ječali verni, umirajoči bretonski pomorščaki! Ko je škof v Rennesu napovedal sv mašo za umrle ponesrečence, — jc ista vojaška oblast zabranila, da bi se častniki udeležili posmrtmcc. — Prišel bo čas, ko bo oblast prisiljena klicati duhovščino na pomoč, naj pomirja razburjene množice in pomaga urediti neznosne razmere. Raznoterosti. Umrl ie 25. sušca duhovnik gosp. Jernej Zupančič v Litiji. — V župnišče sv. Jakopa v Ljubljani se je na veliki ponedeljek popoldne prikradel tat, ki ga je pa g. prelat Rozman prepodil. Tat je nameraval udi napad. — Umrl je v Peterburgu Konstanti Petrovič 1'odjedonoscev. Nazivali so tega zreduega moža »zagovornika pravoslavja, amodržtva in nacionalizma«, »bigotnega ateista.« Svoj čas je bil odgojitelj poznejšega carja Aleksandra III. Pozneje je bil imenovan za nadprokuratorja sv. sinoda ter je kot tak preprečil ustavo, ki jo je Aleksander II. že bil sestavil. Pred dvema letoma se jc bil umaknil adi starosti iz službe. — Cuje se, da bo 'sled nagodbenega vprašanja demisijoniral ogrski in avstrijski kabinet. — Zoper »Domoljuba« so se zarotili nekateri učitelji. Mi pa pravimo: Kdor je zoper »Domoljuba«, ta je zoper ljudstvo'! Kako more potem tak učitelj uspešno delovati med ljudstvom! — V ameriških tvornicah sc ponesreči vsako leto '25.000 ljudi, na železnicah 94.000, v rudnikih 2.000, pri zgradbi hiš, kanalov, predorov '35.000. Povprečno ie v Ameriki vsak 16. člo-'ek žrtev dela. — Stavka krojačev in krajačič na Dunaju je končana. — V vodstveni seji družbe sv. Cirila in Metoda je nastal prepir m se jc prvomestnik Tomo Zupan odpovedal predsedstvu. - Hotel »Union« v Ljubljani bo dobil v kratkem svojo električno luč. — Španski kralj je ba.ic jetičen ter se bo radi tega odpovedal vladarstvu. Te dni pričakuje mlada kraljica, njegova soproga, veselega dogodka v rodbini. — V Moskvi je nekdo ustreli rednika dr. Jolona, ki jc bil vodja kadetov; dobil je pred umorom več grozilnih pisem. — V Peterburgu je bilo v petek aretiranih sto oseb radi političnih vzrokov. — V četrtek se je v Parizu razbil zrakoplov Santos Dunion-tov. Splošni štrajk delavcev se je pričel v Švici. V Tokiju je umrl amerikanski bogataš He nrik Smitli, ki ima 375 mili onov premoženja. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 31. marca: Velika noč. Vstajenje Gospodovo, Gvidon, Modest, Balbina; veliki ponedeljek L aprila: Hugon, Teodora; torek 2.: Frančišek Pavi., Marija Fg.; sreda 3.: Abundij, Rihard; četrtek 4.: Izidor, Rozamila; petek 5.: Vincencij F., Irena; sobota 6.: Celestin, Sikst. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK V BEROLINU. Izolacija Nemčije. — Mažarski poveljevalni jezik. Vsi listi dan za dan rešuje:o vprašanje, zakaj ie avstrijski prestolonaslednik skrivaj obiskal v Berolinu nemškega cesarja. Štirje listi pridejo tu posebno v poštev; dunajska »Zeit«, italijanski dobro informirani »Giornale d' Italia«, nekoliko senzačni »Pctit Parisien« iu »Augsburgcr Abendzcitung«. V najresnej-šem tonu je poročala »Abendzcitung«. Njena izvajanja so sledeča: V berolinskih diplomatskih krogih prevladu c mnenje, da je avstrij-. ski prestolonaslednik s cesarjem Viljemom obravnaval o velikih svetovnopolitiških vprašanjih. Baje je angleška diplomacija zadnji čas delala na to, da še Avstrijo odvrne od Nemčije, tako da bo slednja docela in povsod osamljena. Konstelacija .ic ravnosedaj zelo pripravna. Angleška je domala vse velevlasti spravila na svojo stran ter izravnala tako med seboi in velevlastmi, kakor tudi med ve-levlastmi saminu vsa nasprotstva, določila interesne sfere, do kam sme ta, do kam oni s svojimi zahtevami in tako vedno se bolj odtu-ju.ie vse Nemčiji, ki je docela izolirana in sc samo še opira na svojo zvesto staro zaveznico Avstrijo. Baje se jc posrečilo angleškim in francoskim diplomatom pridobiti za svojo politiko tudi avstrijskega prestolonaslednika, ki je začel o tem problemu premišljevati. Konečno pa da so zmagali tradicionalni vplivi in zveza med Avstrijo in Nemčijo, da se e še bolj utrdila, ko je avstrijski prestolonaslednik bil v Berolinu ter se jc ondi vse poravnalo in prerešetalo. Da jc svetovnopolitični položaj za Nemčijo zelo neugoden, jc res; baje jc šel Biilovv zato v Rapallo k italijanskemu ministru za zunanje zadeve Tittoniju, da Italijo, ki je že vsa v rokah Angleške, nagne vsaj nekoliko na nemško stran. Šel je krpat staro zvezo. Res je tudi, da so vsled tega duhovi na Nemškem precej vznemirjeni; centrum bo vložil interpelacijo o svetovnopolitiškcm položaju. Da pa bi bil obisk avstrijskega prestolonaslednika s tem v zvezi, jc nekoliko neverjetno. Najbrž sc jc obravnavalo o tem vprašanju mimogrede in postrani, ker je pač za Nemčijo velike važnosti, ako izve, kaj misli in name rava Avstrija. Najbolj verojetna pa je vest dunajske »Zeit«, tembolj ker sc jc baje vršilo na Dunaju 28. t. m. vojaško posvetovanje na dvoru, kjer sc jc obravnavalo o mažarskem povclje-valncm jeziku". To .ic bo.ida plod posvetovanja med našim prestolonaslednikom in nemškim cesarjem Viljemom. Siccr je nemška uradna Biilovvova »Nordd. Allg. Ztg.« to vest dementirala. pa tako odločno, da ji ravno zaradi tega nočejo verieti. Dejstvo jc, da je vsled tc vesti v Budimpešti vprašanje o mažarskem povcljevalnem ieziku postalo zopet aktualno in da bujno cveto ogrske nadc. Neki visoki vojaški dostojanstvenik iz Budimpešte ic izjavil nekemu dunajskemu časnikarju, da je čisto gotovo, da se bodo Ogrom dovolile vojaške koncesije, za to, da bodo glasovali za povišanje števila novincev in reformo obram-benega zakona. Mažarski listi pišejo že, da je za njih čisto vseeno, ali bo vlada dementirala vest. da sc je prestolonaslednik posvetoval s cesarjem Viljemom zaradi uvedbe ma-žarskega poveljevalncga jezika in da sc je o tem vršilo na Dunaju vojaško posvetovanje; sedaj gre zato, da sc krona odloči, ako je voljna izpolniti mažarske želje ali ne. Kakor se vidi, znajo Ogri kovati železo v pravem času. KMEČKI NEMIRI V RUMUNIJI. Boji z vojaki. Bukarešt. 29. marca. Več kmečkih čet koraka dalje proti Bukareštu. Vojaštvo je pri Teleronianu obkolilo 4.000 mož močno kmečko četo ter ustrelilo v boju 70 kmetov. V Giurgcvu se jc vršil spopad med kmeti ter enim bataljonom pehote, dvema eskadronoma konjenice in eno topniško baterijo s šestimi topovi. Topničarji so bombardirali vasi. V Bai-lestiju je topništvo streljalo v kmete ter jih na stotine pobilo. V Brabori je vojaštvo ustrelilo 50 kmetov, ravnotako v Mocaci ter nad 200 ranilo. Bukarešt. 29. marca. O boju med vojaštvom in kmeti v Stanestiju, kjer ležijo posestva rumunskega poslanika na Dunaju, Lahovar.vja, se poročajo sledeče podrobnosti: Vsled mezdnih prepirov z Lahovaryjevim upraviteljem so bili kmetje v Stanestiju tako nejevoljni, da niso hoteli dati eni kompaniji vojakov pod poveljstvom stotnika Mareša in nadporočnika Miculescu, ki so hoteli v Stanestiju prenočiti, stanovan a. Vojaki so šli v dvorec Lahovaryjev. Nato se zbere 1500 kmetov in se vali proti gradu. Stotnik jc šel kmetom nasproti, da iih pregovori, naj se vrnejo. Nekaj kmetov medtem plane na eno krilo konipanije, kjer so bili saiiii rezervisti. Cetovodja je ukazal streljati, toda rezervisti so vrgli puše stran ter se pridružili vstašem. Nadporočnik Miculescu plane med rezerviste, jim vnovič zapove streljati in ko ga niso hoteli ubogati, je ustrelil nekega rezervista. Kmetje so sc nato vrgli na nadporočnika ter ga s sekirami pobili, konečno pa zapodili šc ostale vojake v beg. Stotnik Mareš je bil težko ranjen. Kmetje so se nato polastili dvorca in jeli pleniti. Kmalu nato sc pripelje in pri-jaha v diru topništvo in jame streljati s topovi na kmete pred dvorcem ter na vas. Topništvo je ubilo 600 kmetov in porušilo vso vas. Gibanje med delavci. — Deputacija. Bukarešt, 29. marca. V okrajih, kjer cvete industrija s petrolejem, se jc pojavilo med delavci nevarno gibanje. V Bustenasiju jc žc izbruhnil generalni štrajk. Vojaštvo je že odšlo proti Bustenasiju. 15 u k a r e š t, 29. marca. Kmečka deputacija se jc včeraj oglasila pri justičnem ministru. Govornik deputacije jc ministru med drugim rekel tudi to. da bodo kmetje v Bukareštu zažgali ministrstvo za notranje zadeve, ako se nc razdeli vsa zemlja med kmete. Seveda so kmeta takoi zaprli. Odškodnina. — Veleposestniki. — Judje. Bukarešt, 29. marca. Avstroogrski poslanik knez Schonburg-Hastenstein se je posvetoval z rumunskim ministrskim predsednikom Sturdzo glede na odškodnino za av-stroogrske podanike, ki so trpeli vsled nemirov škodo. Sturdza je obljubil, da bo storil, kar se bo dalo, da bodo avstroogrski podaniki odškodovanj. B u k a r e š t, 29. marca. 30. t. m. sc bodo veleposestniki in najemniki iz celc Rumunije posvetovali o položaju in sc organizirali. N c w Y o r k, 29. marca. Amerikansko-judovski odbor je poslal rumunskim Judom 200.000 dolarjev. VELIKE STAVKE. V Budimpešti se pripravlja stavka natakarjev po kavarnah. Natakarji žele, da bi kavarnarji obračali se za natakarje do strokovne organizacije natakarjev in nc do agentov, ki natakarje le izrabljajo. Kavarnarji to odklanjajo, ker sc boic strokovne organizacije natakarjev. V slučaju stavke bodo kavarnarji svoje prostore za en teden zaprli. Stavki sc bodo pridružili tudi kuharji v kavarnah in fantje iz kavarniških kuhinj. Čistilci cest v Budimpešti bodo stavkali preko Velikonočnih praznikov. Velika stavka železničarjev na zahodu Amerike menda res izbruhne, ker so zahteve železničarjev odklonjene. Stavka bo razširjena na 9500 milj dolgih progah. DEMENTIRANE VESTI. Dunaj. 29. marca. »N. VV. Tagblatt« dementira vest, da sc bosta avstrijski in nemški cesar sešla v Tešinu, pač pa pride nemški cesar junija meseca na Dunaj. D u n a j. 29. marca. Uradno sc dementira vest, da je francoska vlada intervenirala, ker sta se nadvojvoda Leopold Salvator in nad-vojvodinja Blanka udeležila protestnega shoda proti francoski cerkveni politiki na Dunaju. POTOVANJE ITALIJANSKEGA KRALJA V ATENE. — ANARHISTI NA DELU. Iz Rima je odpotovalo v Atene dvanajst tajnih agentov državne policije, da nadzorujejo med navzočnostjo italijanskega kralja v Atenah osebe, ki so na sumu, da so anarhisti. Ker so bila oblastva obveščena, da nameravata iz Brindizija dva tujca odpotovati na Grško. strogo stražijo vse lukc. V Atenah mnogo pričakujejo od tega obiska, ki naj bi oba naroda drugega drugemu približal. Sofija, 29. marca. »Den« razpravlja 29. t. m. o adresi londonskega balkanskega komiteja ter izjavlja, da plemenski boji v Makedoniji ne bodo ponehali in tudi ne smejo ponehati, ker Bolgarija hoče, da bodi Makedonija avtonomna, Srbi m Grki pa hočejo Makedonijo med seboj razdeliti. Angleži da morajo uvideti upravičenost bolgarskih teženj. D u n a j, 29. marca. V Makedoniji se zopet močno |X).iavlja vstaško gibanje. Civilni agenti velevlasti ter evropski orožniški častniki menijo, da bodo izbruhnili po grških velikonočnih praznikih veliki nemiri. B e I g r a d, 29. inarca. Bolgarski makedonski odbor je predsednika srbskega makedonskega odbora, generala Štefanoviča, člana tega odbora Jovanoviča, ki je obenem podpredsednik skupščine ter majorja Pešiča obsodil na smrt. FRANCOZI ZASEDLI UDJA. Pariz, 29. marca. Mesto Udja v Maroku so francoske čete zasedle včeraj ob 10. uri dopoldne, ne da bi sc jim kdo uprl. Šejk iz Udje je šel polkovniku Fehnanu, ki je poveljeval francoski okupacijski koloni, nasproti ter ga ie zagotavljal svoie prijaznosti napram francoskem oblastim. Dve stotniji Znavov ste prikorakali v mesto, ostale čete tabore izven mesta. SESTANEK BULOVVA S TITTONIJEM. Danes zvečer pride italijanski zunanji minister Tittoni v Rapallo ter bo še danes imel sestanek z nemškim državnim kancclarjem Biilowom. SESTANEK MED ANGLEŠKIM KRALJEM IN BOLGARSKIM KNFZOM. Sofija, 29. marca. »Den« poroča, da se snideta v kratkem angleški kralj in bolgarski knez v Biarritzu. INTERPELACIJA V FRANCOSKI ZBORNICI. Pariz, 29. marca. V francoski zbornici bodo zopet interpelirali. Gre za neki slučaj v konjeniški vojašnici v Rcinisu. Neki poročnik 22. dragonskega polka je namreč dal v prednjo izbočino sedla pribiti majhne žebljičke z ostrino nazuna.i, da navadi novince jahati pokončno; vrhtega so morali novinci nositi zelo visoke, trde in ozke ovratnike, da jih je bolelo, kadarkoli so se na konju sključili. KARDINAL LUIGI MACCHI UMRL. R i m, 29. marca. Danes jc umrl v Rimu na pljučnici kardinal Alojzij Mačehi. Ueiiuni boj. ANGLEŠKA V MAKEDONIJI. (Angleški balkanski komltč. — Nemirno gibanje.) London, 29. marca. Angleški balkanski komite, ki je sestavljen iz vplivnih politikov, pisateljev in finančnikov, je poslal vladam v Sofiji, Belgradu in Atenah noto. kjer jih naprosi, naj delajo na to. da ponehajo medsebojni boji med balkanskimi plemeni, da sc ho Angleška lažje zavzela za težnje balkanskih narodov. Nemški diplomatiški krogi smatrajo to za dokaz, da hoče Angleška izpodriniti na Balkanu Avstrijo in Rusijo, ki sta siccr izdelali reformni načrt za Makedonijo, a ga ne moreta izvesti. (Blamaža — Zužamaža.) lz Hreuovic se nam piše: Zbegani naši liberalci so zašli pretečeno nedeljo v prave hrenove vice, česar niso nikdar pričakovali. Shod pod Škrjanče-vim« kozolcem so modro prikrivali do zadnjega ■— našim ljudem. Računali pa so tako: Nekaj domačinov bode odšlo v Št. Peter. Ker je pri »fari« semenj bode prišlo mnogo tujcev iz vseh strani iu če stara garda iz Postojne do Razdrtega ob cesti le nekoliko migne sc bode ljudi gotovo kar trlo. Pa kako iznenadenje! Domačinov ni hotelo biti. Mesto pričakovanih 500 se je zbralo komaj 50 Hrenovčanov iz radovednosti; pa šc ti so nepoklicanim postojnskim »neodvisnim kmetom« take drobili, da so se morali same sebe sramovati. Pravijo, da jc nekaj čvekal ljubljanski Kam, kateremu so pritrjevali »bradati Mojzes«, neodvisni »bogati Jozuvc« in z delom »preobloženi Dušan«. Vspeha ni bilo nobenega, razun morda nekaj — pri krčmarici. Vse je kazalo na nepričakovani ■— liberalni pogreb, a na nobeno zmago, nad katero so obupali že liberalci sami z vsemi svojimi lažnjivimi spletkami. Časi so minuli, ko se je ljudem kar zapovedovalo. Tega so se zborovalci najmanjc nadejali v Hrenovicah — ko sc jih je popolnoma prezrlo. Bridka blamaža, kai ne ata Zužamaža! (Postojnski občinski gospodarji) so razposlali tc dni našim kmetom opomine, da plačajo dolgove in siccr dolgove od 7 let. Da ima to svoj namen je jasno. S tem vijakom in-direktno kličejo ljudstvu v spomin, da so si v »žlahti«. Bližajo se pa državnozborske volitve — oni so pa liberalci. (Poraz nasprotn kov »S. L. S.« v Črnem vrlm). Kopač in Kristan sta imela shod 25. marca letos za — »S. L. S.« v Črnem vrhu nad Idrijo. Prišlo jc tudi nekaj mokračev iz Idrije. Kopač jc mlatil stare reči: papež-boga-tin m njegovih 11.000 cimrov,« dr. Susteršič glasoval za kanone, hvalil francoske razmere, potem čez farje itd. Crnovršci so mu fino odgovarjali. Možu jc bilo vroče. Zanimiva jc bila stvar o kationih na sv. Gori, ker sta Kopača imenitno »pokopala« dva bivša vojaka in ga postavila na laž. Pa to jc Kopač mirno spravil. Tukajšnji posestnik je tudi povedal, kaj mislijo demokrat, prvaki o kmetu. Maiks pravi, da jc kmečko gospodarstvo najbolj leno in najneumnejše in da so rdečkarji že podpisali kmetu smrtno obsodbo. Kristana jc to silno zbodlo, da jc jel kričati, da je to laž! Najlepše pa je bilo to, da je Kopač proti koncu svojega farbanja sam prav tisto trdil, da jc namreč kmet izgubi en iu soc. demokrati mu hočejo samo dati šc medicine, da mu olajšajo smrtni boj. Gospod kaplan jima je prav srečno odgovarjal in ga nista mogla ugnati če tudi sta bila včasih osebna. Kristan je slovesno tajil kompromis z liberalci. Kristan je hotel tudi udariti idrijsko ljudsko posojilnico ter ji dokazati strankarstvo, a sc jc pri tem korenito opekel, da jc moral neresnico preklicati. Kopaču ic naposled lc zmanjkalo šlagcrjcv, ljudje pa so ju začeli podajati in Kristan jc začel tožiti da jc prehlajen. Kopač jc oblačil suknjo, gospod kaplan sc jima zahvali za res imenitno zabavo in shod sc jc ob navdušenih »živio-kli-cih na »S. L. S.« zaključil. (Volivni shodi za volivni okraj Litija, Višnjagora ln Radeče) bodo: v BoštanjU, Št. Janžu, Št. Juri|U pod Kumom, Svibnem, Prežganju (za župnije Prežganje, Šianga in Janče), v Šmartnem, Zagc-rju, na Savi in Vačah, v Polšmku, Sv. Križu, Višnjigori, Št. Vidu in na Krki. Na teh shodih bo poročal kandidat S. L. S. g. I ran Povše. (Dr. Dermota), kandidat soc. demokratov se je v nedeljo 24. t. m. predstavljal na Jesenicah na shodu pri Počivavšku. Vseh navzočih jc bilo 102 moška, 4 ženske in en otrok. Predsednik shoda je bil občinski tajnik Humer. Največ je bilo železničarjev, 5 naprednja-kov in nekaj tovarniških delavcev. Dr. Dermota se le mislil poslušavcem prikupiti posebno s tem, da je izjavil, da se ne bo pustil komandirati od farjev (od judov pa, kaj ne?) konstatiral je, da zmagal sicer ne bo še sedaj, gotovo pa čez deset let. Kmete je pridobival zase s tem, da je oponašal načelnika »S. L. S.« dr. Šusteršiča, da je delal samo za kmete, ker je glasoval za zapor proti srbski meji in sc je živina podražila, za delavce pa da ni nič storil. Seveda zato bodo Dermoto prijatelja kmetov volili vsi napredni kmet e. Obljubil, da bo na belo nedeljo zopet prišel in razvil svoi program. Kritiko o Dermotovem govoru je izrekel priprost delavec: » To je dvakrat Dremota.« Shod na Jesenicah.) Velikonočni ponedeljek priredita v »Delavskem domu« popoldne ob tretji uri volivni shod deželna poslanca dr. Krek in Pogačnik. (Shode v Idriji in po okolici) je napravil Kopač zadnji teden. Najbolj zanimivo je bilo v Idriji, ko je Kopač trdil, da je žal še »vse črno«, Kristan pa vedno govori, da ima že povsod veliko večino. (Liberalni kandidat Gruden) se menda uči govor, ki ga potem sproži po svojem okraju. Najboljše bi ga seveda govoril sam sebi v sobi. Zato mu svetujemo, naj to stori, potem pa da govor natisniti in ga razpošlje v svet. (Iz Senožeč) sc nam poroča: Tako daleč smo torej prišli \ Senožečah, da liberalci niti shoda ne upajo napraviti v nekdaj tako trdni postojanki. Pri zadnjih volitvah so bili naši lc trije glasovi, vsi drugi nasprotni. Kako je to? Še lani je pisal »Slov. Narod«, da kaplan nima nikogar na svoji strani. Ce je to res, zakaj sc ni napovedani shod vršil? Govori se. da radi tega, ker nikogar ni bilo. V ponedeljek sc je sešlo 12, reci dvanajst liberalcev, dva sta prišla celo iz vrabške tare, menda Vovk in Medved, da bi malo zagodrnjala. Nekdo jih je vprašal, kaj da iščeta, pa pravita, da bi rada z Garzarolijem govorila. Pač nista vedela, da jih jc ta zapustil in sc odpeljal v Opatijo. V »Slov. Narodu« in v »Notranjcu« je bil shod napovedan. Garzaroli pa ni pustil plakatov nabiti, usede! se je v kočijo in se odpeljal že opoldne pred shodom odtod; svoje krotke ovčice ie pa pustil čakati na ta fantastični shod. (Iz postojnskega volivnega okraja.) Znano jc, da so postavili »neodvisni kmetje« za kandidata Josipa Deklevo. Vedno trdijo: »Mi smo nad strankami, nismo ne libcralci, ne klerikalci.« So pa v tem navdušenju tako slepo zatelebani v svojo »neodvisnost«, da se dajo voditi najzagrizenejšim liberalcem in da vse njih gibanje podpirajo pred vsem libcralci, o katerih so trdili, da ne delajo nič za kmeta. Če to ni slepota, potem res ne vemo, kaj naj imenujemo slepoto. Da to podpirajo, oziroma vodijo naši liberalni gospodje, je čisto umlji-vo. kajti le-ti dobro vedo, da bi se s kandidatom, ki bi se imenoval »liberalen« tudi v javnosti, nesmrtno blamirali. Da pa dobijo saj nekaj kmečkih glasov, gredo v boj za moža, ki je tudi kandidat »neodvisnih« kmetov. Liberalci sami vedo, da gospod Dekleva nima niti zmožnosti za državnega poslanca, kaj še, da bi ga primerjali z Žitnikom glede sposobnosti. To nam jasno kaže slučaj, ki se je pripetil pred par leti. ko je g. Dekleva nastopil ob priliki slovesne otvoritve nove ljudske šole. Gospodu Deklevi je sredi govora, katerega se jc menda učil najmanj tri tedne prej. zastala beseda in siromak si ni vedel pomagati ne naprej nc nazaj. Iz mučnega položaja in zadrege je rešil njega in občinstvo poleg stoječi gospod dekan, ki je prijel za besedo in vsaj trenutek nekoliko ublažil velikansko blamažo g. Dekleve. Ta dogodek je šc marsikomu v spominu in jasno kaže. kako bi gosp. Dekleva naravnost presenetil državni zbor s svojim govorom, ko bi bil izvoljen. No, bomo že skrbeli, da mu ne bo treba doživljati podobnih bi amaž tudi v državnem zboru. (Shod na Dolenjem Zemonu.) Oziraje se na dnevno vest »Slov. Naroda« z dne 27. t. m. št. 70 izjavljava podpisana, da je vsak stavek v dotični vesti laž; najgorje so pa laži, ki se tičejo najinih oseb. — Trnovo, 29. marca 1907. J. Ravnihar, nadučitelj. Jernej Hrovat, kaplan. (Volivna borba v 10. volivnem okraju) postaja zares borba. Proti oficijclnemu kandidatu S. L. S. učitelju Jakliču, čigar kandidatura je bila na zaupnem shodu soglasno sprejeta in katero kandidaturo jc odbor kmečke zveze soglasno sprejel, jc postavila ribniška dolina kandidata kaplana Skubica. Kdor pozna razmere v ribniški fari, kjer jc Skubic duša vsega gibanja, ve, da se jc to zgodilo iz ljubezni in spoštovanja do g. kaplana. Volivni shod v Ribnici jc vsakemu, kdor ima količkaj jasen pogled, pokazal, da so ribniški kmetje izključno, razen malih izjem, trdni pristaši S. L. S. Sedaj pa se jim obešajo na suknjo celo liberalni in »mladi« škrici, ker sami nikamor nc morejo. Zato so na shod prišli tudi tisti »neodvisni kmetje« a la Križmanov Matija. ki so sc na volivnem shodu Šukljetovem najbolj divje obnašali, so prišli liberalci dr. Schiffrcr, Pirker. kavarnar itd. Za ta. shod jc agitiral med drugimi »značajni« Nace Urhar. Da ti ljudje do kaplana Skubica nimajo nobene ljubezni, je znano ter ga ravnotako sovražijo kakor Jakliča, kar so dovolj pokazale zadnje »Narodove« številke. Tem ljudem gre samo za to, da zadajo udarec S. L. S. in njenemu vodstvu. Ves pojav je znamenje, da je liberalna stranka v Ribnici popolnoma onemogla. Sama ne more ničesar več napraviti, zato so v svoji hinavski spietkariji raztrosili laž: »L a rov ž dela za Skubica!« Laž ima pa od nekdaj kratke noge. Predno bo liberalna stranka v Ribnici poginila, bi zopet rada obrnila se do duhovnika, da ji pomaga iz tega sveta. G. Skubic ii lx> vsekako drage volje krepko pomagal na oni svet, kakor je vedno bil navdušeno vesel, ko jc liberalstvo legalo na smrtno posteljo. A predno bo liberalstvo v ribniški dolini izdihnilo, bo stalo še na ostri sodbi pred dobrim in trdno katoliškim ljudstvom ribniškim radi svojih neznačajnih spletk. Zadeva o šoli in druge bodo delale liberalcem še britke trenotke. (Socialnodemokratiškl shod) ix> § 2. sc je vršil pretečeno nedeljo v Škofji Loki v gostilni pri Finfarju. Lovil je kaline in slavo pel mokraški družbi Binderjev mizarski pomočnik Janez Schncider iz Ljubljane, rojen Lo-čan. Teden prej je letal okoli rokodelcev in kmetov in jih vabil na ta shod, oeš, nov raj se na svetu začne. Poslušalo ga je kakih 35 oseb, vjel pa ie le kakih 13 mizarskih pomočnikov, ki vse mogoče pričakujejo za darovane kro-nice. Da jih le ne bo up varal! Ker je sklicatelj in govornik šc mlad, nedorasel fantek, ni mogel vsega zapomniti, kar so mu ljubljanski voditelji v glavo nabasali, zato ni mogel veliko o socialnodemokraškem raju povedati in jc svoje poslušalce potolažil, da je vse še veliko lepše, a da on ne more vsega popisati, zato bodo drugi za njim prišli Ločanom novo luč prižigat. (Ne za stvar, ampak za osebo.) Na shodu v Žalcu je dr. Kukovec rekel med drugim: »Nedavno je izgovoril dr. Korošec besede: Nam nc gre toliko za osebe, ampak za stvar samo. Jaz pa vam rečem: Nam pa se ne gre toliko za stvar, kakor v prvi vrsti za osebe.« To je ravno staro liberalno protiljudsko načelo, ki išče le osebe in osebne koristi, ter zameče stvar, to je splošne ljudske koristi. (Predrznost štajerskih slovenskih liberalcev). Iz Rogatca smo prejeli včeraj brzojavko: Okrajni zastop celjski pošilja občinskim uradom vol. okraja Kozje, Rogatec, Šmarje, uradno prosto po svojem tajniku O. Kušec vabila na liberalni shod pri Šmeku v Mestinji na dan 7. aprila. Plakate bodo na velikonočno nedeljo pripeljali liberalci. — Politično društvo Rogatec. (Kazenska razprava radi motenja shoda) slovenske kmečke zveze v Trbovljah je uvedena zoper nekatere kričače; o uspehu poročamo ! (Volivni shodi slovenske kmečke zveze) so se vršili 19. sušca t. I. v Zakotu pri Brežicah, 24. sušca na Dovškem pri Rajhenburgu, v Št. Rupertu nad Laškim, ter 25. sušca v Zdo-lah pri Vidmu. (Ljudski tabor) na Blanci pri Sevnici sc vrši na Belo nedeljo 7. aprila. Govore Roškar, dr. Benkovič in dr. Jankovič. (Volilni imeniki) so v mnogih štajerskih občinah že razpoloženi. Nujna potreba je, da sc vestno pregledajo in izvrše potrebne reklamacije. Pri zadnji volitvi za državni zbor so bili marsikje naši najbolj zanesl ivi somišljeniki izpuščeni ter so vsled tega izgubili volivno pravico. Nihče naj vsled tega ne zamudi pregledati volivne imenike. To je prvo delo za volitve! Potem pa agitacija! Pomisliti nam jc treba, da bomo stali trem strankam nasproti in da bo torej moral zadnji naš somišljenik na volišče, ako hočemo zmagati. (Koroški Slovenci) prirede 1. aprila shod v Koprivnici in v Št. Vidu v Podjunski. — Na belo nedeljo dne 7. aprila bo shod v Pre-valjah. (Neštevllne reklamacije.) Delo z reklamacijami je v nekaterih krajih postalo ogromno. V Pragi je v 14-dnevni reklamacijski dobi bilo podanih 41.000 reklamacij. Volivci S. L. S.! Poslužujte se prav pridno reklamacijske pravice ! Dnevne novice. + Buržoazjska stranka in Ljubljana. Dr. Tavčar sc je oglasil v »Narodu« proti »Slo-vcncu«, ki je pribil njegovo definicijo, da so liberalci buržoazijska stranka. Seveda je toliko moža, da ne taji, kar jc rekel, pač pa razlaga svojo definicijo tako: »Mi smo in ostanemo napredna meščanska stranka«. S tem pa kaže dr. Tavčar, da sc nahaja v vedni zmoti, kajti njegova stranka ni niti napredna, niti meščanska. Napredna stranka ne more biti stranka, ki nasprotuje vsakemu socialnemu napredku ter je celo nasprotnica demokratične vol. pravicc. Pa tudi meščanska stranka niso več liberalci. Priznavamo, da so včasih meščani res smatrali liberalno stranko kot zastopnico svojih idej in interesov, a to jih ie minilo. Poraz liberalcev pri vol. reformi je meščanom pokazal, da na ta način izgube ves ugled in vso moč. Prvi so izprevideli dunajski meščani, da je treba v sedanji dobi nastopati drugače iu so prestopili v krščansko-socialni tabor. Isti proces se bo prej ali slej izvršil tudi v Ljubljani, in mi upamo, da bo v doglednem času ljubljanski meščan stal složno ob strani zastopnikom ostalega slovenskega ljudstva. Kai pa ima meščan šc od liberalcev? Ali more od te stranke šc kaj pričakovati? Med držav-nozborskimi poslanci, kakor zdaj kaže, nc bo najbrže niti enega »Narodovca« več. Ljudje te bande več ne marajo. Treba jc na deežli reči samo: Ta je »Narodovec« ali liberalec, pa vse beži od njega. In tudi če bi Ljubljančanje res bili šc toliko slepi, da bi. kljubujoč vsemu ljudstvu na deželi, izvolili liberalca, bi bil ta osamel tič na Dunaju, ki ga ne bi marali naši v svo i sredi. To ljubljanski meščan čuti, in zato ne pride več niti poslušat liberalnih govornikov, če ga šc tako vabijo in rote. To sc je jasno pokazalo pri zadnjih poizkusih z li- beralnimi shodi. Meščana ni več na liberalni shod. tako da je meščanski element danes na shodih »S. L. S.« bolje zastopan, kakor pa na liberalnih. Liberalci štejejo vsacega liberalnega učitelja ali pisarja liberalnega advokata, magistrata ali »Slavije« med meščane, in si domišljujejo potem, da so meščanska stranka. Mi smo prepričani, da bo ljubljanski meščan tudi v de.anju pokazal, da ne mara med deželo in mestom narediti samemu sebi v škodo nepremostljivega zidu. Kajti po volitvah bo tudi zavest v »S. L. S.« zrasla in bodo njeni pristaši mnogo krepkeje nastopali proti svojim nasprotnikom. Ljubljanski meščan ni tako neumen, da ne bi tega izprevidel, in mi smo prepričani, da če bi danes kdo po Ljubljani vsakega meščana posebej vprašal, ali je libcralec bi jih devet desetin reklo, da niso liberalci in da nimajo nič skupnega s to stranko. Toliko v pojasnilo, ker ne bi radi pustili v zmoti g. dr. Tavčarja, ki je sicer pošten človek, če nas tudi včasih pregrdo zmerja. Svojo poštenost je pokazal dr. Tavčar tudi s tem, da je strgal dr. Trillerju krinko z obraza in odkrito priznal kako vlogo je igral ta mož na famozneni shodu s kompromisom, ki ga liberalna stranka ni sklenila, ampak ki je bil le srčna želja Trillerjeva, Hribarjeva in dr. Kristanova. Triller molči, in to je značilno! Triller ne molči samo ampak je celo ušel iz Ljubljane. Odpeljal se je že pred par dnevi v Nico! Koliko časa bomo torej še čakali na vprašanje: Kdo se je zlagal? Da toliko časa moramo čakati je jako sumljivo in soc. demokratično delavstvo si lahko misli, da jc bilo res prodano liberalni — buržoaziji! + Berce v »Družbi sv. Cirila In Metoda«. Včerajšnji »Narod« je čutil potrebo svetu naznaniti, da so z Janezom Bercetoin izrinili liberalci iz vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda — insgr. Tomo Zupana. Kot »začasnega podtajnika« so spravili v vodstvo Janeza Ber-ccta, ki je začel seveda delovati na tako uspešen način, kakor v Sori. »Narod« pravi, da je zahteval msgr. Tomo Zupan od Berceta, da se naj spravi s škofom. Če je prvomestnik res to zahteval, mu je diktirala to zahtevo pač samo skrb za prospeh družbe, kajti to je vendar jasno, da Janez Berce, tak kot je zdaj, ni posebno priporočilo za družbo. Pa liberalci hočejo imeti Berceta ravno takega kot je, in so se bali, da bi sc njihov ljubi Berce in izpre-obrnil. Zato so se postavili zanj, msgr. Tomo Zupan je propadel in konec te afere je, da je dolgoletni prvomestnik te družbe, katerega ime je tako ozko spojeno z njo, izvajal posledice in odstopil. Kako težak je moral biti ta korak Zupanu, si vsakdo lahko misli, a liberalci so tembolj veseli svojega junaškega Berceta, ki je celo Zupana spravil iz družbe sv. Cirila in Metoda. »Narod« že napoveduje nov kurz v družbi in obljubuje, »da se bo družba korenito in modernim zahtevam in potrebam primerno reformirala,« in sicer tako, da bo to veselilo vsakega naprednega »Slovenca«. Lepe reči misli torej Berce izpeljati, in sadovi se bodo kmalu pokazali. Danes pišemo: »Berce v družbi sv. Cirila in Metoda«. Pa kmalu bomo pisali: »Sorška afera v družbi sv. Cirila in Metoda.« + Brezmejna predrznost dr. Chama. — Včeraj sta se zglasila pri dr. Šusteršiču dva silno mlada gospoda in sta hotela dr. Šusteršiča na odgovor zaradi besed, katere je govoril o »dohtaru« Chamu na shodu v Št. Petru. Vprašala sta, kedaj moreta govoriti z zastopniki dr. Šusteršičevimi v tej zadevi. Dr. Šusteršič jima ic prav kratko odgovoril, da sc s tem ne peča, nakar sta mlada gospoda hitro odšla. — Take predrznosti, da ne rabimo hujšega izraza, pa vendar še ni bilo. Cham že ccle tedne hodi po Kranjskem in predrzno širi »Narodova« natolcevanja o naših zaslužnih poslancih in S. L. S. ter osobito tudi o dr.Šu-steršiču. Če se niti pa nekoliko na kurja očesa stopi, pa hoče igrati razžaljeno jetrno klobaso in se postavi v junaško pozituro, da bi se dvo-bojeval. Šc tega se manjka, da bi taki mladeniči na odgovor postavljali v delu in boju za blagor ljudstva osivele može, ki ima.o važnejšega posla dosti. To je vendar vrhunec predrznosti in skrajni čas jc, da sc take mladeniče zavrne k študijam in k premišljevanju njihovega preteklega življenja, ki bi dalo lahko posebno okolu Trbiža in pa v Gradcu povod za razmotrivanja »častnih afer«. Dvobo-jevnik Cham bo odslej igral posebno lepo vlogo na shodih »neodvisnih kmetov«. Samo preveč bojevito se naj ne obnaša, kadar bo hodil po shodih! Naši fantje na deželi imajo čuden »šnajd« na take izzivače, na kar dr. Chama opozarjamo. Včasih tudi kar'brez sekundan-tov in prič opravijo. Sicer pa priznamo, da je dr. Cham iznašel edino sredstvo, s katerim je še mogoče liberalcem zmagati: Ako vse klerikalce pokoljejo, potem so pa liberalci na vrhu! Samo premalo jih jc, to je žalostno in prežalostne junake imajo. Mladeničema, ki sta prišla k dr. Šusteršiču. so sc stoječima pred dr. Šusteršičem šibila kolena in Chamovemu govorniku se je glas tako tresel, da je bila komika položaja popolna. Korajžo sta našla zopet še-le, ko sta bila na cesti. + Liberalni učitelji se zopet lažejo v zadnji številki »Učit. Tovariša«, da S. L. S. sovraži in zaničuje učiteljstvo. To nesramnost je treba pribiti za bodoče. Kdaj so liberalci imeli učitelje za kaj boljšega? Dr. Tavčar je v svojih povestih učitelju prisodil vedno naj-zaničljiveišo vlogo, libcralci so jili imeli vedno lc za priganjače, a so jih vedno pustili na cedilu, kadar je bilo treba obljube izpolnovati. Ali je kdaj prišlo ua misel liberalcem, da bi bili za državni zbor resno kandidirali kakega učitelja? Samo Jelcnca so kandidirali, pa zato, ker noben drug ni hotel prevzeti kandidature, pri kateri bi se le osmešil. To vlogo so prepustili učiteljstvu, in liberalni udi teli so si v čast šteli, da so sc smeli blamirati za liberalce. S. L. S. je pa učitelja spravila v deželni zbor in ga zdaj kandidira v državni zbor kot jasen dokaz, da ona, ki nič nemogočega nc obeta, kakor libcralci, to, kar jc mogoče, vsa- kemu stanu da, tudi učiteljskemu. In ravno zdaj se predrzne tista ostudna klika, ki je že toliko zla storila učiteljstvu, napadati S. L. S. Mi odgovorimo le s tem, da bomo svojim poslancem vsikdar resno klicali v spomin, naj nikdar nobenega koraka nc store za pristaše te lažnjive bande, ampak naj liberalcem učiteljskega stanu pripravijo usodo, ki jo zaslužijo ! — Na škofa Mahniča v Krku se huduje »Piccolo«, ker bo izdal v kratkem pastirski list, v katerem bo baje zapovedal svojemu duhovništvu, obdržati šc zanaprej glagolico, kakor se je sklenilo na sinodi v Krku. To da ie očiti upor proti zadnjemu dekretu svete kongregacije. Informacijo po še neobjavljenem pastirskem listu jc »Piccolu« podal neki dostojanstvenik, ki je pastirsko pismo že zaupno prebral .To mora biti lep dostojanstvenik. — Strokovna presoja avstrijskih vin na Dunaju. V torek, dne 26. L m. se je vršila na I »uiiaju strokovna presoja raznih avstrijskili vinorodnih krajev. Ta presoja je bila bolj strokovnega pomena, zategadelj zaključena. Najbolje je bila zastopana Nižjeavstrijska z raznovrstnimi vini. Tudi iz Kranjskega je bilo več vzorcev finejših izbranih in mešanih vin. Ker sc je šlo pri tej poskušnji konštatirati v prvi vrsti razloček enega in istega vina, enakega letnika, iz raznih vinorodnih krajev, so prišla v poštev glede strokovne presoje le vina iz leta 1905. Od kranjskih vin so najbolj ugajali burgundec beli in silvanec; pa tudi druge vrste, ki niso imele kake posebne napake, so jako vgajale. Pokazalo se je tudi pri tej priliki, da ko se kletarstvo pri nas še bolj povspne, bode mogoče postaviti na zunanji trg prav izborita namizna in buteljska domača vina. Fr. Goinbač. — Konferenca sodilitatis in hon. Sst. Co-rdis Jesu« za ljubljansko dekanijo bode dne 10. aprila t. 1. ob 10. uri dop. v knezoškofijski palači. — Imenovan je g. Franc Rupnik v Gorica za gozdarskega svetnika. — Divaška jama bode razsvetljena ob vsakem vremenu na velikonočni ponedeljek od 4—7 popoldne. Vstopnina 1 K. Slavnemu občinstvu se nudi prilika, da si ogleda to krasno, še premalo znano jamo z mnogobrojnimi, se lesketajočimi kapniki in zastori. Jama je v oskrbi tržaške podružnice »Slov. plan. društva«, katero vabi na mnogobrojni obisk in zatrjuje, da nikomur nc bode žal kdor se potrudi, da si ogleda ta podzemeljski čudež. Od postaje Divača se hodi peš 20 minut do iame. — Za telefonske naročnike. Ker so se razni telefonski naročniki pritožili proti štetiu klicev I. 1906, sklenilo je c. kr. trgovsko ministrstvo, da podeli onim telefonskim naročnikom, kateri se po omenjenem štetju čutijo oškodovane, pravico, da lahko sami določijo, v kateri izmed tarifnih razredov A B C in D naj se uvrste njihove postaje. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo poslalo bo tedaj v kratkem naročnikom poštnine prosto dopisnico, s katero imajo le-ti tarifne razrede katere so za njihove postaje sami izbrali, naznaniti najpozneje do 30. apria-t. 1. c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnal teljstvu. — Od Sv. Križa nad Jesenicami — Že več let bo, kar smo pri nns opustili železne rudnike in letos bomo zvozili zadnjo rudo dol na Savo. Kaj potem? Kaj bomo začeli z našimi voliči, če ne bomo imeli pozimi več zaslužka z vožnjo. In srebrna se nam tudi noče še pokazati, Čeprav napoveduje staro prerokovanje, da bo le še 6 rudarjev delalo, potem se bo pa srebrna ruda odprla in potlej nastopijo zopet boljši časi za nas. In samo 6 rudarjev res dela še tukaj, seveda ne v jamah, pač pa v kameno-lomu, drugi pa morajo hoditi na Savo v tovarno. — Hencej! Tisto srenisko hruško tam pri župnišču, ki je bila vsako leto o vseh svetih zrela in tako rada obrodila, so tudi posekali mrcine! — Tudi tukaj imamo dolgo in mrzlo zimo, pa zdravo, ker od Kresa sem smo šele dva mala otroka za-grebli, drugi smo zdravi kot smreke. Imeli smo primeroma prav malo snega, ki se nas še vedno drži in bil je tudi skoziinskozi dober sanenec. Pa vedno še piše oster sever sem čez Klek tako, da bi se moral človek skoraj vedno za ušesa držati. — Na Viču bo velikonočen ponedeljek ob 10. dopoldne prevzvišeni knez in škof Dr. Anton Bon. Jeglič blagoslovil temeljni kamen in temelje nove cerkve svetega Antona Padovanskega, po blagoslovu bo pridiga in sv. maša. Za to slavnost delajo Vičani velike priprave, samo Bog daj lepo vreme. Vsi dobrotniki cerkve in častilci svetega Antona uljudno povabljenil — Za predstave slovenske opere v Va-raždlnu je gledališče v Varaždinu za cel operni ciklus že popolnoma razprodano. — Umrla je včeraj v Logatcu gospa Josipina Tolazzi, stara 65 let. — Cesarjevo podobo so prebodi! italijanski srednješolski dijaki v Trstu. Vrši se stroga preiskava. — Uboj. Posestnika Franca Malija iz Kandije pri Novem mestu jc 27. L m. nekdo tako udaril s koloni, da je takoj izgubil zavest in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer jc drugi dan umrl. Dasiravno so zaprli že 12 osumljencev, storilca še niso mogli dohiti. Mali se ie bil nedavno vrnil iz Amerike. — Strokovno predavanje. Na velikonočni ponedeljek popoldne ob treh priredi deželni vinarski komisar g. Fr. Gombač strokovno predavanje o vinstvu, sadjarstvu in zadružništvu v Vrabčah nad Vipavo. Zaščitna zaamka: „S?dro" Trgovina z oblačilnim blagom I arija Rovsek, Ljubljana, Kolodvorske ulice šle«. 35 nasproti ,,Tišlerjewe gostilne«. Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, Icovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost Iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem 2519 19 Marija Rovfiek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne' SJT Najcenejša vožnja ¥ Ameriko. ISK Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek ! loon in looo dam in gospodov, meil temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikuj jo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-OV I edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agrcev. Manul se dobiva v škatljah po K I'—, K 2'— t lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno. Glavna zaloga: Fran Vitek in drug., Praga, Vodičkova ulica 548 VHfT V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drožeriji. 568 25—2 Mednarodna razstava PARIZ 1906. 1. cena, velika zlata svetinja. § Denar nazoj ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase lc pomada za lase Piliosin". Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50. Razpošilja le proti povzetju H. AUER Dunaj, IX/2, NuBdorferstraSt štev. 3 44. Zahtevajte zastonj Id franko moj veliki, bogsio llastrovan Klavni cenik z nad BOOO ilikaml vith vrat aikrlnaitita, »rebrnih In zlatih d; z znamko lionlopf, Baba, Umog«, SchaRbtuscn. Ulanhui.t< kakor ludl vieb vrsi aolldnib zlatnln In arebruin po t^rtrolb tovarniških eni tli. Nlkel. remont, ora......K V— ■lil. Roakopl patent nra .... , 1 — , , črna |ekl. rem nra , l'— Svlc. Izvir. Roakopl pal. nra . . , S-— Ooldln rem. ura .Luna" koles|e „ irebr. , , .Olorla' , ,8 48 , , dvojni plaft . , 12 SO , oklep, verlilca z rinčico na pero ln karab., 15 gr. letka , 3-caika Tnla nlkel. nra a aldro i .Luna" kolesjem . . . 10 50 ara a kukavico K 8-50, budilka K 3 90, kuhln|aka ura K V— ivarcvaldska ura K 2 80. Zk vaako uro Sletno pismeno Jamstvo t Alkak risi kol Zamena dovoljena, »U 4enar iut| I Frv* tovarna za ure Hanns Konrad v Most« 1789 (Briix) št. 654, Cesko 61 Postavno zavarovano. Aliein echterBalsam m im htebMgiHptkaki M A.Thltrry i« Prtgrad* M ItUtok-SaMrtran. Vsako ponarejanje kaznivo Edino pristen je Thierryjev balzam z zeleno znamko nred m Mi ■Kimil; 1 M«. i ■S 2 • V ■; •■ ii « .'• k! >f .1 IIN u z IČS^-M IŠSIIl* zhIoso hišne oprave. ••• ••• ••• ••• Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modroce, žimrtice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. 579 3 NaroČila SC fočao Izvriujejo. — Cenik s podobami zastonj in franko. | Smrekove in črnega borovca v visoki legi zrastle, močne, 3 letne, po 5 K za tisoč kosov: dalje enkrat in večkrat prešolane močne smrekove sadike do 60 cm visoke po IO—25 X. za tisoč kosov. — Za parke se oddajo večkrat prešolana smrekova in mecesnova drevesca po 1 —l-5m visoka s prstjo pri koreninah vred kos po 2—3 K Vsa naročila se izvršujejo dokler kaj zaloge z zavojem vred loko Trbovlje, železniška postaja. 640 6—3 Naročila na M. Kirchschlager v Ljubljani. ponudbo. *JUL JUKKUKi FR. ČUDEN, S^j urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. Častiti JJ. ženini in neueste[ Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe sien*k» ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in Ctiina-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franku in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. Vabi in se priporoča za obilni obisk Fr. Čuden, 131 - urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve. Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti šo to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige /a nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo *amo do selitve, t. j. do 30. aprila tikolega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2-—, zlata obreza (mesto K 3 4(>) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5 —) samo K 3'—, fina bela vezava (mesto K b-40) samo K 3 20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peli pomnoženi natis 1899 Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv- Frančiška Šaleškega Filoteja ali navo«l k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1 50, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. /lata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko živ-henje v srečno posmrtnost: knjiga ni -troga, t.mveč up iva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali n^uki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895 Rdeča obreza (mesto K 1 t,0) samo K 1—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častni presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četiti natis 1890 Šagrin-usnje. okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uicdil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., re- zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino B vin več. Kmetom v pomofi. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Beke, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) samo K — 20, s poštnino 5 vin. več. Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano >mestj K 2-—) samo K 150, s pišt-nino 20 vin več Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Zalotil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 160) samo K - "90, s poštnino vO vin. več. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašel), 1906 Broširano (mesto K 2'—) samo K 1-50, b poštnino 20 vin. več. Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906 Broširano (mesto K. 4-80 samo K 3 80, vezano i mesto K 6"—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več. Za duhovniško porabo: Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6 —) samo po K 3 —, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo .Ljubosumnost. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Pui, župnik, 190O. Broširano (me-ito K 4 —1 sarno K 2 80, vezano ('mesto K 5 20) samo K 3'9<\ s poštnino 30 vin več. Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1'—, vezanj (mesto K 3 2i ) samo K 2 2\ s poštnino 30 v več. Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Vcternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mc-t i K 9'-) samo K 6 90, vezani (me^to K 12 20) samo K 9 80 Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril ar R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1 20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več. Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič Letnik 1887, 1-91, 1*92, 1893, 1891, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4—, s poštnino 30 vin. več. Kakor že povedano, velja znižana cena samo do 30. aprila t. 1. 509 lo ,.KATOLIŠKA BUKVAMA" U Ljubljani. si mlmmmn N N N N N N m K K N M N N N N ■š •S N A n N N N K N N H N (B V m \ v^ J, ^ iS iono, Mmm ulice šteu. vljudno naznanjata, dn je zaloja ZSI spomladansko SeZOnO tako v oblekah za gospode in dečke, kakor v konfekciji za dame to popolna in so priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 601 6 - R S* S Cementarna na Pešati A. ZAJEC p. Ool pri Ljubljani. Sla »nim cestnini odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah. Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje nin7ojl, nJn$AQ v raznih barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne mu^aiA JJIUild njh vzorcih p0 k 3-5 za 1 m2 MBMMBBBBflBMBaBCTBBBBMMBMaBBgBBBaBMMBBMlBiMMBMa b r u š ene6 In 'p ol i rane »marmornate mozaik plošče", ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago. • 64i 2 Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci n i zahteVo. j Slaščičarn, kavarna in pekama JAKOB Stari trg št. 21 .............^^^ | ^OOOOOdOOOOdOOOOOdOOM mmmmKmmmmmmm Sl. občinstvu priporočam ob priliki . uslilionočiiih, prozniRou svojo ieliko zalogo različnih cukrenin, kakor ta li galanterijskih pirhov. V zalogi imam v veliki i/beri domača in inozemska vina v steklenicah, naj-f nej;e likerje, pravi nia>askin i/. Zadra, benediktinec,alaš in drugo. Vsak dan sveži J&1J4U0 IfllJ modernimi , velikimi brzoparniki iz \Ui tjubljanečezAntwerpen vNcwYork 0 je proga Q rdeče zvezde .Red Star Line". Na naših parnikih: .Finland", ,Kroonland% „Vaderland", tZeela'd" in „Samlanda, kateri v^ak tedin v sobotah oskrbujejo red io vožnjo niud Antwerpnom -n No\v Yoikom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba n spalnice, po novem urejene v kajite /a 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika tmir.entnega pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod iz LJubljane vsak torek popoidon. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mes;c vožnjo čez Kanado, katera pa je iidamo cenejša kakor nu Ne\v Ywrk. Pojasnila daje ladno potrjeni zastopnik m c v Ljubljani, Kolodvorsko ultoa odslej ditev. 26 od juž- ^ nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starera tišlerju". 82 i* V \f IOOOOOOOOO 00*00000 Podpisana ima v zalogi cnjraznovtgtnajše trpežno, kr&pao blago »a bandera, baldahlne, raznobarvna plašče, kanuje, pluviale, dalmatike, ve-luniu, alfco, koretelje prte itd. sploh vse, kar so rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi, Udi Teženje, prenovljenje stare obleke ln vsa popru-rtln. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji cen! bandera Iu vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da te blagovoli pri naročilih obirati na domačo tvrdko ter ne uvaf.ujejo tujih tvrdk, diR-Stev ic potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo e«;no, iatrjuje, da hodu hvaloina tudi ia najmanjše naračilc Najodličnejžim spoštovaaiam se priporoči 2803 So—13 Ana Hofbauer, 5jnoJitel]iGa zaiogs eerkvono obleko, orodjH in posods v LJnblJanl, Wolfovo nlioe 4. fr fr fr fr fr fr -if« fr fr fr H Dne 26. marca t. I. prodalo se bode dražbenim potom proti gotovemu plačilu 40 komadov goveje živine FAFF-ovi šivalni stroji «o najboljši za rodbinsko porabo. v S3T SIwaj©, g o ti j o in pleto Tgsg neprekosno za obrtne namen© j šivajoč sem in tje (Kugellager). Glavno zastopstvo i FRAN TSCH1I2KEL " Ljubljana, Mestni trg 0. Kočevja, v gradu. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev ■»m vseh tesarskih del, kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mosfoue, ter cestne in *odne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 44,10 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. (pinegavske pasme) in sicer: breje krave, junice, bike in mlado živino. Kupljeno goved se bode moralo takoj odpeljati. Dražba se prične omenjeni dan ob IO. uri dopoludne pri posestniku Josipu Dekiewg* v Postajni št. 118. M9 1-1 iiliiiiiiižt.^ rsiižSiiiižsšSšiiiiiiiiiiiliitiiižiSiiSiiSiSSJii I Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu J Avgusta Agnola v Ljubljani i! Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca" «91» «s| se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre- vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega »■>•* jt | umetnega steklarstva m slikanja na steklo Bkui. hu » za stefclarstvo v figuralni En navadni orna- mciitiliij stavbno ter portalno steklarstvo ZH kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Hjf Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-j'' lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, ponj dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 62-11 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del. so na razpolago p. is. odjemalcem v ogled. '--i • Pozor! Kupci in prodajalci! Pozor! Vsled povzdige in izboljšanja že dveh običajnih semnjev na Col-u (Podvelb pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta podpisano županstvo v'judno vabi vse kupce, kiikor tudi prodajalce živine in sploh trgowce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. — Ker se tukajšnja občina nahaja ravno na razpotju, je pričakovati lepega uspeha. Županstvo na CoIu dne 12. inarca k907. Ivan Pregelj, župan. 6 3 K4HH CESKIM HRANILNIC, rr^-^ 3 I« s j V1 C - t 'iv-nt'^. , '.v iVSSi^ f i L, Wippiin;erstr. U _ _ _ ___CUatFedni banka česUvnh npolitelun) lili —I—— * r * Vlog« nn knj*xic« in ra6u» * \ in 4 ' , %, Pa»oj>ln okraj.m, mestom, oboinmn in rlrn^im |»vnim korpor»clj»m proti >niorHr«cljt n» Kupovanj« in prodaj* wr*dn. papirje«, i 4 j' 1» ',». upnvnt pristojbini F i ni.mji- «i> jr juvnih pottjetij. Eitiisij« iustnili 4 *|, &.»»»-Uprav« in Ativntnn ralogn t»r«>* pl »'inn. kovnih otiligucij, Imlrrr ti?iv«|. pupiljru. «i|!i!rno»l in tr.-»in r■ 1»;It kavcije. S H 'II I'!!'! II ■■■! „ Dol. kap. 7,000.000-- H - Tttc^rviBl .ftforobtak.". J 2 Deponirani« kavcij hi j - vadij ratnfb vt»I. ~ . Cakont menile •»'■• _ ; dcnAruih tavodov. g • Raiikovn« Informacij« - ln »vrt« hrstplaino. ' SHSBieBeraES■ "T-T"V• TT*?:".SS '•■i-- ; -''i VVptVHr*'*-■ r,. i, <■.»*«(''' - patent V% 5at5cbcK t asbestnl cementni Skril] EterniJ tovarne LUDINIG HATSCHEKi Najboljša streha sedanjosti. Najdalekosežneje poroštvo. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. ^^^bkbb Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte I — Glavno zastopstvo za južne pokrajine:' Delniška družba tvornice ©portlant cementa Dovje In v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn. krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. , „ 682 26_3 i : j i i' x i i i < Pri nakupovanju zzz suknenega in manufakturnega zzzzn blaga = opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 811 58—81 Velika zaloga v -s vsem naprej! Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu za Kranjsko IVAN ]AX & SIN, Ljubljana. DanajsKa cesta 17. Najbolje urejena popravljalnaca v hiši. suknenih ostankov.' mmmMMmm UellkansKo KuedilnUurška amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oves, Jeruzalem, goli Ječ« men, rusko Riga-ganeno seriie, stotne buče, vsake vrste defeljno, tsravno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri 5 o-- kolesa ■ motorna kolesa znamka poznavalcev. Diana- kolesa Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko kljnčarničsrstvo. Mčne vidre in smlke 427 9-6 v Ljuisijam nasproti frančiškanske cerkve. Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna & Co. Oraždani In Tečin n. L. je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego In ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožetijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 6 J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškova uliss 4, Pivovarna d: PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice t priporoča izvrstno marčno pivo —— v sodčkih bi steklenicah. -. ^»starejša »vedarnka tvrdka, — Uttaa. pred 100 !•« upeve priporoča »elečastlll duhovščin lltr »lavntmo občhutv« lajamSeno pristne fiebelno - voščene sveče in ccrkev, pogrebe In procealje, voščene zvitke, izbornl mčd-pitanee io|l I( doblvA v steklenicah, il-.all|nb Id ikallb » pol|nbnl »el»- kosti ter poceni. Kupuje ae ludl vsnk ča» med v piiujlh, aodčklb, kakor tadl ,oitb la ruho sntovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila ae loplo priporoča In zagotavlja ločna In poJteoo poilrečl. 18SG 52 9 liJUBUJflrlA, Prežernove (Slonove) ulice 7. Perlesova biJ«. .««» ' " ..... ~ M priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko opa-dajočih predmetov: il6no omrežje na stroj, obiiajilae mize, ograjo na snirudvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, ielezao atole itd. Spccijaliteta: v&ljldnl saatorl in eolndrve plahte po najnovejšsm zistemu s sainodvigalniml 1509 62—69 oporami brez vi)akov. Prodaja nn debelo in drobno. 9® je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot Iz Ljubljane w ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n« prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« ln karte,prodaja glavni zastopnik A & D RILI O D LASEK, Ljubljana, Sloras«> &k©-«f© ulice £5, poleg cerkve Srca Jezusovega. < i r ii c* * le lz kranjskega lanenega olja 1610 100-6* prodaja v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bar« flrniižev, lakov insteklarskega kl«- ja. Največja zal-jga teari»«»Sin©J00 tisoč mark čistega dobička. Krasna praksa teh osrečevalcev delavstva. Socialist in tismlljenke. Požrtvovalnost krščanske ljubezni se jc neštetokrat pokazala v najbolj pretresljivih in najkrasnejših oblikah, a ne samo da io socialisti tajc. v svojem besnem sovraštvu jo še celo sramote na naj-podlejši način. Nedavno so se po severnem Francoskem razširile črne koze. Clemenceau je ob tej priliki v zbornici poudarjal, da enemu bolniku strežeta dve usmiljenki. Soc. demo-kraški poslanec Dejante seveda ic inoral za-klicati: »Ni čuda, da je bil zastrupljen, če mu je stregla usmiljenka.« Njegovi rdeči sodrugi sami 11111 niso mogli pritrditi in so sramujoč se preprečili natisk tega medklica v sejinem zapisniku. Bolezen se je zanesla tudi v Bre-tanjo in svetne strežnice so se branile, dc-vati trupla v krste, boječ se da se ne okužijo. Zopet sta bili dve usmiljenki, ki sta prevzeli nevarni posel in tudi umrli kmalu potem kot žrtvi svojega poklica. O tem in podobnem naši rdečkarji molče. Od služkinje do doktorice. Pavla Meier. liči kamnoseka v M6ckmlihlu, je pred leti odšla na Angleško služit. Začela se je učiti in po desetletnem študiju je bila na edinburškcm vseučilišču promovirana doktorico. Nova zdravnica se je odločila, da se posveti delovanju v kitajskih misijonih. Premoženje iz napitnin. Listi poročajo o Francois Dumomi, mladem francoskem natakarju, ki sc je iz Denderja v Zedinjcnih državah Severne Amerike povrnil po petih letih v svoje rojstno mesto, da si je tekom tega časa prihranil samo pri napitninah 150.000 kron. Prva štiri leta je imel Dtimon dohodke kot dober zdravnik ali odvetnik, peto leto pa je prekosil samega ministra. Seveda mu je bilo mogoče priti do tolikega premoženja le, ker govori popolnoma gladko precej jezikov. Tudi Charles Miller, ki je služil za natakarja v newyorškem hotelu »Astor House«, ne more tožiti o slabih dohodkih, kajti tekom trideset let so mu gostje darovali 500.000 kron-s katerimi, se je mož odtegnil zadovoljen iz dobičkanosne javnosti. Seveda sc pa nikakor ne more kosati 7. newyorškim stanovskim tovarišem I1enry Hudsonoin, ki je na napitninah spravil skupaj približno deset milijonov kron. Seveda je tako srečnih ljudi malo, vendar pa jc v Newyorku in drugih večjih mestih mnogo natakarjev, ki služijo na leto iki 25.000 kron. Višji natakar prvega newyor-škega hotela je na primer lasuiik hleva, jahte in avtomobila. Pri nas so napitnine seveda manjše, a navzlic temu tolike, da mora na primer natakar v najfinejši dunajski kavarni lastniku plačevati letnih 8000 kron, da sme pri njem služiti. Zapad se je začel glede napitnin bližati bakšišu Vzhodu, kar se zelo občuti že na Dunaju. Mednarodni kongres arhitektov se bode vršil v drugi polovici meseca maja na Dunaju ped pokroviteljstvom našega cesarja. Predsedoval bode kongresu znameniti arhitekt profesor VVagner in sc Iki vršil v svečanostnih dvoranah dunajske dvorne palače. S kongresom lK> združena arhitektoniška razstava. Železniška nesreča v Ameriki. I/. Coltona v Kaliforniji poročajo: Južni Pacific vlak iz Nc\v Orlansa v San Francisko je skočil s tira. 26 oseb jc mrtvih, I00 ranjenih, med njimi več smrtnonevarno. Večina ranjencev jc Italijanov. V štirih dneh čez Atlantski ocean. Amerikanski inžener Leviš Nikson jc izumel plin, ki da stroju ladje tako gonilno moč. da je mogoče prevoziti Atlantski ocean v štirih dneh; seveda so sestavine tega plina tajne. Prva ladja, ki jo goni novi stroj, je torpedni čoln, namenjen za rusko mornarico, ter ima 650 ton; stroj pa 12.000 konjskih moči, s katerimi prevozi na uro 30 vozlov, katero .število se lahko poviša na 33. Nikson namerava svojo iznajdbo uporabiti tudi pri gradnji novih brzoparnikov, ki bodo vozili z isto brzino. Povečana porabnost premoga. Ivan Ell-more, čevljar v Altoni v Pensilvaniji. je izumel nov način, po katerem more dobiti z eno tono premoga isti učinek kakor s štirimi. Ce namreč zmeša šest delov pepela z enim delom premoga in dodene še svojo iznajdeno tvarino, doseže s tem večjo toploto kakor z najboljšim premogom. Zavarovalnica proti kradnil sukenj. V večini dunajskih kavarcn so vpeljali tako-zvane »varnostne znamke«, ki stanejo poldrugo krono, da varujejo goste škode, ako jim jc slučajno ukradena suknja ali površnik.Kdor ima to znamko, dobi od zavarovalnice v slučaju. da jc prišel ob suknjo, odškodnino. Znamka velja za vse kavarne, ki so združene v tem kartelu. Policija v pasivnem odporu. Mestna policija v Brodvju v Galiciji izvršuje pasivni odpor, ker ji mestni očetje niso izboljšali plačo ter grozi, da prične v kratkem štrajkati. Akademični podobar, 27-letni Adolf Gro-tner se je ustrelil v dunajskem mestnem parku. Na velikonočni ponedeljek bi se bil inoral oženiti, a se je rajši usmrtil, ker se je bal, da ne bo mogel dostojno preživeti svoje soproge. Bombni napad v Carigradu. Dne 29. t. m. se je razpočila v Peri bomba. Mrtva je ena, ranjenih pa več oseb. Zaprli so mnogo oseb. Storilca še niso dobili. Železnico nad morjem otvorijo prihodnje leto v Severni Ameriki. Nova proga se priklopi dosedanii progi New York-Miami, najjužnejše pristanišče Floride. Zadnja postaja te proge je Homestead. Potem pa leže otoki, na skrajnem otoku so slavne toplice ne\vyorških miliarderjev, Key West, v katere so se morali voziti v ladjah. Leta 1906 so pa sklenili, da zgrade železnico v Key \Vest in so morali zato zgraditi čez morje 45 km dolg most. Telefonska in talina poročila. KANDIDAT NARODNE STRANKE PROTI DR. KOROŠCU. Maribor, 30. marca. Proti dr. Korošcu hoče »Narodna stranka« na shodu v Mestinjah na belo nedeljo postaviti protikandidata. Agitacija za ta shod se je izročila Oro-slavu Kušecu, tajniku celjskega okrajnega zastopa, ki j« plakate za ta shod pošiljal uradno od okrajnega zastopa celjskega poštnine prosto. Protestiramo, da se uradi izrabljajo za politično agitacijo. SLOVENSKI KANDIDAT ZA MARIBOR. Maribor. 30. marca. Mar borskl Slovenci postavijo v Mariboru svojega kandidata. Stali si bodo torej štirje kandidati nasproti: vsenemški. socialnodemokraški. nemški krščanski socialec in Slovenec. DELAVSKE RAZMERE V BOSNI IN HERCEGOVINI. Sarajevo, 30. marca. V tovarnah v Za vidov iču in Zenici raste nezadovoljstvo med delavci. Delodajalci so odpustili mnogo tujih delavcev, ki sedaj odhajajo. Straža v obeh mestih je pomnožena. ŠEST NOVIH KARDINALOV. Rim, 30. marca. Sv. oče bode imenoval v tajnem konzistoriju 15. aprila in v Javnem in temu sledečem tajnem konzistoriju 18. aprila šest novih kardinalov, od katerih bodo navzoči prejeli kardinalski klobuk v drugem javnem konzistoriju takoj, ostali pa s predpisanimi ceremonijami. Novi kardinali so: 1. Aristides Cavallarl. 2. Benedikt Lorenzelli, bil je rektor češkega kolegija, 3. Peter Maffi, 4. Aleksander Lualdi, 5. DeziderlJ Mercier, 6. Arlstld Rlnaldinl. Po narodnosti so razen Mercierja vsi Italijani. Zahvala. Slavilo ravnateljstvo Južne železnice ie tukajšnjim akordantom za leto 1906 nakazalo 13.000 kron novoletnega darila in počenšl s 1. sušcem t. I. so se vsem delavcem iu delavkam mezde povišale. Zato se dotičniki omenjeni višji oblasti tem potom ponižno zahvaljujejo. Posebno pa se delavci še zahvaljujejo njihovemu načelniku, velerodnemu gospodu višjemu nadzorniku E. Guttmannu. ker le njegova vedno očetovka skrb za njih blagostan in njegova priprošnla nas je dovedla do tega gmotnega uspeha; kaj pa ie nam izprosil od zgoraj, izpolnil je preblagodušno s tem, da ie prikrajšal delavne ure za eno na dan. Kličemo mu: Bog mu povrni in ga nam ohrani mnoga leta. V Ljubljani. 28. marca 1907. Franc Mautz, višji oddelkovodja. Vekoslav Lelirer, oddelkovodja. Anton Kolesa, oddelkovodja. V imenu vseli delavcev. naravna mineralna voda Najčistejši Nntron-urelec. Olasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerlu. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožeriiah • 'v Potrtega srca javlj>m vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je moj preljubljeni soprog, gospod IVAN ZANOŠKAR adjunkt drž. žel. v pokoja danes ob '/<4. uri popoldne po dolgi ln mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega rajnega bo v soboto, 30. marca, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 21. k sv. Križu. Dragi pokojnik bodi priporočen v blag spomin. LJUBLJANA 29. marca 1907. Žalujoča soproga. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljub-liena soproga, oziroma mati, tašča in stara mati, gospa jlušusfa Blahna roj. Linhart, soproga gozdnega oskrbnika danes ob 5 uri zjutraj, po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspala 1'ogrcbdrage rajnke bo v soboto dne 30. marca ob 6. uri popoldne iz gradu na pokjpoltoče. Ljubljeno pokojnico priporočamo v molitev. V Ribnici, 29. marca 1907. Franc Blahna, soprog. — Mici Blahna, Karolina Nosan, Ana Murgel, Fran Blahna, Milka pl. Lehman, otroci. Ivan Nosan, c. kr. sodni svetnik, Ka-milo Murgel, c. fcr davkar, zeta. Berta Blahna, sirsaba. — Milan in Melanija Nosan, Erna in Anica Murgel, Andreja in Emica Frico pl. Lehman, vnuki in vnukinje. f? 11 m za župne urade so vedno v zalogi v upravi »Slovenca". Agente v vseh krajih išče pod zelo ugodnimi pogoji lJrunovska izdelovalnica za lesene rolete in žalusije tlollmann & Merkel Brunov na reškem. 572 3—2 Ueč mladih deklet ne pod 17 let starih, se za lahka dela takoj sprejmejo. Pred; ost imajo one, ki so že službovale v kaki trgovini. es« 3—3 - - Hitzl & Kozina, Breg 20. - - Izdelovatelj i v Stritar, til. 7 { Več spretnih: mizarjev sprejme Ivan Milavec, izdelovatelj orgel v Ljubljani. 713 Poskusite in priporočite ~ izdclhe = Tydropefoparnehranil Pragi VIII. Ceratafonj. Zahirala. Vsem, ki so rajnemu prečast gospodu Jerneju Zupančiču vpokojenemu duhovniku, častnemu občanu občine Litija itd. pri tako veličastnem pogrebu izkazali zadnjo čast, posebLo milostlji-vemu gospodu opatu zatiškemu, preč gosp. kanoniku A. Žlogarju in sploh vsej duhovščini, kakor tudi velebla-gorodnemu okrajnemu glavarju gosp. Viktor,u Parma, blag. gosp. komerc. svetniku Fr. Povšetu ter drug m p. n. gospodom uradnikom, obema Marijinima družbana iz Šmartna, slavni požarni brambi litijski, članom podružnice Ciril in Metodove družbe, g. organi*tu, cerkvtnim pevcem in pevcem žalostink, občinskemu odboru litijskemu, vsem darovalcem vencev in sploh v.-em, ki so karkoli v bolezni in pogrebu izkazovali ljubezen rajnemu, izrecno tudi preč. g. dekanu J. Lavrenčiču, ki je mesto venca pokojniku daroval za šmartin-ske orgle znesek 50 K, izrekam tem potom prisrčno zahvalo s prošnjo, da se blagega pokojnika tudi v prihodnje spominjajo v svojih molitvah. V Šmartnem pri Litiji, dne 28. marca 1907. Matej Rihar dekan. Zajuterkovalnica. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Po8ri'd"V!llt;i no Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodHtTO Uradniškega druStva na I) min ju, AVipplInger-Htrusse 25. 720 39-39 več vrst so naprodaj pri Ivanu Buggenig-u, Cesta na Rudolfovo železnico št. 5, L j u b 1 j a n a. »5i 3-2 = Najcenejše itn ii soi domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani = Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. i63 52-12 M Popravila točno in ceno. M Za otroške bolezni, za katere je tako pogostem potrebno kisli ne ima-jofiih sredstav, posebno opozarjalo zdravniki nn alkalična kislina ki je posebno pripravna zaradi svojega rtiilega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh, krvlcab, otoku šlez itd , in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega sv6tmka Lflschnerja onnm-grafija o Giesshillil Sauerbrunn. Izurjen Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Mestnem trgu St 17, v hiši gospoda H Kenda SjN vino- in pivofoč »s združen s prodajo delikatesnih jedil. Točil bodem ramo priznano pristna vina iz naiooli slovečih vinskih goric; rudeče po 72 v, rumeno 80, naif ne|i Cviček po 96, rizl ng 96 v, črn teran 1 04 K, pelinkovec- (Wermuth) vino 2 K in razna de-sertna vina, kakor tudi posebno priljubljeno in priznano Keininghausovo marčno pivo v sodcih in steklenicah. Na željo cenjenih odjemalcev se postreže s pivom v steklenicah tudi ra dom. Zagotavljam točno in si lidno postrežbo ob primernih cenah. Za obili obisk in naklonjenost se najvljudneje priporoča z velespoštovanjem FRAN REMIC, 710 3-1 gostilničar, Mestni trg 17. lstrllansKo črno In belo. Izborno kapljica. - Razprodala v poljubnih množinah kot lastni pridelek. - Cena 18 do ZZ kr. za liter 719 P. ŠANDAK večja vinska zaloga v Boh. Bistrici št. 71. Nn prodaj je v Vižmarjih št. 61 pri Ljubljani: 704 3-1 1. hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, 2. kolarsko orodje, 3. vec jesenovih hlodov in raznega drugega lesa. Več se poizve pri lastnici ravnotam. V novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami. V vili je vpeljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt. Več se poizve v gostilni pri Pavšiču v Zg. Šiški ali pa pri gosp. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40. 716 1 Staro železo baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah 3MT Fr* Stupica v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. I in Val.azorjev trg št. 6. 718 1 tik deželne ceste, v bližini Kamnika, hiša in gospodarsko poslopje, nad 30 oralov njiv, travnikov in zaraščenih smrekovih gozdov, se takoj proda. Več se izve pri Tomažu Bergantu, gostilničarju v Kamniku. 654 3—3 Panorama Kosmorama v Ljubljani I Dvomi trg štev. l? g; pod „Narodno kaTarno". o Električna razsvetljava. Od Sl.marca do vštevši 6. aprila 1907: Pariz. i. au. ijiedaivuin »aueroruoa, t«l«z. pattajn, zdravilna kapaliiia pri Karfovlk Prospekti zastonj Jm franko* V LJublJ&n! »e dobiva v vieh Isksranh, voSjiJ-7<-jerii»kiu prodsjulnicah in trgovinah i jeitvinua! ir Zitloga pri Mlkasl K*at««H« in PaSa> Laa«*1 nQ>f\n posojilnice 31. dec. 1906. » A1»J^J*/zo m&hran- K n,060.929*20. D;rn0a™! K 50,486 935*14. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po 6 ■/«*/, z 1 \»*/. na amortizacijo ali pa po S1/«*/. brez amortizacije; na menico po 6 */,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo- vanja dolga. Kmetska oosojilnica ljrtljiste offlce HOTEL „UNION". Dne 1. aprila 1907, na velikonočni ponedeljek: Veliki vojaški koncert celotne vojaške godbe c. kr. pešpolka štev. 27, kralj Belgijcev, pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Christopha. 706 1-1 Začetek ob 8 uri. Vstopnina 60 h. Franc Keber urar in trgovec z zlatnino ln srebrnino Ljubljana, Dunajska cesta št. 12 Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto. ||| Trgovina s papirnim in galanterijskim blagom V Ljubljani, TONI, Sv. Petra oesta 31 IIIIIIMlIlllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIlIllllUlllIllillllllHIllllllllMlllllllllllllllMllllllll ■■IIIIIIIUMtlllllllllllllllllllMUlIllllItlllllllUHIIIIIMlIllllllllllMIUlIII m priporoča svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovitnega in barvastega papirja ter kuvert razne oblike in velikosti. Trgovske knjige in vse Šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poezije. Pismenega papirja v kasetah in zavitkih. Denarnice, listnice in ročne torbice. Velika izbira velikonočnih in umetnih razglednic. 513 7—7 O "J*./* ''Jftv*.;.,1 \ Viktor Korsikct umetno in trgovsko vrtnarstvo Ljubljana, Rimska cesta štev. 5. po najnovejši obliki in poljska in cvetlična Izdelovanje Šopkov in vencev nizki ceni. Pristna in dobro kaljiva zelenjadna, semena. Priporoča svojo bogato zalogo vrtnic v najlepših in najhvaležnejših vrstah. Palme in rastline za sobe, kakor tudi razne cvetoče rastline za cerkev, okna, grobove in vrtove. Vrtne nasade prirejam strokovnjaško in ceno, kakor sploh vse v to stroko spadajoče predmete. etg 3—2 Dne f. aprila, na velikonočni ponedeljek, se toči prvikrat svetovnoznano 707 1 iz monakovske dvorne pivovarne S®® (Miinchner Hofbrau). •m MT/ NTT^f?! \t ir Br\ JnKVf/i___ f HUDIMI II ima v zalogi knjigi, kateri je uredil in izdal dr. E. Volčič v Novem mestu; 1. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popoln zborni* pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K broširani 7 K — s poštnino 0 55 K več. 2. Odvetniška tarifa določila o slov. in hrvatskem jeziku pred sodišči; -sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel), cena 180 K s poštnino 2 K — 578 5-3 FILIP FAJDIGA, zaloga pohiitva »n Ljubljana, Sr. Fitra ceau pripureč« ivojo »etlkt ■ raznovrstne^ pohištva •naanaiaBBr. f aajiižjih ccaab. Zahteuoite kam: Slika brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. cenika z nad 1000 sli- Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. 2 nav velikosti. 611 3—3 ^t Št. 365 CšK,^ srebrna dam- ska remont, gl. 3*50 Št. 322 Mg srebrna moška M remont. gl. 3*50 Št. 337 ^^ srebrna s sidro 15 kamnov gl. 5*— dvojni plašč gl 6-50 Št. 341 srebrna s sidro ^^^ dvojni plašč 15 kamnov, posebno "^B močna gl. 7—9-50 Anton Kiffmann največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. MARIBOR L. 8 - ŠTAJERSKO. f/\i/ni/rč i/Ameri/eo jTfuteri \(.'/i/o dubrv, po veni in. zrct/ne.sljivo- no/cvali rut/.sc obrn(y'c> , >SV//1 c aka tla, 8 „ de eljnih semen najboljše vrste, 6 . pese za krmo, 4 vrste repnega semena in še mnogovrstna druga krmilna in zeKnjadna semena, kakor jih ima v zalogi že mnogo let na splošno zadovoljnost p. n. cenjenih odjemalcev. 5o2 3—3 Cenik je brezplačno na razpolago. Naročila se sprejemajo v slovenskem in nem. jeziku. i ' „Xd\ev" \ SAcM-oare , , , . --J Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa Diirkopp, Sty Šivalni stroji 84 13 iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria CPuch), Waffenrad. izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Adlerjevi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. izdelane postelje. iz rdečega posteljnega in leta.' Prav dobro napolnjeno. — Pernica ali blazina 1H0 cm dolga. 116 cm široka K 10 —, K — . 12. K 15 — in K 18 —: 2 metra dolga. 140 cm široka K 14" —. K 16'—. K 18 —. K 21—. Zglav-nik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3-—. K 3 50 in K 4 —, 90 cm dolg. 70 cm. širok K 4*50 in K 5 60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drogi meri. 3delni modreci iz žime za 1 posteljo K 27' — boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju cd K 10 naprej. Zamenja ali na?aj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 512 6-4 Benedikt Sachsel LoUes 910 pri Plznu nn Češkem. Ceno češko posteljno perje 5 kg novega skub-ijenega K 0-6U, boljšega K IZ, — belega, jako mehke£a> sku'?-ljcnega K 10' ; K 24 snei-nobclega, mehkega, skul''lc"e~ ga, K 30 - ; K S6-. se franko proti povzetju ludl se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 159, p. Plzen, Češko. K| stare II 1 - kauč. I* w ročna stampilija z imenom, značajem in naslovom do 6 cm dolžine, izredne trpežnosti s kaseto in trajnim barvilom. — Zastonj piS(:str mačih tiskarnah, numeralorjih, šablonih itd. 421 2 Tovarna stamp. J. Lculiison, Dunaj I|25, Adlers;. 12. — Kil. Oilesna. Zastopniki ne ISfpJo. A V k" kT4 V A posestvo je naprodaj na Spodnjem Štajerskem v lepem in prijaznem kraju. Več se izve pri 642 3-3 Karolu Cimperšek -U, trgovcu v Laškem trgu. H h * 'V p ■ K & »* H • d >7 7.^7^..- V-v - •' - i V--.V Nžf Priporoča svojo trgovino sl m pt- vv-/. <'.\' <'.\' v-i\ •/'-.s \W, »»-T/. N'-*/, SW. .n /:• > A/> Y".\ ;-r i; ?<•. > X>.> > A /-- ! , , .V. r .V. 'i>\-t h >.\1 \v-A ^^.v v,. y . • .y / - -V- 77 i.- > ' 7 ->> ,\>., • - .\*Vv/ 7^.. ■/ • '. v- 1 - ' . y ■ ■ Dober in siguren zoslužeii dobe v tej deželi pridni ljudje z malo kapitala, ki se hočejo pečati s pridelovanjem žganja, ruma in likerjev. — Izurjen, zanesljiv strokovnjak ustanovi take izdelovalnice popolno sposobne za obrat in preskrbi tudi potrebno koncesijo. Pisma na upravo „Slovenca" pod šifro »Gotov denar«. 406 5—o Proda se 1800 met. centov živega apna Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom v Godiču, pošta Kamnik. 458 4-4 Največji vspeh nove dobe! je sloviti ^ 91 Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duha perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov sr rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. ?218 10—11 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 ,, „ „ 30 „ I ko n ii 5® n Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kvati perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Na debelo pri L. Miniosu na Dunaju, I. Hdlkertiastei 3. milo oo Je najboljše! B H Vsaka modra mati svetuje svoji hčerki-nevesti: „Pazi na perilo, ne peri z navadnim, četudi s cenenim milom. Peri edino s Schichtovim milom, ker le s tem ohraniš fin platnen damast, nežne čipke mehko flanelo, drugo perilo fino in priprosto, v dobrem stanu. Pri katerikoli stvari v gospodinjstvu petrebuješ milo, rabi izključno le Schichtovo, ker s tem si prihraniš mnogo (ruda, dela, časa in denarja". 334 i 1 3 ? TO 03 -1 --- O CL _ D O — O. IU N — g O o. o 0\ ta sr o N < t/i JU 3 1 škatlja 20 vinarjev, 11 šltat5lj 2 kroni. Naročila izvršuje raitočneje lekar PICCOLI, Ljubljana, Ounajska cesta. JjlP UeiiKa zaloja f OD t Izurjene tkalce ln tkalke delavce ter delavke za predilnico sprejme takoj proti dobri plači delniško društvo domače predilnice in tkalnice, Dugaresa, Hrvatsko. z Tovarna ln prodej^ oljnatih barv, flrneia In laka Brata Eberl, Ljubljana Prod«)alna In kompfolri Telefon 154. Pelavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 IgrlSke ulice št. 8 CUtmnorljeno /■ /842. Zalog* ^oplčev ta pleskarje, oll-k«r|* In zidarje, itedllneg« mazila aa hrastove pode, karbolineja Itd. Priporočava sc tudi «L občinstva sa m T najino stroko spadajoče delo ▼ Bte*tn ia aa deželi kot priznana reelao ia fina pa najnižjih cenah. 76« sa-»fl Podružnica a v Spljetu. s Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i i VVVVV Lluuijonslia Kreditno banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem knrzo proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. • Zamenjavo valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kolantno Jevize v Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dna vloge do dne vzdiga po 4' aikih lirah. H Rentni davek U plača banka sama. B M Celovcu. 3 i Rezervni fond i i s : : K 200.000. i i i za moške po 7 gld. prej 20 gld. 657 6-6 Bernafovič vf. anjleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni trs 5. J A MAZE/A SVOJE ^ ČIŽME SA -rOO Lovci! Turisti! Vojaki! NOGE VlAŽHE \noGU CIO DAN POVODI HODATI BEZ \ SU Ml Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje 294732-27 O "ZT' O Si Prospekte pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul.4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va^im Heveaxom sem jako zadovoljem, ker je to najboljše uepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a mil o Morgan, lovski pisatelj (častni predsedi „kluba strelcev" na Dunaju.) □ Razsodišče □■■ ss- tekmovanja IOBOI Rok za pošiljatev receptov za močnata jedila se je podaljšal do dne 31. marca Cene nagrad se niso samo razpisale, ampak se bodo tudi izplačale. Sledeči gospodje so prevzeli razsodišče za Ceres tekmovanje v vrednosti K I5-000-— Profesor A. Hess, ravnatelj strokovne šole gremija dunajskih hotelirjev. F. Kedveasy, načelnik kuhinje Jokey-kluba. Jean J. Povondra, osrednji predstojnik zveze avstrijskih kuharjev. Franc Stadler, načelnik kuhinje Njegove Svetlosti kneza Montenuovo. Načelnik tovarn za Ceres živila in vodja oglasnega biro Jurija Schicht a A. G. IOBOI Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo EDUARD STUHL specialist z>i slikana cerkvena okna Gradec, Annenstrasse št. 39 nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo w slikanih cerKoeniii oken v vsakem sloju *m v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj. Gospod Kduard Stuhl, atelje za umetno sliKar^tvo na steklo iz Gradca je izgotovil za župno cerkev na Čr-učah pri Ljubljani dvoje velikih oke i za presbitenj: Srce Jezusovo in Sice Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, Čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela, pri neprevisjkih cenah priporočati kar najtopleje. Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5 februarja J9 >3. 500 7—2 Jan. Kobilca, župnik. Delo hvali mojstra! Umetni slikar na steklo gosp. Ed. Stuht Iz Gradca je v naši župni cerkvi ob velikem altarju izgotovil dve novi slkani okni Srca Jezusovega in Srca Marijinega tako okusno, cerkvenemu slogu tako primerno, ob enem pa po tako zmerni ceni, da ga morem za enaka dela z mirno vestjo vsakomur na topleje priporočati. >Nupni urad v Vodicah na Kranjskem. Simon Žužek, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n preč. duhovščini in pros:in nadaljnje naklonjenosti P6T6R MM c. kr. dv:rni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško. izumitelj in izdelovalec friumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-ge\vehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinteni, Miiniiliclierjeve schiin-auske risanice, kakor tudi Werlngovc Čveterocevke itd. Ceniki zastonj in franko. Ki tO —9 Prešerno*« h lice St. S Ljubljana. Največja zaloga . čevljev za gospode, dame in otroke športnih čevljev iz najbolj slovitih V*d&*Uosti. O Angleški mazilo črne, rujave in bele barve. K 8 & * * K * & K Zaradi smrti gospodarjeve se da v najem ali se pa tudi proda u^r* hiša in dosedaj še edina v vsej cirkniškej okolici že čez 30 let obstoječa usnjarnica s tremi v to svrho spadajočimi prostori, z vsem potrebnim orodjem. Tudi je voda le par korakov od hiše oddaljena. V delo pride veliko kož, največ svinjin. Tudi je usnjarnica, oziroma hiša pripravna za vsako drugo obrt, ker je tik glavne ceste. Na razpolago je tudi velik »rt. 661 2-2 Pojasnila daje: Helena Završnik, vdova. Cerknica pri Rakeku. & K & * * * * 8 Velecenjenim gospodom hoteljerjem in gostilničarjem usojam naznaniti, da imam v zalogi 692 (i m si I ■ 3"2 W ledenike za sodčke in steklenice in Kt okrogle mize za vrte. = Obenem se priporočam za vsa stavbeno-mizarska dela, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo in najnižje cene. Velespoštovanjem Simon Praprotnik, mizarski mojster, : : Ljubljana, Jenkove ulice štev. 7. : : imM s h...... Vir zdravja so :: brezalkoholne pijače s I mej temi s pomočjo Mnrineijeiili Jumečih limonadnih bombonov, okus malin, oitron, jagod, črešenj, dišečih jagod, prirejene šumeče limonade Vsakoletna poraba nad nedosežne. — Edino pristne s to varstveno znamko. 40 milijonov. — Edini izdelovalec: ——■ Prva češka akcijska družba orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov Kraljev, vinogradi, prej A.Noršner. - Glavni zastop: Dunoj VI, Tlieobaldgosse 4, 590 10—3 blizu Naschmarkt-a. cn Podrumltr fraga i mcn|alnlcaml Orabcn 25, Mila Hran, Must ulic. II, Žliku*. Rr.o, Barif., Cc4k« Lipa foika Kamilica, Horafik' Zumber*. Mndlln«. Hoil JIHa, Pltca, NTltara In Llbvrec. Menjalnic« na Dunalu I. V.llitllt 10, II. Taboralraaat 4, III Ungargant M (vogal Rmn.tjii, III. L8-»tngaasc 27, IV Vfic tnat ilauplilraast 12 V Schftnbrunncrstra«»» 8S a, VII *arlahlftralraait Jt VIII Ltrchtnleldtralra.at 132, IX. *la.r,lra««» 32. X. PavnrlletuIraaM 10 XVIII v|hrln((ritra><> »2 XIX. Dflblingtr Haupl.tr Ji. XXI Hanri.lr.i" '2. ««njalni6na delniška družba i6o—34 „M ERCUR" < ko OunaJ, I Wollzeile 10. ipltal C 'B ono.ooo R»snr «»klari « 7.000 000 Najk ulantnejai nakup in prodaja IM vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in donarja. ** Zamenjava in eskomptiranje -mm ii*rebanih tastavnic in ohliKaci) srečk in kuponov. Herbabny-jev podfosfornokisli apneno-železni sirup. Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sred-------. . . ...... stvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj Pospešuje prebavo in red tev. Cena steklenici K 2'60, po pošti 40 vin. več za zavitek. vzbuja slast. Saloga »horo » wh lekarnah. a š -saaCb^v. iOTZ-MAF HEBBABNY WIEN 0 Herbabny-jev okrepljeni Sarsapariila-sirup. Je že 32 let uveden in najboljšo preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajan)e in čisti kri. ——__Cena steklenici K I'7o, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2622 20—14 Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.|i, Kaiserstrasse 73-75. V«alogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v LJubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovca, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Voliperku. •S. co B IVAN PENGOV podobar, izdelovalen oltarjev Itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre> vzel znano 684 20— podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic m prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno iu kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. se proda iz proste roke. — Vpraša se v LJubljani, Hrenove ulice št. IO, I. nadstropje. 647 3—2 C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za krojno risanje Franja Jesih Ljubljana, Stari trg štev. 28. Dobi se tudi kroj 20 104-22 po životni meri. Važno za zasebnike! Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno Mengeško dvojno-marčno in s bavarsko pivo s (zadnje je temno) v zabojih po 25 polliterskih steklenic s patent, ali probkovim zatvorom,zaboj po 4-50 K razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v moji trgovini Špitalske ulice št. 9 (tudi telefonično, štev. teleiona 138). Proseč mnogobrojnih naročil bi-lježim z odličjm spoštovanjem J. BUZZOLINI, izdelovateli salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami. Istodobno priporočam svojo veliko zalogo izbornih šunk za Velikonoč praške, graške in domače kakovosti po najnižjih cenah. 615 4—4 F- M- NetsgHEK 0 0 e. kr*. dvoimi iMB^fiSfflfci r| n 11 i i' 11 1.1 j o □ „PRI VELIKI TOVARNI" Resljeva cesta 3 ss V A n 1.1 V < t A V 9 ■ 866 8 ft fcifct'""'«!* m * rjsa."1 LJUBLJANA Sw. Petra cesta 37 priporoča svojo velikansko zalogo pomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene. postrežba solidna. A. LUKIO, poslovodkinja. »a. ■■ ." ■■ mr; •Si V A ? A K h k v n ti I 59 Ponudbena razprava. »Katol. tiskovno društvo« v Ljubljani razpisuje s tem stavbna, ze-meljna, zidarska, tlakarska, vodovodna, mizarska, ključarska, pleskarska, kleparska in krovska dela za novo tiskarniško poslopje kakor sledi: 1. Za projektirano novo stavbo Katoliške tiskarne v Ljubljani so razpoloženi načrti v tajništvu „Katol. tiskovnega društva" ravnotam. 2. Za sostavo ponudbe so merodajni poleg teh načrtov (na katerih se mora ponudnik podpisati v znamenje, da jih je pregledal) za ta razpis še splošni in specialni stavbni pogoji (ki se dobivajo pri tajništvu po lastni ceni) in mora ponudnik te pogoje s cenami in zneski izpolnjene in podpisane priložiti ponudbi in izrecno izjaviti, da jih je prebral, razumel in v polnem obsegu sprejel, kakor tudi, da je zadovoljen s pogoji, ki so določeni za ta razpis. 3. Ponudba se lahko glasi na vse ali pa tudi le na posamezne oddelke del ali dobav. „Katoliško tiskovno društvo" si vendar pridržuje pravico, izločiti eventualno iz vseh ali delnih ponudeb tudi posamezna dela, delavne kategorije ali dobave tudi tedaj, ako bi delo prevzel en sam ponudnik, in jih oddati drugim podjetnikom ali take dobave tudi samo izposlovati, ne da bi zaradi tega imel ponudnik vseh navedenih del ali delavnih skupin pravico do zvišanja cene. 4. Zaprte, zapečatene in z nadpisom: »Ponudba za stavbo ,Katol. tiskarne'« ter z vsemi prilogami opremljene ponudbe se morajo v smislu splošnih pogojev doposlati najpozneje do IO. aprila opoldne tajništvu „Katol. tiskovnega društva" in ondi tudi položiti predpisana varščina. Po izvršeni ponudbeni razpravi se vrne varščina onim ponudnikom, ki se njih ponudbe niso sprejele. 5. Ponudniki morajo vztrajati pri svojih ponudbah polnih osem dni, računjeno od dneva oddaje ponudbe. 6. Na zapoznele ponudbe se ne bo oziralo ; tudi se po završeni razpravi ne bodo sprejemale ponudbe za delavne skupine ali dobave, ki jih je sedaj oddati. 7. Poleg v št. 2. navedene pravice si „Katoliško tiskovno društvo" pridržuje tudi pravico, da prosto voli med dospelimi ponudbami in lahko tudi razpiše nov natečaj, če bi mu ne ugajala nobena vloženih ponudeb, ali pa si dela in dobave zagotovi na kak drug primeren način. 8. Za podiranje dveh enonadstropnih starih poslopij do tal in odvažanje gramoza in materijala so priloženi načrti na ogled, proračun stroškov pa na razpolago za prepis in se morajo zadevne ponudbe za materijal itd. vlagati kot dodatek k glavni ponudbi do zgoraj določenega termina. „Katol. tiskovno društvo" pri kaki ugodni ponudbi lahko dovoli vporabo stare opeke za vmesne zidove v pritličju. Ljubljana, dne 29. marca 1907. 702 3 2 Odbor „KatoI. tiskovnega društva". MT Zanesljiv li hlapec h konjem se takoj sprejme v tovarni za barve v Dolu pri Ljub-Ijani. 678 3—j FRAN ŠUŠTAR, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vsakovrstnih vencev, Šopkov Itd. točno po naročilu in po najnižji ceni. Dalje priporoča svojo bogato zalogo vrtnic in raznih drugih cvetlic, kakor tudi najrazličnejše 709 2-1 zelenjave. Posestnik na Lokah št. 34 pri Zagorju za Savo ima na prodaj 100—200 stotov dobrega govejega sena. Cena po dogovoru. 609 i i Krojaškega pomočnika sprejme Jos. Paulin v Novem mestu. 680 i Stanovanje s tremi sobami in pripadki je oddati takoj ali za termin maj, — Komenskega ulice štev. 26. 6k3 5- i Mlekarska zadruga v Kranjski gori odda v najem svojo mlekarno. Natančnejša pojasnila daje načelnik g. Josip Robič. 682 i_i Enonadstropna, skoraj nova z izrednimi ugodnostimi je na prodaj v Ljubljani. — Naslov v upravništvu tega lista. 703 3—j 426 40—9 F. P. V i d i c & K o m p., Ljubljana opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih strešnikov *v ,,Sistem MflRZOLfl" (Stranjfalzziejel) »Sistem MflRZOLfl" Barve: a) rdeči naravno igani, b) črno impregnirani. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. • ---V: VELIKONOČNA PRILOGA „Sloiiencu" 30. moren 1901 pstal je, ni ga v grobu več, vstal Gospod je v veličasti. Sovražniki na tleh ležeč trepetajo od prepasti. Zdrknila je vekov ura: smrt obsojena je k smrti. Grobi kličejo odprti: mors stupebit et natura. Čudo vidiš, duh, osupel. Kam bežč ti misli, kam? Daleč preko tisoč tfupel, daleč tisoč let nazaj. Vstal je. Prvi oče tvoj porojen diven je užival raj. K smrti ni bil on obsojen, smrt nakopal si je sam. Njemu, Stvarniku narave ni uklonil drzne glave, z grehom je človeški sin storil nenaraven čin. In tedaj Gospod narave zakon je postavil nov : kar ima se kdaj roditi, bodi smrti plen gotov. In na svet je smrt prišla, vir noči in vsega zla. Zdrknila je ura vekov in na svet se je rodil drugi, boljši sin človekov, Stvarniku in ljudstvu mil. Naša nada in uteha, v vsem podoben nam — brez greha. Naš le greh prevzel je nase, potolažil Božji srd, lepše nam otvoril čase, v sladke nas zazibal glase : Kje je tvoja zmaga, smrt?! Anton Medved. Ljubljana usfaja i Pretekla nedelja je bila vesel dan za ljubljansko krščansko-socialno organizacijo. V veliki dvorani »Uniona« jc manifestiralo nad 3000 oseb proti prostozidarskim napadom na cerkev na Francoskem, mogočno se je dvigal Klas, da hočemo storiti vse proti temu, da bi avstrijski katoličani s popustljivostjo pomagali, da tudi pri nas nastanejo take razmere. Nasprotniki so začudeni gledali tako manifestacijo v sredini Ljubljane in »Narod« je šele 'drugi dan prišel nekoliko do sape. Ni čuda saj je mogočnost tc manifestacije celo nas presenetila. Pred desetimi leti smo bili veseli, da se nas jc zbralo pri kakem shodu »Rokodelskem domu« 200 oseb. Potem se k' zgradila obširnejša dvorana v »Katoliškem I >011111«. Ponosno smo že tedaj pisali o veliki dvorani »Katoliškega Doma« in navdušeni smo bili, ko smo dosegli, da jc bila napolnjena pri shodih s 500 možmi. Potem pa je nastala ogromna dvorana »Uniona«. Tedaj smo gledali in želeli si čas. ko bo samo naša ljubljanska organizacija popolnoma napolnila to dvorano. In v nedeljo jc bil ta dan: vsa dvorana, v kateri je bilo samo dvainpetdeset stolov, napolnjena do zadnjega kotička. Časih je bilo treba agitirati po celi deželi, da jc bilo mo-kočc napraviti tak shod sedaj pa v par dneh brez posebne agitacije taka ogromna ndeležba iz Ljubljane! Ta shod je pričal, da je pogimi mogočno zrastel v naših vrstah in ob tej samozavesti hočemo korakati dalje do novih uspehov. O tej volji so glasno pričali gromoviti vzkliki, s katerimi je množica sprejela m odobravala govornika: vodio S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča in prevzvišenega js. knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča. Prepričani smo, da bo ta manifestacija zavesti ljubljanskih katoličanov globoko upiivala tudi na deželo, sai ic ob letošnjih velikonočnih praznikih najlepši pozdrav domovini da tudi Ljubljana vstaja iu da noče več pripogibati svoje glave tujim oznanjcvalcem tuiili načel! i Ha prijatelj in ncprijatelj dobi popoln vpogled v to sijajno manifestacijo preskrbeli smo za stenografične zapiske glavnih govorov. OTVORITEV SHODA. Po pozdravu g. Pollaka je predsednik g. vodia Povše naznanil, da so se zbrali slovenski katoličani, da javno izrek«, kaj sodijo o žalostnem početju nasprotnikov naše vere na Francoskem, ki ljudstvu zabranjujejo porabo ccrkva in v blato teptajo Kristusovo ustanovo. Katoliki slovenski so sc zbrali, da javno protestujejo proti temu početju iu da jasno in glasno manifestirajo svoje katoliško versko prepričanje. (Viharni živio-klici.) Nato govori Dr im Šusteršič burno iu vihrano pozdravljen z groinovitinii živio-klici: Presvetli gospod knez In škof! JPrcblago-rodna gospoda! Slavni zbor! Naš shod jc bil napaden, predno se jc še zbral in napaden je bil tem povodom tudi naš višji pastir. Toda. mi si ne damo od nikogar kratiti pravicc, da se zberemo, kadar nam je drago (Klici: »Tako jc!«) in da razpravljamo o zadevah, katere si mi sami izberemo za razpravo (Ponovljeno pritrjevanje). In našemu presvetlemu knezu in škofu smo iz srca hvaležni, ker je pritrdil temu, da naj sc vrši današnji shod (gromoviti živio-klici), zakaj, mi čutimo potrebo v srcu, dati duška temu, kar občutimo, ko gledamo položaj naše svete katoliške cerkve ua Francoskem. ZAKAJ PROTESTIRAMO? Vpraša sc, zakaj nam dajejo razmere na Francoskem povod, da sc zberemo tukaj v Ljubljani, daleč od one dežele, kjer sc dogajajo dogodki, ki hočemo zoper nje izreči slovesni protest. Cerkev je edina in vesoljna: če ta od Zveličarja našega ustanovljena cerkcv kjerkoli na svetu trpi. - to občutimo mi vsi, ki sc s ponosom pripoznavamo kot ujeni sinovi in hčere. (Odobravanje.) Zato so razmere ua Francoskem vzbudile glasen protest vseh katoličanov na celem svetu. Ogromne množice katoličanov v vseh delih sveta sc zbirajo ter protestirajo proti preganjanju ccrkvc ua Francoskem: vršili so sc velikanski shodi v Ameriki, zbirali so sc katoličani na Angleškem v izredno velikem številu, in vršil sc je tak protestni shod pred par dnevi tudi na Dunaju ob prisotnosti članov naše cesarske hiše. Nahajamo sc torei v dobri družbi, (Odobravanje) četudi glasilo naših domačih odpadnikov iu brezvercev trdi. da smo »zabiti«. (Ogorčenje.) Katoličani vesoljnega sveta se gibljejo in zato tudi mi nc smemo zaostali., kajti četudi smo po številu majhen narod, smo vendar velik narod v zvestobi do svete cerkve. (Navdušeno odobravanje.) Zbrati sc moramo tudi mi v tolažbo sv. očetu, ki toliko trpi, in v tolažbo našim katoliškim bratom in sestram v Franciji Zbrati sc moramo zaradi tega, ker so sc istim povodom tudi oglasili naši domači nasprotniki, domači sovražniki verskega prepričanja, in ker ti govorijo glasno iu pišejo po svojih listih, da odobravajo to, kar sc godi na Francoskcrn, iu nam obetajo, da bo tudi pri nas prišlo do enakih razmer, ako dobe v roke mou (Klici: »Nikdar!«) Ali pokazati iim hočemo, da njihova moč ne bo nikdar dosegla njihovih hudobnih namenov; (Burno pritrjevanje in klici: »Nikdar!«) pokazati hočemo takoj izpočetka, da mi nikdar nc bomo pustili, da bi sc kaj podobnega, kakor na Francoskem dogodilo tudi pri nas. (Ponovljeni klici: 'Nikdar!« »Na noben način!«) Mi imamo torei dosti povoda, pečati sc s francoskimi razmerami, imamo načelni povod zato. RAZVO1 CERKVENO POLITIČNEGA HOJA NA FRANCOSKEM. Oglejmo si nekoliko položaj katoliške ccrkvc. predvsem najnovejšo zgodovino cer-kvcno-političncga boja na Francoskem! Dotakniti sc hočem Ic nekaterih točk \ toliko, j da sc spozna najnovejši zgodovinski razvoj današnjega položaja. Tretja francoska republika ic šla natančne ono pot proti katoliški cerkvi, odnosito proti katoliškemu krščanskemu prepričanju francoskega naroda, kakor jo je pred nekaterimi desetletij začrtala osrednia francoska framasonska loža v Parizu. PRVI KORAK. Prvi korak ie bil oni, ki si ga žele tudi v \vstriji nasprotniki katoliške ccrkvc in ver- skega prepričanja narodov, namreč: svobodna šola in svobodna razporoka. To jc bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jc francoska republika pod pritiskom framaso-uov sklenila postavo, ix> kateri cerkev in vera nimata v šoli ničesar opraviti, in po kateri je bil duhovnik izgnan iz šole ter se je iz šole odpravilo cclo znamenje svetega križa. (Klici: »Sramota! Fej!«) Od tistega časa naprej v državnih šolah francoskih, deca, ki jc bila tako nesrečna, da ic morala hoditi v tc šole, ui slišala nikdar več besede o veri. (Klici: »Žalostno! Sramota!«) Rekli so brezverski vladarji francoske republike, da v državnih šolah nima vera ničesar opraviti, in hinavsko pristavili: Cc pa hočejo katoličani versko, krščansko vzgojo svojih otrok, svobodno jim jc, da si na svoje stroške ustanovijo krščanske šole; svobodno, kajti pri nas vlada svoboda iu vsak sme storiti, kar hoče za svoj denar. (Klici: »Res svobodoljubno!«) Francoski katoličani so sc uklonili novi postavi iu ustanovili po celi Francoski nebroj krščanskih šol, ki so iili izročili večinoma verskim redovom. Tako jc nastalo na Francoskcrn kljub brezverski državni šoli. ogromno število krščanskih šol, ki so bujno cvetele ter lepo napredovale. In čuda! Šc cclo marsikateri framasonski prvaki so pogostoma svojo deco raje pošiljali v krščansko redovni-ško šolo, kot v brezversko državno šolo, kajti seveda to jc nekaj drugega, kadar sc gre za tuje otroke »nižjih slojev«, ali pa če sc gre za lastne otroke, (Odobrav anje) katerim so tudi framasonski starši privoščili boljšo vzgojo, kakor so jo morali imeti otroci pri-prostega ljudstva v državni šoli, v katero so iili starši, mnogokrat krvavečim srcem, morali pošiljati. Mi čc je tudi dva milijona otrok polunalo krščanske šole. večina je vendar v brezversko državno šolo hodila, in posledice so bile neizogibne, kakor bom pozncic dokazal. DRUGI UDAREC. Drugi korak ie bila razporoka. svobodna razporoka. Framasoni so dobro uvideli to, kar uvidevajo tudi domači nasprotniki našega verskega prepričanja, da jc krščanski zakon temelj krščanskega življenja. Krščanski za-k >1 pomenja krščansko rodbino, krščansko vzgojo otrok, in krščanska rodbina pomenja krščansko državo in krščanski narod. Zato so rekli: Proč s krščanskim zakonom in sad tega bo potem brezverska država, brezverski narod! In tako so vpeljali svobodno razporoko v Franciji. Ko so bili izvršeni prvi načrti. namreč breverska državna šola in svobodna razporoka, potem so se brezverski mogotci nekoliko oddahnili, ker so morali pred vsem čakati na uspehe označenih prvih korakov, preden se odločijo za nove napade na katoliško cerkev. BO.| ZOPER VERSKE REDOVE. Ko je nekoliko let preteklo, so se že videli sadovi. Mrezverstvo se ie širilo v vrstah priprostega ljudstva, brezverstvo je popolnoma prodrlo v merodajnih republikanskih krogih — in sedaj so smatrali, da e prišel trenutek, da se nadaljuje proticerkvena politika. General v nadaljnem boju je bil ministrski predsednik \Valdeck Rousseau, ki jc napovedal boj verskim redovom. Čudno, verski re-dovi so bili enaki na Francoskem, kakor pri nas iu povsod: niso se čisto nič vtikali v politiko. Verski redovi so vzgajali mladino v šoli, pečali so se z marsikaterim podjetjem, v politiko pa se nobeden ni vtikal, kakor se verski redovniki tudi pri nas skrbno izogib-ljajo vsaki politiki. Ali to jim ni čisto nič pomagalo, kajti francoski framasoni so videli jasno, da v verskih redovih samih po sebi tiči velikanska opora katoliške cerkve, in zato jim čisto nič ni pomagalo, ako se niso vtikali v politiko, ampak bili so prvi, ki se jim je napovedal boj, ko so na površje prišli brezverski elementi. Zato naj naši verski redovi ni-kari ne posnemajo francoskih, ampak naj raje pravočasno posežejo v politiko in pomagajo, da tudi pri nas brezverci ne pridejo na površje. (Odobravanje) kajti sicer bodo tudi oni, kakor francoski redovi, neizogibno prva žrtev protiverskega sovraštva. ZAKON ZOPER REDOVNE IN VERSKE ŠOLE. Waldeck-Rousseau je napovedal boj verskim redovom. Načelni vzrok za to sem že povedal; šlo se je pa še za dve stvari. Prvič je fratnasone grizlo, da se tudi brez verskega pouka v državnih francoskih šolah še vzdržuje krščanstvo po redovniških krščanskih šolah. Zdelo se jim jc torej, da treba uničiti tudi zasebne in krščanske šole sploh, ki so jih katoličani z velikanskimi troški sami ustanovili in vzdrževali. Te je torej bilo treba onemogočiti, potem so gospodje mislili: Ce žc krademo, ukradimo raje več kakor manj, preženimo vse verske redove brez izjeme in vzemimo jim vse, kar imajo.« V ta namen je napravil NValdeck-Rousseau »društveni« zakon, kakor so ga imenovali, ki se mu pa bolj prilega ime »tatinski« zakon, kajti ž njim se je državi omogočilo, da brez sramu krade, kar njeno ni. (Splošno ogorčenje.) Ta zakon so torej napravili, da so ljudstvu mogli vzeti verske šole, zraven so pa hinavsko in lažnjivo govorili, da bo premoženje verskih redov prišlo ljudstvu v prid. Razume se pa, da ljudstvo od tega vkradenega premoženja ni imelo ničesar, pač pa je šel velikanski dobiček, ki znaša milijone in milijone, v žepe takozvanim likvidatorjem, framasonskim in židovskim advokatom, ker so na podlagi zakona dobili v roke upravo tega premoženja. Torej v framasonske in židovske žepe je šel dobiček, ljudstvo pa naprej strada, kakor je stradalo poprej. (Klici: »Žalostno! Sramota! Škandal!) Najžalostnejša posledica je bila ta, da je verska šola bila silno udarjena, in zato se je gospodom šlo v prvi vrsti. Dva milijona otrok od krščanskih staršev bilo je kar čez noč postavljenih na cesto, (Klici: »Sramota! Fef!«) da se s silo potisnejo v brezverske državne šole. Sicer se francoski katoličani ne uda.;o tako hitro. Z velikanskimi žrtvami so si napravili druge šole, katerih niso izročili redovnikom, temveč drugim krščanskim učiteljem, ampak vendar je število takih šol razmeroma le malo in troški za njih vzdržavanje so velikanski. Toliko pa priprosto ljudstvo ne more donašati in zato ic prisiljeno pošiljati svojo deco v brezverske državne šole, in prav zato se ic gospodom šlo. LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE. Ko je bilo to izvršeno, potem jc prišel zadnji korak, ki se je izvršil pred približno enim letom, in ta korak je bil: ločitev cerkvc od države. Kaj sc pravi: Ločitev cerkve od države na Francoskem? Francoska drž. je bila pred sto leti sklenila s cerkvijo, s svetim očetom pogodbo. Po tej pogodbi je francoska država prevzela dolžnost, vzdrževati duhovščino, plačevati duhovniške plače in varovati javno bogoslužje v Franciji; cerkev je pa iz tega povoda dala francoski državi velike predpravice pri imenovanju duhovnikov, škofov itd. Zakaj je francoska država prevzela dolžnost vzdrževati duhovščino katoliške cerkve? Zaradi tega, ker je malo let poprej, za časa velike revolucije, država bila cerkvi vse premoženje vzela. Tega je bila zelo veliko in zato je rekla država, da čuti častno dolžnost. plačevati francoske duhovnike in škofe. To je bila torej pogodba, katero je francoska država sklenila s cerkvijo pred nekakimi sto leti. Vsak pošten človek bi mislil, da sc pogodba zato sklene, da sc izpolni (Klici: Tako je!), in poštene pogodbe ne sme en pogodnik na lastno pest razveljaviti, ampak razveljavi sc pogodba le, ako sc oba dela sporazumeta. To je stališče vsakega poštenega človeka. (Pritrjevanje.) Seveda framasoni in sploh brezverci ne dajo na poštenje nič in zato se tudi francoski framasoni niso nič brigali za pogodbo, ampak leta 1905 jc bila v francoski komori sklenjena postava, s katero sc jc kon-kordat, ta pogodba, razveljavila; rekli so. mi se nič več ne brigamo za pogodbo, odslej ločimo cerkev od države. Katoliška ccrkev nima na razpolago vojske, topov, bajonetov. in bojnih ladij, torej ne more ničesar drugega storiti zoper tako nasilstvo, kakor protestirati, ugovarjati, dokazati, da je to, kar se jej je storilo, vnebovpijoča krivica. LAŽNJIVA SVOBODA. Seveda, kakor vselej, kadar se je šlo za kak korak proti cerkvi, tako so tudi to pot francoski framasoni, »svobodorniselci«, rekli: »Ta ločitev cerkve od države jc zahteva svobode (Vcselost). Država ne zahteva, da sc kdo odreče svojemu veroizpovedanju, temveč veroizpovedanje in bogočastje je popolnoma svobodno iu prosto. Katoliška cerkev lahko svobodno izvršuje bogoslužje, ker vlada pri nas popolna svoboda. Samo da država ne podpira nobenega bogoslužja. Plačajo naj za to verniki sami. Tako so govorili francoski mogotci, ki so utemeljevali svojo ločitev cerkve od države. Poglejmo si nekoliko to hvalisano svobodo ua podlagi ločitvenega zakona. Ako hoče katoliška cerkev kjerkoli izvrševati svoje zvanje. potem je gotovo, da mora imeti tudi gotova gmotna sredstva; to je jasno, kakor beli dan. Od zraka tudi duhovnik ne more živeti, kakor nobeden drugi človek ne; in javno bogoslužje se tudi ne more opravljati brez cerkva, maša sc ne more brati brez oltarja (Pritrjevanje) in župnik mora vendar kje stanovati, mora imeti streho, pod katero spi, tega tudi ni treba dokazovati. V grmovju zajec stanuje, ne pa človek (Klici: Tako je! Istina!) Tedaj, ako bi bilo francoskim mogotcem res za svobodo, o kateri so toliko govorili, morali bi bili reči: Država se loči od cerkve, ampak mi damo cerkvi popolno svobodo, da more tudi zanaprej izvrševati bogoslužje; naj cerkev obdrži vse, kar ima, naj obdrži cerkvena poslopja, vso cerkveno opravo, vse, kar služi bogočastju; naj obdrži svoja župnišča, naj škofje ostanejo v svojih stanovanjih in naj bodo škofom na razpolago cerkve. (Živahno pritrjevanje.) Potem bi gospodje vsaj z nekoliko pravico mogli reči. to je svoboda, ker se cerkvi nc odvzame, kar nainujneje potrebuje, da more izvrševati svoj poklic. NOVA ZVIJAČA. Ali francoski framasoni so to čisto drugače napravili. Rekli so: Mi ccrkve kot juri-stične, kot pravne osebe sploh ne pripozna-mo. mi cerkve nc pripoznamo kot bitja, ki 'sme kaj imeti,inzato so določili: Ustanoviti se morajo šele nove pravne osebe, osnovati se morajo nova »bogočastna društva«, ki jim bomo mi cerkve, župnišča itd. izročili. Ločitveni zakon namreč določa, da se sme v vsaki župniji taka bogočastna družba ustanoviti, da bo država tej družbi izročila ccrkve in ta družba naj skrbi, da ima duhovnik svoje stanovanje, dohodke in da sc župnišča in cerkve vzdržujejo. Zakon pa nc določa, da bi se smelo v eni župnjii samo eno bogočastno ..društvo ustanoviti iu ne določa, da se mora to zgoditi sporazumno s škofom, da ima on potrditi, ako društvo res katoliško bogoslužje izvršuje v cerkvi, ki je skozi stoletja služila le katoliškemu bogoslužju in nobenemu drugemu namenu. Po omenjeni postavi se tudi lahko ustanovi v eni fari deset, dvajset ali trideset bogočastnih družb. Vprašanje nastane. katero društvo bo potem cerkev in drugo cerkveno imetje dobilo, odnosno kdo da ima odločevati glede tega vprašanja. To je bilo in je moralo biti vsakemu naprej jasno, da lahko v raznih župnijah skupaj stopijo framasoni saj jih jc treba zato samo pet ali šest - in da rečejo: Mi smo bogočastno društvo, ker smo krščeni, torej zahtevamo, da se nam ccrkev izroči. Kdo bo v slučaju, da sc je ustanovilo več takih bogočastnih društev v kaki župniji, imel odločiti, katero društvo dobi cerkev v roke? Recimo, da bi bila taka postava v Avstriji in vzemimo Ljubljano, potem bi eno bogočastno družbo napravili morda mi. Na drugi strani bi pa skupaj stopili recimo v »Narodni tiskarni« dr. Ivan Tavčar. Ivan Hribar, notar Plantan in Malovrh in bi rekli: mi smo tudi bogočastna družba (Živahna vcselost). In sedaj naj bi pa o tem, katera družba naj dobi cerkve in vse cerkveno premoženje, imeli odločevati gospodje na ljubljanskem magistratu (Ponovljena živahna veselost), ki, četudi nikoli ne gredo v cerkev, vendar zmi-raj vtikajo svoj nos v cerkvene zadeve, na primer telegrafirajo po svetu, da so za glagolico (Smeh), ki jim pa tudi ne more dosti pomagati, ker kakor rečeno nikoli ne hodijo v cerkev, ampak svoje vedno dal.išc nosove pa morajo vmes imeti. (Smeh.) Veliko zmešnjava bi tedaj nastala, ako bi sc v eni župniji ustanovilo več bogočastnih družb. Kdo naj ima odločilno besedo in kateri družbi naj bi se cerkev in cerkvene potrebščine izročile? Za nas jc jasno, da bi potem škof moral odločiti. (Živahno pritrjevanje.) Škof bi moral potrditi: Ta in ta družba je zanesljiva, od nje je pričakovati, da bo v sporazumu z menoj postopala v cerkvenih zadevah, da bo župnika sprejela, ki ga bom jaz poslal. To bi bila lepa, čc bi si kakšna verska družba hotela sama izbrati kakega recimo Berceta .(Živahna vcselost.) Torej čc bi bila postava poštena, bi se morala glasiti: lista družba dobi cerkveno premoženje v roke, ki jo škof potrdi. (Tako jc!) Toda francoski framasoni so pa postavo drugače naredili in so rekli: Ce sc ustanovi več bogočastnih družb v kaki župniji in če so te med seboj v prepiru, bo državni svet odločil, kateri naj se prisodi cerkveno imetje. Ta državni svet je pa na Francoskem nekaj podobnega, kakor pri nas upravno sodišče na Dunaju, ki je njega član n. pr. tisti baron Hock, o katerem ste gotovo žc čitali v listih in ki sedaj najbolj lurska po Dunaju proti katoliški cerkvi. (Klici: Žalostno!) Torej državni svet (upravno sodišče) bi imelo v tem vprašanju odločevati! To jc ravnotako, kakor čc bi sc reklo, da ima v Ljubljani o bogoslužju odločevati nadsvetnik extra statum dr. Ferjančič (Živahna vcselost), pa ne škof. Člane tega upravnega sodišča ali državnega sveta ime- nuje francoska framasonska vlada, ki je po večini framasonska; torej bi na ta način ne bil več papež in bi ne bili več francoski škofje vrhovni vladarji katoliške ccrkve ua Francoskem, ampak framasoni. CERKEV ,|E MORALA ZAVREČI UNIČEVALNI ZAKON O BOGOSLUŽNIH DRUŽBAH. Jasno jc, da takih pogojev katoliška cerkev, da takega zakona sveti oče ni mogel sprejeti. Papež in ž njim združeni francoski škofje so ta zakon zavrgli: Ce nam tudi vse vzamete, mi ne sprejmemo takih pogojev in ne dopustimo ustanovitve takih bogočastnih družb, ki bi bile v zadnij vrsti popolnoma odvisne od framasonske vlade! Toda tako jc bilo od framasonov sklenjeno, ker šlo se jim je za to, da cerkev oropajo in ponižajo. KATOLIŠKA CERKEV OROPANA. Iu kaj je bila posledica? Da jc katoliška cerkev v Franciji čez noč izgubila cclo svoje premoženje, svoje cerkve, svoja župnišča, vso cerkveno opravo, vse, kar služi bogočastju. Vse od začetka do konca, zadnji košček platna je vzela katoliški cerkvi država. (Klici: Škandal! Sramota!) Reklo sc je krat-komalo: Odslej nima katoliška cerkev v Franciji nobene lastnine več, nobene pravice do cerkvenega premoženja. Škofe so izgnali iz palač, v katerih so doslej stanovali, na podlagi pogodbe in postave, župnike so pregnali iz župnišč. (Ponovljeni ogorčeni klici: Škandal ! Sramota!) Ne bom našteval posameznih slučajev divjega, nečloveškega preganjapja, ampak omenil bi le en ginljiv prizor, ko so v Rache-u, departement Pas-de-Calais, 102 leti starega župnika, ki je 60 let opravljal duhovno službo, čez noč postavili na ccsto. (Veliko ogorčenje.) Iu koliko .ic bilo takih in enakih slučajev, ki jih pa v kratkem govoru ni mogoče naštevati. DUHOVŠČINA BREZ STREHE IN BREZ DOHODKOV. Torej duhovnike so iz župnišč pognali, tako da nimajo nobene strehe več, pod katero bi stanovali. Škodi so pa prideli še zasmeh. Porogljivo so dejali: Ce hočete nadalje stanovati v župniščih, vzemite jih v najem!Ali tudi to jc bila gola framasonska sleparija. Na Francoskem je še mnogo katoliških občin, mnogo krščanskih županov, ki so bili pripravljeni dati duhovnikom župnišča v najem za neznatno letno stanarino, n. pr. za 5 ali 10 frankov, toliko da se zahteva vlade izpolni; ali vlada je takoj izdala povelje, da mora biti najemščina vpravem razmerju z vrednostjo župnišča. Torej najemščina župnišča naj bi znašala 500 ali 600 frankov*) na leto! Kaj to pomeni, je umevno, če se pomisli, da je znašala cela plača župnikova na Francoskem samo po 600, oziroma 800 in le v velikih krajih 1200 frankov na leto. A vzeli so duhovnikom po ločitveni postavi sploh vso plačo, tako da duhovnik na Francoskem nima niti vinarja dohodka, nego to, kar mu dobri ljudje prostovoljno dajo. Od teh popolnoma oropa-nili duhovnikov pa zahteva framasonska vlada, naj plačajo 500 do 600 frankov samo na-jemščine za stanovanja. (Ogorčenje.) Francoski framasoni so ravnali s katoliško cerkvijo ravnotako, kakor razbojniki (Klici: Tako jc!), ki popotnika do nagega slečejo in potem rečejo: Sedaj si pa prost, pojdi kamor hočeš! To .ic torej tista francoska liberalna framasonska svoboda! NOVA NAJHUJŠA VNEBOVPIJOČA KRIVICA. — DUHOVNIKI FRANCOSKI BREZ PRAVIC V CERKVAH. Vprašanje nastane, k;iko je sedaj s cerkvami na Francoskem? Še bi se dalo pre-.nesti, da župniki nimajo več pravice do župnišč; še bi se dal prenesti rop drugega cerkvenega premoženja, ako bi bila katoliška cerkev obdržala vsaj cerkvena poslopja. Vsaj cerkve naj bi bili pustili katoliškim škofom in duhovnikom na Francoskem, da bi vsaj v cerkvi duhovnik, škof ostal gospodar! Saj jc to najmanje, čemur mora pritrditi tudi brez-verec, čc ima lc količkaj navadnega poštenja v sebi. Ali tudi tega niso privolili francoski framasoni, ampak določili so v dotični postavi, da tudi cerkve pripadajo odslej kot last občini in da duhovnik ni več gospodar v cerkvi. Seveda so zopet pristavili: Mi smo za svobodo in zato nimamo ničesar proti temu, če duhovnik tudi nadalje hodi v ccrkev in mašiije in sploh opravlja bogoslužje, ampak pravice pa nima duhovnik nobene do cerkvc. On je brez vsake pravice v cerkvi, če tudi gre maševat! Tako pravi postava; sedaj pa poglejte, kaj so pravne posledice tega! Danes v večini krajev na Francoskem — v vseli tudi nc — duhovnik še lahko gre v ccrkev, mašiije in deli svete zakramente; danes šc lahko to stori, ali kako dolgo? Ker nima nobene pravicc do cerkve, ne more nikomur braniti, da pride v cerkev in se tam vede kakor mu drago. In čc pridejo kake barabe v cerkev, sedejo pokriti na klopi, kadijo, se glasno raz-govarjajo in sploh nedostojno vedejo, jim duhovnik tega braniti nc more (Klici: Prežalost-no!), ker nima po postavi nobene pravice do cerkve. Duhovniku nc preostaja torej v takem slučaju drugega, kakor zapustiti oltar, iti iz cerkvc in opustiti bogoslužje. In tako so potem verniki kaznovani v ime francoske svobode. (Klici: Lepa svoboda to!) NEVZPREJEMLJIVE NAJEMNINSKE POGODBE. Dne 8. januarja letošnjega leta so sklenili francoski framasoni postavo, kjer so zopet pokazali vso svojo hinavsko hudobijo, trdeč, da nobene silo nc delajo katoliški cerkvi. Ponudili so duhovnikom pravico do cerkva pod pogojeni, da iih vzamejo od občine v najem, in sicer brezplačno. Gospodje so tu naenkrat *) I frank velja nekaj manj kot 1 krona. • Op. ured. silno »nobel« postali (Vcselost) in rekli »brezplačno«, duhovniku ni ničesar plačati treba za cerkev, samo z občino mora skleniti najemninsko pogodbo. Dobro, francoski škoije so v sporazumu s svetim očetom sklenili, da poskusijo uporabiti to zadnje sredstvo, ker so hoteli poskusiti Vse mogoče, da rešijo javno katoliško bogoslužje na Francoskem. Dali so vsem župnikom nalog, da naj sklenejo z župani tozadevne najemne pogodbe za 18 let, to je za najvišjo po zakonu določeno časovno mejo takega najema. Velika večina županov na Francoskem ie bila zadovoljna skleniti take pogodbe. Tako je vsled skrajne prijenlji-vosti svetega očeta in francoskih škofov bilo upanje, da se vsaj deloma ustreže najnujnejšim potrebam katoliškega bogoslužja in tako vsaj nekoliko pomirijo duhovi v nesrečni Franciji. Toda komaj je francoska vlada to možnost opazila, ii jc hotela zastaviti svojo brutalno silo, da zopet zapreči cerkveni mir. Izdala, je okrožnico do županov z vsebino: Zupani smejo s potrdilom občinskih odborov sklepati pogodbe z župniki, ampak le pod gotovimi pogoji. Prvi pogoj je ta, da mora du hovnik prevzeti dolžnost, da bo on skrbel za vzdrževanje in popravila cerkve v vseh okoliščinah, torej tudi če jo, recimo, potres podere. Drugi pogoj je, da pogodba velja samo za tistega duhovnika, ki jo sklene; če pa škof pošlje drugega župnika, mora občina, mora župan pritrditi in izjaviti, da tega župnika sprejme. Torej župan naj bi odločeval, kdo bo župnik v fari. Pomislimo n. pr. lc, kaj bi podobna odredba pomenjala v Ljubljani! (Živahna veselost.) Kot tretji pogoj so pristavili da škofje ne smejo nastaviti nobenega bivše ga redovnika kot župnika ali kaplana. Jasno je, da cerkev ni mogla sprejeti ta kili pogojev. (Pritrjevanje.) Kako bi mogla ccrkev, ki ima navado, da obljubi samo t<. kar držati more, podpisati pogodbo, da bo župnik, kateremu se je vzela plača in sploh vse imetje, cerkev v vseh okoliščinah vzdi-žcval, popravljal, tudi če jo potres podere! Taka obljuba bi bila brezvestna, ker je brezvestno obljubiti, česar držati ni mogoče. Brezvestnih obljub pa cerkev nc dela. To je eno. Kar sc tiče drugega pogoja, da bi imel župan potrditi naslednika župnikovega, je ta pogoj tudi nevzprejcmljiv, kajti potem se neha ccrkev, kakor jo je Kristus ustanovil, v kateri so papež in škofje vrhovni gospodarji. Torej jc neizvršljiv ta pogoj in ravnotako nevzprejcmljiv je tretji pogoj, da se ne sme kot župnik ali kaplan nastaviti noben bivši redovnik. Kje bi bilo to mogoče, posebno če so še pomisli, da jc francoska vlada kar naenkrat poklicala 8000 bogoslovcev in duhovnikov k vojakom, tako da je nastalo velikansko pomanjkanje duhovnikov ter je vsled tega veliko število župnij na Francoskem že danes sploh brez duhovnika. Kaj se to pravi, razume samo veren kristjan, brezverec tega ne more razumeti. Mi pa vemo, kaj to za nas pomeni, čc bi ne mogli v nedeljo in praznik v cerkvi pri sveti maši svojega Boga moliti, če bi ne mogli prejemati svetih zakramentov, kadar čutimo notranjo potrebo (Pritrjevanji.); mi vemo, kaj to pomeni, če leži oče, mati, otrok, žena, mož na smrtni postelji in si zaželi zadnje tolažbe, a ni duhovnika, ki bi jo jim prinesel. (Ponovno pritrjevanje.) Mi to čutimo, mi vemo, kaj se to pravi, zato pa brezverci, ki tega ne razumevajo, tudi nimajo ničesar govoriti o tem (Klici: Tako jc!), ampak mi in satno mi verni katoličani imamo govoriti o tem. in sicer v znamenju svobode naše vesti, v znamenju svobodnega našega veroizpovedanja. (Burno odobravanje.) FRANCOSKE FRAMASONE HOČEJO POSNEMATI. Ali ta pravica, cenjeni zborovalci, sc je francoskim katoličanom vzela in žuga se, da se bo tudi nam vzela. (Gromoviti klici: Nikdar nc! Nikoli!) Žuga sc to javno in glasno na shodih naših nasprotnikov in v njihovem časopisju gori od dunajske velike mednarodne Židinje »Neue Freie Presse« pa do zadnjega zakotnega lističa (Klici: »Slovenskega Naroda!«) do »Slovenskega Naroda« in repkov njegovih doli. ki naravnost oznanjujejo. d;; je postopanje francoske vlade hvalevredno, da je treba tudi pri nas uvesti enake razmere. (Burni klici: Nikdar nc! Pa naj gredo ti ljudje na Francosko!) ZAKAJ JE TAKO DALEČ PRIŠLO NA FRANCOSKEM? Gospoda moja! Z začudenjem sc moramo v očigled teh razmer vprašati, kako je vendar prišlo, da so francoski katoličani tako preganjani, in kako je to, da niso čutili moči v sebi, da bi se bili pravočasno ustavili proti-verskemu gibanju? Težko ie najti zadostnih razlogov za to. Zdi se pa. da je eden glavnih vzrokov ta. da so se francoski katoličani preveč zanašali na pogodbo, na konkordat, in da so vsled tega- premalo pazili na svoje pravice. Zanašajoč se na konkordat se niso vtikali v politiko, niso imeli nobenih strank, kakršne sc pri nas imenujejo »klerikalne« stranke; oni niso imeli niti ene stranke, ki bi bila v svojem imenu ali v svojem programu imela katoličanstvo. Duhovniki francoski in dobri katoličani so izvrševali vestno svoje dolžnosti v cerkvi toda politično so spali. (Klici-Žalostno!) Zato pa so framasoni pridobivali čimdalje večjo moč. Drugi vzrok framasonske zmage utegne biti sledeči. Nihče ne srm misliti, da so v deželi »svobode«, v Franciji, svobodne volitve. Nikakor ne. V malokateri državi se od vladne strani za časa volitev izvršuje tak nečuven pritisk na volivcc, kakor v Franciji. Velikanski vladni aparat dela P" volitvah z vsemi sredstvi: s pritiskom, z denarjem, z obljubami, z lažmi itd. Ljudem * obetajo zlati gradovi, da sc jim bodo izpolnile bogvc kakšne želje, da sc jim bodo gm< tnf razmere izboljšale, da bodo dosegli neomejeno svobodo, skratka: da jim bode vi ids preskrbela raj na zemlji. ! S takimi obljubami, s pritiskom, sleparijami dosežejo francoske vlade, da se vedno volijo komore s protiversko večino. Vsled tega jc prišlo tako daleč, da je vlada v francoskem državnem zboru, v komori priborila, ali bolje rečeno, prisleparila dvetretjinsko večino sovražnikom katoliške cerkve, katoliške vere iu resnične verske svobode, četudi sem uver-jen — in jaz nekoliko poznam Francosko— da jc velika večina francoskega naroda verna in vdana katoliški cerkvi. Zato se ni bati, da bo katoliška cerkev na Francoskem prenehala, da bo uničena. SOVRAŽNIKI G1NEJO . CERKEV OSTANE. Katoliška cerkev je prestala že vse hujša preganjanja in je končno vcndarlevedno zmagala. (Pritievanje.) Kje je danes Wal-deck-Rousseau, ki je pričel najnovejši boj francoske republike proti katoliški cerkvi? Umrl je in umrl krščansko in cerkev je pela bile ob njegovi krsti. In tako se bo godiloCom-bu, tako Clenmeceau-u. Šli bodo tje, kamor je vsakemu človeku namenjeno, katoliška cerkev pa bo vedno izvrševala svoje vzvišeno zvanje, četudi morda preganjana, četudi popolnoma oropana, četudi brez vsakega imetja. Katoliška cerkev na Francoskem bo izvrševala v najrevnejših razmerah svo e vzvišeno zvanje tudi naprej, kakor so je izvrševali apostoli, njihovi učenci in prvi nasledniki v začetnih stoletjih krščanske cerkve. (Navdušeno pritrjevanje). Cenjeni zbor! Pred več kot sto leti, za časa prve francoske revolucije jc bila katoliška cerkev na Francoskem ravnotako popolnoma oropana, kakor danes; ali komaj dvajset let je trajalo, in država je bila prisiljena po razmerah in okoliščinah, da je sklenila mir s cerkvijo, da je sklenila tisti konkordat, o katerem sem že prej govoril. DOLŽNOST NAŠA — DA SE ZAVZAMEMO ZA ZATIRANE IN TRPEČE SOBRATE NA FRANCOSKEM. Dasi smo prepričani, da bo cerkev nazadnje zmagala, jaz imam to uverjenje, da bo tudi na Francoskem v par desetletjih zopet stala močnejša, kakor kedaj poprej —, moramo pa vendar upoštevati, koliko neizmerne žalosti, koliko neizmernega duševnega in telesnega trpljenja imajo za posledico sedanje razmere na Francoskem za francoske katoličane in njihove voditelje! Mi moramo upoštevati žalost in trpljenje naših bratov in sester v Kristusu na Francoskem, žalost sv. očeta, žalost francoskih duhovnikov in vernikov, 111 zato moramo dati duška našim bratskim ču-tilom nasproti francoskim katoličanom! KAJ PA PRI NAS? Vprašati se pa tudi moramo, kako stoje stvari pri nas in ali je res izključena nevarnost, da bi tudi pri nas moglo priti kedaj do enakih ritzmcr? Iti tu žalibog ne morem trditi, da so v Avstriji razmere take, da bi mogli katoličani z njimi popolnoma zadovoljni biti, in mirno gledati v prihodnjost. Dokler se, in sicer celo v protislovju z državnim zakonom svobodno sme blatiti katoliška cerkev, dokler se smejo zasmehovati in blatiti verske resnice, kakor se to dela po liberalnih, židovskih, framasonskih listih, in po javnih shodih, toliko časa ne moremo reči, da so razmere v Avstriji za katoličane zadovoljive. Dokler v mnogih javnih uradih vlada strupeno sovraštvo zoper tisto, kar imenujejo »klerikalno, kar jc pa v resnici v našem ljudstvu verno in krščansko, (Pritrjevanje) toliko časa ne moremo reči, da so razmere v naši domovini za nas katoličane povoljne in pomirljive. Navedem naj samo cn zgled iz najnovejšega časa. Nedavno je bil imenovan sodnijski uradnik na jako važno mesto, kjer ima tudi dolžnost, braniti čast cerkve in svetost verskega prepričanja in verskega čutenja državljanov. A komaj je bil imenovan že se jc osmelil javno bahati se: »Hvala Bogu, cerkve pa od_ znotraj še nisem videl!« (Ogorčeni klici: »Škandal! Sramota!«) Vprašam vas, kako bo ta mož izvrševal svojo dolžnost, braniti tudi čast cerkve, dolžnost katero ima po zakonu izvrševati? Mi ne vprašamo nikogar ali hodi v cerkev ali nc; toda nesramno je od javnega uradnika, na tak zaničljiv način javno sc bahati, da nikdar cerkve od znotraj videl ni. (Klici: Tako je!) Kako iskrene privržence intao francoski rovar.ii tudi v Avstriji, videli smo v zadnjem zasedanju državnega zbora, ko sc je od liberalne slovenske delegacije zahteval glasoviti »Kanzelparagraph« (Klici: Fej!) po katerem bi n. pr. duhovnik bil kaznovan, če bi maševal za srečen izid volitve. (Klici: Pa se ne bo zgodilo!) V takih zahtevah se že vidijo kremplji, s katerimi bi nas praskali naši nasprotniki, če bi prišli do moči. (Klici: Pa ne bodo!) ZATIRANA FRANCIJA NAS UCl IN PRI- OANJA NA DELO IN OPREZNOST. Zato se pa mi tudi v pravem času v bran postavimo, ker vidimo, kako daleč je brezbrižnost in dobroverna zaupljivost dovcdla francoske katoličane. Francoski verniki niso dosedaj imeli moči, da bi bili zabranili poče-njanje verskih nasprotnikov; mi pa čutimo to moč v sebi, da bomo zabranili take in enake nakane. (Burno pritrjevan e in živijo-klici). Čislani zborovalci! Rad bi še marsikaj povedal, toda moram odpotovati, ker me čaka šc drug shod. O posameznih slučajih krutosti in nasilnosti francoske framasonske vlade nasproti katoličanom ste bolj ali manj poučeni, saj so o tem poročali listi, ki jih čitate. Svobodo oznanjajo novodobni kulturo-nosci, a obenem predvsem zatirajo svobodo vesti, svobodo veroizpovedovanja, svobodo bogoslužja. Veste tudi, kai sc obeta nam. Latinski pregovor pravi: »Discite moniti!« — Učite se, ker ste opozorjeni! Mi smo opozor eni od Francoske sem in opozorjeni smo tudi od naših čast.tljivih domačih nasprotnikov samih, zato pa bodimo pripravljeni! SLOVENSKO LJUDSTVO NAJ GOSPODARI NA LASTNIH TLEH! Bliža se dan, ko bo prilika pokazati, kdo je gospodar na slovenski zemlji; bliža se dan, ko bomo imeli priliko pokazati, da tisti, ki razkrivajo že svojo hudobno voljo, nimajo moči nad nami in da jim slovensko ljudstvo nobene moči in oblasti dalo ne bode. Bliža sc dan, ko mora zagrnieti od Triglava doli do meje hrvaške, da sovražniki našega liudstva, nasprotniki našega katoliškega, verskega prepričanja, sramotilci naših najdražjih svetinj in stamotilci prevzvišenega vladike našega, leže na tleh, krščansko slovensko ljudstvo pa jc vstalo in .ic postalo gospodar na svojih lastnih tleh. (Dolgotrajno navdušeno odobravanje in gromoviti živijo-klici). , KnezošKof dr. Anton Bon. Jeglič. Za dr. Šusteršičem jc govoril burno pozdravljen prevz. g. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič. Pred našimi očmi se vrši velik odpad od katoliške vere; to je tretji veliki odpad tekom krščanske zgodovine. Prvi se je dogodil sredi enajstega stoletja: od rimske stolice so se odtrgali narodi na vzhodu, odtrgala tudi večina Slovanov, katere so Grki zapeljali. Ohranili so sicer pravo vero, le od rimskega papeža so se odtrgali. Razdor in razkol se je pripravljal več stoletij. Drugi silni odpad se Je dogodil v šestnajstem stoletju: odpadel je ogromen del nemškega naroda, odpadlo je pa tudi nekoliko Francozov in Slovanov. Tedaj se niso le od papeža odtrgali, marveč so tudi mnogo verskih resnic naravnost zavrgli; odpad je torej večji iu pogubnejši. Tudi ta sc je pripravljal par stoletij. Sedaj pa se vrši tretji najgroznejši odpad. Ta posega še dalje: zametava sc vse krščanstvo, da, ta i sc celo osebni Bog, priznava se samo priroda, večna priroda in njen razvoj. Izcimil se je iz protestantizma, vidno pa sc je začel ob času vel.ke francoske prekucijc. Sedaj dozoreva in je nekatere sloje člov. družbe žc skoraj popolnoma pogoltnil, prekanjeno prostozidarstvo in divja socijalna demokracija se za tak odpad z vsemi mogočimi sredstvi trudita. Tudi med nami Slovenci imamo že javnih ne le skrivnih odpadnikov od cerkve, od krščanstva, da, od vsake vere v osebnega Boga sploh. Zadnja leta tak odpad zmiraj bolj sili na dan in zanj se deluje po časopisih, po knjigah, po društvih; deluje sc pa na temelju moderne vede, posebno na temelju naravoslovne vede, kakor jo uči »neustrašeni prvoboritelj Haekel«, ki v svojih izvajanjih povdarja, da so »marsikatere temeljne trditve starodavne teologije pred znanstveno kritiko nevzdržljive«. Tako »Narod« v 51. številki dne 7. marca. Misli se na vero v Boga-Stvarnika, da ta ni več vzdržljiva. »Narod« namreč poprime trditev glasovi-tega naravoslovca jezuita Wastnana, ki je nedavno v Berolinu pred učenim svetom nastopil, in zmagoslavno pobijal trditve brezverskih naravoslovcev, posebno Hacklove in kateri je dotični govor takole zaključil: »Zato sem trdno prepričan, da med krščanskim svetovnim naziranjem in naravoslovno vedo načeloma ne more obstajati nobeno nasprotje.« »Narod« trdi, da ga je ta stavek osupnil, ker njegova vsebina se očitno nc vjema z resnico. Saj vendar vodi ccclesia militans že večleten boj zoper znanost m zlasti v zadnjih desetletjih preveva filozofsko in teološko literaturo vseskozi bojni položaj ... in ta bojni položaj ni le plod kakega nesporazumljenja; ne, ne varajmo se, to nasprotje ni lc dozdevno, nego načelno in nepremostljivo. Tako »Narod.« V dokaz te trditve navaja »Narod« nauke moderne vede in prav dobro pove, da poglavitna preporna točka je vprašanje, kakovo stališče zavzema človek v prirodi. Katoliška cerkev trdi o človeku, da ga jc ustvaril Bog, da jc njegov konečni nameri v večnosti, da je življenje na ženil i le nekaka prehodna doba, izkušnja in da človek pride na svet z grehom. Temu nasproti pa moderna veda trdi, da ni Boga, ki bi človeka vstvaril, ampak jc človek, ki si je ustvaril bogove ... v plahi domišljiji otroške dobe; človek pride na svet, živi in mine ravno tako, kakor vsa druga živa bitja; večnosti in vsestranskega življenja ni, zato sc mora skrbeti za gmotno blagostanje na tem svetu; na temelju teh nepobitnih rezultatov moderne vede se preustroja človeška družba naravnost nasprotno starim cerkvenim nazorom. Najočitnejše se vrši ta pretiredba tia Francoskem. v onem narodu, ki hodi na čelu novodobne, svobodomiselne civilizacije. Mi ne vidimo. nadaljuje »Narod« nikjer kompromisa med novo prirodoznanstveno in staro teološko, praktično neizvedljivo ureditvijo človeške družbe. Tako »Narod«. Zares, za marsikoga so take trditve za-mamljive in zapeljive. Nedavno je prišel k meni mladenič in jc milo tožil, da ima grozne verske dvome, kateri ga mučijo, odkar je čital Hacklove knjige in da ga to najbolj boli, ker se katoliška vera z moderno nepobitno znanostjo nikakor nc vjema. Isto mi jc tožila lani neka jako dobro vzgojena gospa iz naobraže-nih krogov: čitala ie sirota dotične veri nasprotne prirodoznanstvene knjige in omajala se ji je poprej močna in živa vera, pa je v srcu neizrečeno trpela.In zdaj vidite,da doba naših nasprotnikov ni samo zoper k!cnkalizem, zoper duhovne, ampak naravnost zoper krščan- stvo, zoper vero v osebnega Boga. (Tako je.) No, osvetlimo nekoliko gornje, iz moderne znanosti zajete in za premnoge nevarne trditve. V kakovem razmerju pa sta razodeta vera in pristna znanost? Dopustite mi v tem oziru samo tri trditve: Vera in vednost si ne moreta nasprotovati načelno. Bog se nam je na razne načine razodeval. Razodel se je po vstvarjeni prirodi, v kateri sc zrcali njegova mogočnost, modrost in lepota; razodel se nam je pa tudi po prerokih, da, celo po svojem edinorojenem Sinu, ki nam je od Boga poslani učenik in od-rešenik. Prvo razodenje je naravno in premišljuje ga znanost, drugo je nadnaravno, spoznavamo ga po sveti veri. Je Ii mogoče, da bi bilo med naravnim in nadnaravnim razo-denjem kako nasprotje? (Nc!) Ako je dokazano, da kak nauk prihaja od Boga, jc izključeno, da bi razum v preiskovanju prišel do nasprotnih podatkov, ako bi prišel, zmotil se je, naj iznova preiskuje!Ako je pa razum spoznal gotovo resnico, ki mu je popolnoma razvidna, onda pač ni mogoče, da bi bilo razodeto, kar se tej gotovi resnici protivi. Načelnega nasprotja torej med vedo in resnico ni. (Tako je.) Od tod sledi, da znanost ne sme in pristna znanost tudi nc more postaviti trditev, katere bi protislovile veri; saj bi bile take trditve pomotne. No, ta odvisnost in navezanost pa morda nasprotuje dostojanstvu znanosti? V čem pa ic dostojanstvo znanosti? Gotovo v tem, da resnico išče, resnico najde in se spoznani resnici ukloni. Resnica je največje dobro in zadnji cilj znanosti. Zato ie za znanost nedostojno vse, kar jo od resnice odvrača, dostojno pa, kar jo k resnici pelje. Prašam, da li se znanost od resnice odvrača in oddaljuje, ako se ozira na nezmotljivo izpričevanje božjega razodenja? Nikakor, marveč resnico bolj lahko, boli gotovo, bolj jasno in bolj obsežno spozna. — Toda vera je slepa! Ni res! Mi verujemo šele tedaj ko \znanstveno dokažemo. da božje razodenje obstoji in da je dotični nauk razodet. Res vera nc sloni na lastni razvidnosti, ampak na ugledu onega, ki sc jc razodel: toda zato vera ni slepa, saj mora tudi učenjak verovati premnogo trditev, na katerih veda svoje znanstveno poslopje gradi. Kje je pa potem prostost znanosti, in znanost mora biti prosta! Zares prostost je znanosti potrebna, koristna; toda prostost ni raz-brzdanost! Najvišji zakon znanosti ni prostost, ampak resnica, saj ie u;nn lastno, da koprni po resnici. Zato pa tudi ni vsaka poljubna poraba znanosti dobra, ampak edino le ona, ki me privede k resnici; ako se pa znanost od resnice oddaljuje, ni več znanost, ampak je podobna nesrečnemu potniku, ki je zašel. (Odobravanje). Ako je torej razum po veri nekatere resnice spoznal kot gotove in nepobit-ne, pač ne more znanstveno zagovarjati trditve, ki sc resnici spoznani po veri protivi; ako bi do takih trditev prišel, naj ve, da sc jc zmotil, naj gre nazaj, naj zopet preiskuje, da dobi točko, pri kateri Je zabredel na krivo pot. Trditi, da more znanost, ker je prosta, tudi take nauke trditi, bi se reklo, da prostost daje znanosti pravico do zmot. Meje. ki jih znanosti postavlja vera, so le take, ki jo kot kažipot varujejo, da ne zaide, v teh mejah pa sc more svobodno gibati in napredovati, slobodno, da lastno ii je, da znanstveno dokazane prizna lc one trditve, katere jc po svojih načelih in s svojimi sredstvi razvila in dobila. Tako v teoriji: pa tudi praktično, iz zgodovine vere in znanosti sc more dokazati, da jc znanost, ko ic po raznih zmotah prišla do gotovih podatkov, ono isto trdila, kar trdi vera. Vzemimo le iz naravoslovne znanosti, na katero sc boritelji zoper vero sklicujejo, dva izgleda: od kod življenje? od kod človek? Vera nas uči, da je od Boga življenje, od Boga človek. Kaj pa znanost? Od kod življenje? Veri sovražna znanost je več časa trdila, da za početek življenja ni treba stvarjenja božjega, ampak da sc je življenje razvilo iz neorganske tvarine. Izkušali so to dokazati s polivanjem raznih snovi, kjer so sc potem pojav,lc nove živalicc. Toda kmalu sc jc pokazalo in dokazalo, da živalic tam ni, kamor nc more priti zrak, in da sc pri polivanju izležejo živalice le iz drobnih kali drugih živalic. Onda so mislili, da sc ta praploditcv (generatio aequivoca) dokazuje s postankom stanic. Iz stanic se namreč vse na-daljno življenje razvije. Mislili so, da stanice posta ajo nekako tako, kakor kristali. Toda napredek znanosti je dokazal, da stanica nastane edino Ic iz druge stanice, da jc že vsaka stanica jako razvita in da enostavne stanice nj. — Ako pa nc nastanejo po praploditvi dovršeni organizmi, morda nastanejo vsaj orga-nične snovi: to jc zadnje zavetje učenjakov, ki bi prirodo radi brez Hoga razlagali. Toda kaj tacega se nikdar in nikjer ni opazilo ne v prirodi, ne v laboratoriju dotičnih učenjakov. — Sedaj mora znanost priznati, da za praploditcv ni nobenega dokaza: vendar se mora verovati ker drugače bi se moralo sklepati, da je prvo živi enic ustvaril Bog, kakor trdi krščanska vera. (Odobravanje.) In odkod človek? Ko sem bil iaz dijak, so naravoslovci trdili, da izvor vseh ljudi od enega para ni mogoč, da jc torej zmotno, kar trdi sv. vera. Take trditve so vero marsikomu omajale. In dandanes? Nc le samo ljudje, ampak cclo vse živalstvo in rastlinstvo izvira iz enega prvotnega, živega bit;a! Tedaj ravno nasprotno poprejšnjim trditvam: kai je tore: res? (Veselost.) O človeku jc naravoslovna veda začela trditi, da sc jc razvil iz živalstva in je potomec najviše opične vrste. Toda tistih prehodnih obhk iz opice do človeka niso nikjer našli. Pač so večkrat zagnali krik, da se je iskana in zažclicna prehodna oblika dobila in na tem temelju sc jc pobijal nauk sv. vere. Toda prav kmalu ic znanost sama dokazala, da sc c zmotila. Začeli so trditi, da človek in opica izhajata iz neke silno davne skupne ob- like, (Veselost.) ki se je razcepila na dve vrsti, katerih ena pelje do najbolj razvite opice, druga pa do človeka. Iako eksaktna vednost trdi: toda kje je dokaz? Ni ga nobenega. (Tako jc). Paleontologija pokazuje siccr na rodovnik, po katerem bi se bile opice iz one prvotne oblike do današnjih razvijale, toda za človeka ni nobenega rodovnika, človek prednikov nima. Na geologično-paleontologičnem kongresu v Berolinu 1. 1901. jc brezverski direktor Branco o tem govoril in pred trumo brezverskih naravoslovcev moral priznati »da človek prednikov nima in koj ko se v zemeljskih plasteh pojavi, koj je popolen človek s čutom m z lobanjo, na katero bi vsakdo izmed poslušalcev inoral biti ponosen.« Ali jc torej znanost zanesljiva? (Liberalna nc!) Ali nc vidimo, da se toliko bolj približuje naukom vere, kolikor bolj se otrebi zmot in ko se je zmot popolnoma otrebila, z ono popolnoma soglaša. Verski nauki pa, menim namreč one, katere .ie cerkev od Boga razo-dete proglasila in katere imenujemo dogme, ti se v njihovi resničnosti toliko spoznavajo, kolikor se premišljujejo in vsestransko razglabljajo. Ze to nam dokazuje, da so verski nauki popolnoma resnični. Edino resnica je stanovitna, večna, dočim se zmota vedno menja. (Burno odobravanje.) Dotični članek v »Narodu« pa trdi, da se »teološki nazori izdajejo za večno nespremenljivo resnico in se zato zoperstavljajo vedi kjerkoli jih prekrižuje in odklanjajo njene nauke, češ, da so heretični. Kadar si pa znanstvena resnica pribori konečno zmago, takrat sc izvrši v pobožnih očetih čudna izprememba in namah najdejo, da je med njih nazori in znanstvom popolno soglasje ter oznanjajo str-mečemu svetu, da med vero in vedo nc more biti načelnega nasprotja.« Tako trdi in potem omeni nauk o vrtenju zemlje okoli solnca. Kant - Lapacovo teorijo o razvoju svetovnih teles in Lamark - Darvvinov nauk o razvoju življenja na zemlji. Ta trditev jc jako konfuzna. Verski nauk sc šc nikdar ni spremenil, marveč ga jc potrdila tudi znanost, ko sc ie očistila zmot in je prišla do gotovih rezultatov. Od verskih naukov sc pa razlikujejo razna teološka mnenja v cerkvi, kier itnajo cerkveni učenjaki prostost raziskavanja, pri katerem se pojavijo razna mnenja in se v teku polemike resnica zmiraj bolj in bolj pokazuje. To velja posebno o svetopisemskem poročilu o razvitku sveta, o raz-vitku zemlje iu življenja na njej. Verski nauk ic: Bog je ustvaril nebo in zemljo, na zemlji s početka ni bilo življenja, po volji Božji sc jc življenje na njej razvilo, dokler nazadnje Bog ne ustvari človeka, kateremu podeli neumrjočo dušo in od katerega izhaja res človeški rod. (Odobravanje.) Ni sc pa versko ničesar določilo, kak je prvoten stan vseh svetovnih teles, koliko časa se je zemlja razvijala do sedanjega stanu, koliko vrst rastlin in koliko vrst živali je prvotno nastalo, da li morda Ic malo in so se iz teh vse poznejše razvile in kdaj točno je ustvarjen človek. To so naravoslovna vprašanja, za večno izveličanje niso potrebna. V sv. pismu se o teh ne govori znanstveno, saj sv. pismo ni znanstvena knjiga, ampak poljudna ni tako, da jo razumejo tudi manj izobraženi ljudje. Znanstveno naj ta vprašanja raziskujejo učenjaki sami. Za vernika kot taccga jc dosti znati, da ie od Boga svet, od Hoga zemlja, od Boga vse življenje in človek na zemlji: iu to je Bog razodel in tega nauka cerkev nikoli ni menjala, marveč ga proti raznim zmotam vedno zmagoslavno branila. Bogoslovci pa so dotično poročilo svetega pisma razno razlagali; ravnali so se vedno po naravoslovni znanosti svojega časa. V razlagi sv. pisma obstoji načelo, da se držimo besedne razlage tako dolgo, dokler se ne pokaže zmota. Zato so se bogoslovci govoreči o šestdnevnem stvarjenju, o početku rastlinstva iu živalstva, o razmerju med zemljo, solnccm in zvezdami tako dolgo držali besedi sv. pisma, dokler niso bili prepričani o nasprotnem; pa kljub temu sc nikoli niso vje-mali, marveč so že cerkveni očetje šestdnevno stvarjenje na razne načine razlagali; cerkev pa o tem ni ničesar določila, pustila je svobodne razprave. Ko sc je tekom časa dokazalo, da se zemlja vrti okolu solnca, da jc hipoteza Kant-La-placova jako verjetna in v glavnih potezah nekako dognana, prav nič ni branila bogo-slovccm, da so sc jc poprijel i v kolikor ne taji Boga in stvarjenja. Daruinova hipoteza jc pa na slabih nogah posebno v obliki, v kateri io podaja Haekel in ki jo razteza na začetek sveta in na človeka. Ker pa raziskavanja kažejo, da ta hipoteza ui popolnoma zmotna, zato cerkcv svojim učenim možem nič ne brani, da jo znanstveno razisku cjo, da, šc veseli se, ako sc resnica spozna, ker potem sc bode tudi svetopisemsko sporočilo šc bolje razumeti moglo. V tej borbi ie pa mogoče, da več ali manj teologov kako trditev učenjakov na prvi hip preveč ostro obsodi, ker jo učenjaki tako izrečejo, kakor da bi bila nasprotna naukom versko določenim. Resnično ic torej, kar cerkev vedno trdi, iu kar je P. VVasmann v Berolinu soglasno z njo rekel: med krščanskim svetovnim naziranjem in naravoslovno vedo načeloma nc more obstajati nobeno nasprotje. (Živahno odobravati e.) »Načelno in nepremostljivo nasprotje« ic Ic med vero in krivo, pomotno znanostjo, med resnico in zmoto, med lučjo in temo. (Ponovljeno odobravanje.) Iu ako »vodi cerkev boj zoper znanost«, nc vodi boja zoper pristno znanost, zoper znanost samo |K> sebi, v kolikor išče resnice, ampak le zoper napačno, krivo, zmotno znanost, v kolikor se trudi odstaviti osebnega Boga. v kolikor zanika razodenje Božje, božanstvo Jezusovo in božjo ustanovo sv. katoliške ccrkvc, ter nas hoče poriniti nazai v poganstvo, naz&j v nso-depolne zmote o Bogu, o večnosti, o duši, o našem življenju in si prizadeva te zmote razširiti med vse stanove in rodove. Pravim, da so to usodepolne zmote. Na vprašan a: od kod je svet, od kod je človek, kaj je naš namen, ali je Bog, ali je večnost, na ta vprašanja moram imeti točen, jasen, zanesljiv odgovor. Brez takega odgovora ni mogoče živeti; tak odgovor moram imeti takoj, ko se zavem; ne moreni čakati, dokler sam vse preiščem; in kdo pa ima časa iu sposobnosti za taka visoka raziskovanja? Da, ne morem čakati, ampak že od malih nog morajo stariši po tem odgovoru z menoj postopati, morajo ijiene poučevati, mene vzgajati. Pa kdo mi ho tak odgovor dal? Ljudje, učen aki? Zgodovina, tudi moderna zgodovina kaže, da ljudje niso zanesljivi, da učenjaki ne zadostujejo: saj si nasprotujejo, saj se očividno motijo! Ali naj v teh vprašanjih, od katerih zavisi moja časnost in večnost ostanem brez odgovora? (Ne!) Potem bi bilo moje živlenje neznosno, premučno; moral bi z obupnim filozofom Hartmannom vpiti, da je moja nesreča, ker sem razumen človek, da je mnogo bolj srečna žival, ki se sita in zadovoljna po blatu valja. Ne tako! Ako je Bog, ako jc oseben Bog, on me ni mogel pustiti v taki nesreči, on me .ie moral podučiti, on je moral poskrbeti, da se njegov nauk nepokvarjen ohrani in oznanja vsem rodovom do konca sveta. Kar moj 11111 zahteva, po čemur vse srce koprni, to se e dogodilo: Bog se je razodel, Bog sam nas je podučil o našem začetku, o nalogah našega življenja in o presrečnem večnem našem namenu, katerega naj si v življenju zaslužimo. Bog se je razodel po naravi, pa tudi naravnost prvim starišem, potem očakom. prerokom, in nazadnje po Odrešeniku našem in Zveličarju, ki je zgodovinski dokazan kot pravi Bog, kot druga oseba v sv. Trojici, ki se jc včlovcčtla, to je k Božji svoji naravi privzela še našo človeško naravo v eno Božo osebo. Delo Kristusovo pa je sv. katoliška cerkev z njeno hierarhijo in z njenimi zakramenti. V tej cerkvi se nam na vsa zgoraj omenjena vprašanja odgovarja točno, avkto- i ritativno, z nezmotljivo resnico, da se moremo popolnoma zanesti brez najmanjšega strahu kake zmote. V tej cerkvi pa dobivamo tudi vsa druga potrebna navodila za življenje po volji našega Stvarnika, za živlenje potrebno v dosego večnega našega namena. Sedaj moramo biti mirni in brez skrbi opravljati dolžnosti svojega stanu. Ali ni to za nas velika sreča? Vel.ka milost Božja? Da, milost Božja. In zoper to milost in dobroto se bori iu vojskuje neosnovana, pomotna, moderna vednost. Ne mara za Boga, šiloma vednost tako zavija, da bi Boga izpodrinila. Ker je pa tej njeni nakani najbolj močna nasprotnica sveta katoliška cerkev z njenim ustro.stvom, z njeno hierarhijo, z njenimi zakramenti, zato se mora uničiti cerkev: odtod besna borba zoper vse cerkvene naprave, zato poizkus pokvariti šole pod pretvezo proste šole, namreč proste od Boga in od resnice; zato poizkus izkvariti sv. zakon, potegniti ga z visočin krščanskega naziranja v umazane nižine razvezljive, poljubne, čisto spolne zveze; od tod progon redovnikov iz šol in dežela, od tod oropanje cerkvenega premoženja; od tod razdor bogoslovnih semenišč, da se onemogoči vzgoj du-ho vnov; od tod zatvoritev cerkva in njih poraba za plese, za predstave, za prostozidarske shode: od tod besno sovraštvo na vse krščanske spomine, od tod preustrojstvo človeške družbe, v kateri se ime Kristus, ime Bog ne bi imelo več slišati. O predrznosti nesramne! Na temelju Iaž-njive vede se vojska napoveduje Bogu, vojska edinemu našemu Zveličani in Učitelju, vojska večni resnici: mi naj bi bili brez Boga, brez resnice, pa tudi brez čednosti, in naj bi živeli kakor čreda divjih zveri! Tako se hoče imeti na Francoskem, tako po vseh državah, tako tudi pri nas v Avstriji, pri nas na Slovenskem ! Bomo li mi to dopustili? (Nikdar ne!) Ali ne bomo odbijali od sebe vseh poizkusov po knjigah, shodih 111 društvih, da bi nas zapeljali? O koliko mož, koliko gospa in gospodi-čen je v Ljubljani že zapeljanih! Ali ne bomo porabili vseh ustavnih sredstev, da take nakane onemogočimo? (Dolgotrajno odobravanje.) Ko sem bil pred dvema letoma pri sv. Očetu, so mi med drugimi besedami rekli: »Francoske škofe sem opozoril na volitve, naj dela o. da pridejo v zbor kot zastopniki možje krščanskega prepričanja, potem ne bodo mogoče tako krivične in nasilne postave.« Te besede veljajo tudi za nas. Splošna volivna pravica jc dala razvoj prihodnosti v naše roke: kakšnim možem boste dali glasove. da v vašem imenu kujejo postave na Dunaju? Vam veljajo tudi besede sv. pisma: »predložim vam ogenj in vodo, življenje in smrt: iztegni roko in izberi, kar hočeš: vendar prosim te, izberi živl enje, izberi Boga iu Kristusa, da bodeš živel v resnici in v luči in v napredku ti in tvoj rod! (Burno in dolgotrajno odobravanje. Prisrčne ovacije knezo-škofu.) Po tem temel item govoru prevzvišenega gospoda knezoškofa ie prečital g. Fr. Povše ADRESI SV. OČETU IN KARDINALU RICHARDU. Adresa Svetemu očetu se glasi: Sveti oče! Slovenci, zbrani v Ljubljani, izrekajo Tvoji Svetosti svojo globoko vdanost in zvestobo, želeč, da bi ta naša izjava bila Tebi, Sveti oče, v tolažbo sedaj, ko sovražniki svete cerkve napenjajo vse sile, da bi zatrli katoliško misel. Ta naša izjava je glasen protest proti nečuvenemu početju francoske vlade, ki si je kot orodje protikrščanskih sekt, stavila za nalogo pod geslom »ločitev ccrkve od države« cerkev usužn iti, oropati in uničiti. Protestiramo proti temu, da se načelo svobode vesti od protikatoliške vlade istoveti s sužnostjo brezboštva, v katere imenu so s silo izgnali vero iz šol, sramotno odstranili vsako znamenje krščanstva, razrušili zakonsko vez in odprli na stežaj vrata vsakateri izprijenosti, kruto preganjajoč vsakega, ki hoče svobodno kazati svoje krščansko prepriča- nje. Izgnali so iz domovine nedolžne ljudi, katerih edini zločin je bil ta, da so hoteli izpolnjevati evangeljske svete. Niti bolnikom in sirotam niso pustili edine tolažbe in pomoči, rajši ih izročujoč bedi in zapuščenosti, nego da bi jih pustili vži-vati dobrote krščanske ljubezni. Izvršili so velikanski rop nad cerkvijo s tem, da so vzeli katoličanom celo bogoslužna poslopja, ter so s tem poteptali najsvetejšo lastninsko pravico. V državni službi se prezirajo in zapostavljajo katoliško misleči možje, in celo mednarodno pravo je prelomila francoska vlada s tem, da je zaplenila diplomatske listine. Proti vsemu temu protestiramo v Ljubljani zbrani Slovenci, obetajoč, da bomo storili vse, kar e v naši moči, da sovražniki krščanstva tudi v naši domovini podobnih razmer ne ustvarijo. Adresa kardinalu Richardu se glasi: Etninenca! Preganjanje, ki ga trpi katol,ška cerkev na Francoskem te dni, z globoko žalostjo napolnjuje katoličane tudi po drugih deželah, saj je katoliška cerkev eno telo, ki vse občuti, ako trpi tudi en sam ud. Slovenci, zbrani v Ljubljani na Cvetno nedeljo, obsojajoč najstrožje tiranstvo brezboštva in nečuveni cerkveni rop, ki ga e izvršila francoska vlada, občudujejo požrtvovalnost in edinost, s katero nosi francoski episkopat z vso duhovščino, sedanjo težko preizkušnjo, ter žele. da bi po njih vztrajali in po nezrušeni edinosti s Sveto stolico kmalu zasijal dan, ko bo Franciji od brezbožnih sekt zadane rane ozdravila krščanska demokracija. Adresi je množica z velikanskim navdušenjem odobrila. S tem je bil končan shod, ki je bil celi Ljubljani priča krepkega našega združevalnega, ljudskega dela. Moč tega shoda tiči najbolj v de stvu, da takega shoda naši nasprotniki ne zmorejo! selshesa župnika Velika noč. Fr. S. Finžgar. Na razpotju vrhu strmega hriba je obstal. Snel ie klobuk, segel po ruti iu si otrl potno čelo. Njegovo oko se ie ozrlo na revnega bogca, ki je visel na trhlem križu pod cvetočim drenom. Za trnjevo krono mu je nekdo vtaknil belega teloha in zvončkov. »Hvaljen ... na veke . . .« Po leščevju in gabrih je šumel gorek veter. Na leskovih mladikah so pozvanjale dolge inačice v rahli sapi, rumenkast prah se je kadil iz njih in izginjal v svežem zraku. Krog in krog je cvetla vresa, zvončkali so zvončki, šopki trobentic so trobili pomladi pozdrav. Samotna čebela se je ukvarjala na cvetju. Tam na nasprotnem gorskem pobočju so se belili kosi snega iz jarkov, kakor bi se pasla raztresena jata labodov. Župnik se je pokril, odpel suknjo in užival slaj prvih pomladnih sap. V njegovem licu se je prebudila radost, iz oči se je zasvetilo, kakor veselo jutro. Hitro se je okrenil in zavil po suhi stezi proti vasi. Čudovito lahka se mu je zdela noga; klanca ni občutil. Nad poljem je že žvrgoiel škorjanec, na levi v pritlikavem gabrovju je zatikal pastirec. V rjavem grmovju so se svetili trije beli kožuhi ovac. Župnika je prevzela pomladna radost ; vzravnal je hrbet, zamahnil s klobukom pa-stircu v pozdrav. S sivimi lasmi so sc poigrali vetrovi. Pri podružnici je veselo zaklenkalo. Tedaj se je pa župnik nenadoma vstavil. Ali samo za trenotek. — Poslej jc šla njegova noga trudna, zamišljena preko razorane njive. »Klenka,« je pomislil. »In kaj dni je tega, ko sem šel todi in ni klenkalo. Pastirec ni ukal, škorjanca ni bilo pod nebom, in cvetje se ni grelo na solncu. In jaz sem danes otročje vesel, da bi zavriskal pastirju nazaj. Tedaj sem bil resno zamišljen in nisem vedel, ali nosim v srcu žalost ali sramoto, občudovanje ali veselje. Vse, vse to je bilo takrat v mojem srcu, ko sem se vračal od bolnikov, katerim sem nesel velikonočno jagnjc v tolažbo in oporo.« Župnik se ie ozrl na desno, kier so na brdu visele lesene koče, s sivimi slamnatimi strehami, kakor bi šle njegove misli skozi ve-gaste podboje, v revno stanico. In svet išče človeka in pol? V mestu ga išče. kjer hodi preko trupel, k cr brodi po krvi lačnih, ki se nc ogne nobeni zapreki vsako podere in stare ... ter gre za ciljem. Nadčlovek? Ker je v njem sile zadosti, da ubija in ponižuje; ker jemlje življenje, da sam živi, ker tare cvetje, da sam rodi, ker posti tisoče, da sc sam redi. Nadčlovek? Sin matere — mrzle računice in očeta -— .Jaz-a. ---- Pridite vsi, postojte in poglejte! . . . V sobici ste. Razprostrte roke. Ob amctc io in jo pritisnite lahko z vso snažno revščino vred na prsi. Iu tam v kotičku e našlo prostor srce stare matere. Nad njenim rcvn.tn ležiščem visi bridka martra. Ni napisa pod njo in ne nad njo. Šc tablico nad kronano glavo sol razdejali črvi. In vendar ic po vsej steni razlit sijaj večnega napisa nad življenjem. Rcx — Kralj! Kralj ker sc je odpovedal kralj, ker jc bil lačen in jc tisoče nasičal, kral , ker jc tolažil, ko ic bil zasramovan, kralj, ker ni ničesar vzel — vse pa dal srčno kapljo do poslednje srage ... In ob tej revni steni dolga razpoka sc širi od stropa do tal žedi grobek pepela. Nobene moči vse mišice so trhle, nobene lepote življenje je izsesalo život in zgubalo polt. Ali v tem pepelu se svetita dve žareči lučki. Srcc ie kan- glica, napolnjena še do roba z netivom, in pla-menčki gorijo v očeh lučki sredi pepela. Nad očnu, v gubah čela. se pa žari odsev z zida izpod razpela. Regina — kraljica! Kra-I ica, ker je bilo njeno življenje večna odpoved, kraljica, ker je bila lačna — pa je nasi-čala, kraljica, ker je tolažila, ko so hodili oholo mimo nje in zmajevali z glavami — nad njo — siroto, kraljica, ker je bilo njeno srce vrelec, katerega nc posuši vročina življenja. Sežgala je vročina zeleno trato krog studenca, posušilo se je drevje v bregu nad n itn —- stu-denček pa žubori . . . Postojte in poglejte! Vnuček — življenje njenega življenja — je odšel skakljajoč iz izbe. Za njim ic šlo oko stare matere. Ozrla se je skozi okno. Na dvorišču se vrti — starkino lice kipi v radostih ... Vsklik — jok! Trn si je zadri v boso nogo razposajeni vnuček. In zabolelo je bolj starko kakor njega. S suho roko seže po skorji belega kruha, ki ga je prinesla siriaha ... Z velikim spoštovanjem ga je jedla, počasi -še te drobtine z odpovedjo! In sedaj! »Na, Vi-dck. vzemi — revček . . .« Postojte in poglejte! Za mizo sedi sin - gospodar. Na žuljavo roko naslanja glavo. Računa, iz kota ga božata dva plamenčka iz starkinih oči. Natanko vidi n egov križev pot po rjavi grudi. Vse 11111 jc dala. Življenje, in za življenje sama sebe — da ji ni ostalo drugega, kakor kotiček pod bridko martro in srcc polno ljubezni. In vendar jc njegova pot takisto strma, kakor njena. Niti enega klanca mu ui znižala, ne enega kamna 11111 ni izruvala, ob katerega se nc bi ranila tudi sinova noga. »Potrpi, Janez!« »Hudo je mati; za vas . . .« »Ni treba zame, sin! Ni treba! Kar bo ostalo — zadostuje. Vem, da mi hočeš dobro, vem. In če ni - potrpimo!« Postojte 111 poglejte!------ Pred selskim župnikom je pogledala izza drevja prva koča v vasi. Kakor bi se probudil. »O vredno c življenje odpovedi, ker imaš dolžnost in pravico, da stopiš v tako izbo z Bogom v prsih. In če je tvoj križ težak, da si se sklonil do zemlje, ob tem ležišču ga boš objel in se vzravnal. Ce je v tvoji duši mrak, v teli očeh boš dobil luči, ki sije samo šc s križa, in čc misliš, da jc tvoje upanje leglo v grob, ob takem srcu bo zapraznovalo Veliko noč . . .« Iz krone, s katero ie bilo ovito župnikovo srce, je pognalo veselo cvetje pomladi, in trnov ni Več občutil. Domislil se jc, kakor davne preteklosti, bridke ure. kakor povesti, katero jc bral kot otrok s tiho grozo. Prišlo jc nadenj sredi zime, zaječal je, kakor gruda v plazovih in snegovih, tesneje se jc stisnila trnjeva krona njegovega srca. Takrat je po-blcdelo njegovo hce, roke so pri;clc krčevito črni plašč na vzvalovljenih prsih — kakor Anton puščavnik, ki ga jc pričaral k ist Dome-nika Morcllija na platno. Takrat ic bil preslab za odpoved. Kakor rože na vrtu pod oknom, zagrnjene z debelim snegom ie v bolestni resignaciji zaječal ... In slišali so to ječanje nadljudje. Zaigral jim jc krog ustnic pomilovalen smeh. namršili so obrvi in so pomislili na greli, ki ga ic storil v tem trenotku v zapuščenosti sclski župnik . . . Sibillaverunt labiis su,s . . . N;ili ustnice so slovkovale ostro obsodbo nad njim in njegovim grehom . . . Slišal jih jc sclski župnik, pa ni žalost objela iregove duše. Govorili so oni, ki niso nikdar pili iz kehha odpovedi. Njih hrepenenje je hodilo izvoženo, široko pot, njih misli se niso nikoli izpodtaknile ob kamen, njihov pot se ni vil po strmini proti Kalvariji. Zato so namršili obrvi, ko jc nekdo zaječal, zato so slovkovali ostre sodbe, ker niso razumeli . . . Selški župnik se ie nasmehnil, kakor bi s krone, s katero je ovito srce, pognale rože na niegovo lice. Non intellexerunt . . . Niso razumeli... In kakor niso razumeli bolečine, ne razumejo veselja. Zakaj njihov kelih ni grenak in ui sladak. Omledna ie ta pijača življenja, in ognjena duša jo okusi pa .io izpljuje, da ne bi mlačna kaluža oskrunila ognja v srcu . . . . Župnikovo oko ie začulo vnovič veselo pesem zvonov. Izza hiš so se posvetili pisani jerbasi, kipeči, pregrneni z rdečimi prti. Dekleta so hitela v cerkvico. Ko jc župnik poblagoslovil, ko je zadišalo kadilo, se je ozrl na množico, ki je klečala ob velikonočnih jagnjetih. Mladost na licih, svečani praznik na čelih in v očeh vera, v udih moč in sila. Drobtino boljšega kruha si je pritrgalo od ust to ljudstvo, da sede na dan Vstajenja k pogrnjeni mizi in z velikim spoštovanjem, polnim hvaležnosti, praznuje veliki dan. Razkadil se je oblak kadila, po cerkvi ie zašumelo, po klancu so odhiteli pisani jerbasi in se razkropili po brdih in se skrili za ovinki. Župniku so cvetele na licih rože radosti, njegova roka sc jc šc vedno dvigala blagoslavljajoč to ljudstvo. V mraku je zavihralo bandero, zasvetile so se lučke. Velikonočni spev je zaoril preko njiv in travnikov. V sredi sprevoda je šepetal župnik vdano molitev vstalemu Zveličarju pred skromni troti: »Ne zapusti jih, sirot, Predobri! dežuj blagoslov z neba na moje revno delo. Ce bom spoznal ob koncu živl enja, da sem dvignil le za ped težko skalo, ki leži nad grobom te neizmerne ljudske, Tebi vdane sile, če bom lc slutil, da prihaja dan vstajenja mojemu ljudstvu, zatisnil bom vesel oči in rekel: »Delo sem dokončal, aleluja« . . . „Zmartwfciiwstanie" L. Lenard. „Zmartwichwstanie — „Od mrtvili vstajenje" ima pri Poljakih poseben, političen pomen Ne samo Kristus je od mrtvili vstal in mi bomo od mrtvili vstali odkupljeni po njegovem Vstajenju, ampak tudi Poljska bo od mrtvih vstala prerojena po njegovem duhu. Radi tega se med Poljaki tolikokrat sreča beseda „ Vstajenje" v govorili in v tiskani besedi in tudi v srcu Poljaka globoko odmeva. Beseda „ vstajenje" je dobila med Poljaki nekak mističen, skrivnosten pomen, postala je izraz poljske mesija n s k e ideje. Poljska leži v grobu, toda ni mrtva. Navidezna popolna smrt je v resnici le smrtno spanje, iz katerega jo bo zbudil nekoč glas božje vsemogočnosti. Za Poljaka obstoji Poljska še vedno nerazdeljena in ne-razdeljiva, grozne vojske in krvave bitve, kruta preganjanja in strašne nesreče ne samo, da niso mogle uničiti lijene bodočnosti ampak je tudi niso mogle zamoriti v sedanjosti. Njeno telo je sicer mrtvo, todu duh živi v grobu in prišel bo čas, ko bo tudi s telesom spet vstala iz groba. „ — — — Ne, ni umrla, oči le časne je zaprla, da se po trudu in po boji oddahne v blaženem pokoji. — -- A duh še njen živi, živi in večno živci bode. A duh še njen živi med nami, na delo nas budi in drami." Vera v vstajenje Poljske ali poljska mesi-janska ideja je med Poljaki tako globoko vkoreninjena, preveva tako vse javno življenje, govorjenje, mišljenje Poljaka, slovstvo, znanost, umetnost, da je nemogoče razumeti Poljake, njihovo politiko, slovstvo, življenje itd. ako ne poznaš poljskega mesijanizma. Seve, v obliki, kot ga je oznanjeval Andrej Tavianski in kot je Dil prepovedan od svete cerkve, ga zdaj ni več, toda v drugačni, bolj razumni, bolj trezni in aktivni obliki se je razširil nad ves narod in prešinil vso poljsko dušo. V taki obliki je razložil sedanji poljski minister in bivši predsednik poljskega kola grof Voj teh Dzieduszycki poljsko mesijansko idejo v knjigi „Mesi-anizna polski." Za Poljaka predvsem Poljska ni mrtva, on ne pripoznava delitve Poljske. Tujec, ki ne pozna poljske misli, tudi ne bo mogel razumeti govorjenja Poljaka. Ako vpraSaš Slovenca, katerega si slučajno srečal kje daleč v tujini, kakšne narodnosti je, odgovoril bo: jaz sem Slovenec. — Vprašaj ga dalje, odkod je, in odgovoril bo: lz Avstrije. Toda vprašaj, recimo, Poljaka iz Varšave, kakšne narodnosti je 011 in odgovoril ti bo: Jaz sem Poljak." Ako ga pa dalje vprašaš, iz katere države, odgovoril bo: „lz kraljestva". Ako mu boš rekel, daje iz Rusije, ga boš morda nevede in nehote hudo razžalil, ker on si bo mislil, da hočeš tajiti njegov politični ideal. Jud, ki pride iz Rusije, se bo izdajal rad za Rusa, istotako drugi ruski „inorodci", toda pri Poljaku, ako hočeš zvedeti, iz katere države je, moraš vprašati, čegav podanik je. .Potem ti bo odgovoril: Ruski, avstrijski, pruski, angleški, francoski itd. Podanstvo in domovina sta pri njem dve čisto različni stvari. Poljak iz Prusije bo na vprašanje po svoji domovini vedno rekel, da je Poljak iz ..kneževine" (Poz-nanjske), ali iz Šleskega ali iz „Pruz zahodnih", a nikakor ne bo odgovoril, daje iz Prusije, ker po njegovem političnem prepričanju Poznanj ni na Pruskem. Poljak iz ruske države bo odgovoril, da je iz „kra Ijestva" (poljskega) ali iz Litve ali iz Rusi ali iz ruskega ..zabora", če pa reče, da je iz Rusije, razume pod tem samo Veliko Rusijo. Ako bi se našli napruner trije Poljaki, eden iz Galicije, drugi iz Kijeva, a tretji iz Poznanja, si ne bodo povedali: Jaz sem iz Avstrije, jaz iz Prusije, jaz 111 Rusije, ampak: Jaz sem iz avstrijskega zabora, jaz iz ruskega in jaz iz pruskega. V ideji obstoji še poljska država in tuje države, ki so ga med seboj „zobale", ga s tem še niso sto rile svojega. Poljak je postal avstrijski, ruski, pruski podanik, toda ni postal Avstrijec. Prus, Rus. O11 izpolnjuje vestno svoje podlo/ niške dolžnosti, toda se ni odrekel ,.Poljski."