Poštnina plačan« v gotovini
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 75
Maribor, sreda 2. aprila 1930
»
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem če k. zav, v Ljubljani it. 11.4-09 Valja mesečno. preje-nan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
JUTRA«
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13
Oglasi po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Novi obrtni zakon
Minolo nedeljo so dobile vse trgov-sko-obrtne zbornico v državi načrt novega obrtnega zakona, dobile pa ga bodo tudi še vse druge gospodarske in strokovne organizacije, nakar bo sklicana v Zagreb skupna konferenca delegatov vseh teh organizacij, na kateri bo načrt podrobno prerešetan. ker zahteva minister, da se mu do 28. t. m. predlože vse pripombe in vsi predlogi. Nato bo začetkom maja v Beogradu anketa, ki bo definitivno določila smernice novega zakona.
Kakšen je načrt, ki ga je predložil minister? Obsega 360 členov in je razdeljen na pet delov: o obrtnem delu, o obrtnem pomožnem osobju, o strokovnih organizacijah, o izstopih in kaznih ter končno prehodne določbe. V glavnem je pridržan dozdajni sistem obrtnega prava, ki je veljal v prečan-skih krajih, dopolnjen z nekaterimi do brimi določili srbijanskega »zakona o radnjama-«. Tudi najvažnejše predloge zbornic in drugih gospodarskih organizacij je minister upošteval.
Načrt novega obrtnega zakona smatra za obrt vsako redno, samostal no in nezabranieno pridobitno delo. Obrti so razdeljene na one. ki so vezane na usposobljenost, dalje na take, ki so vezane na dovoljenje, in na proste obrti, za katere ni potrebna strokovna usposobljenost. Obrtna pravica je osebna in neprenosljiva, vendar pa lahko vdova nadaljuje obrt svojega moža. Pod pojem obrti spada tudi trgovina.
Načrt polaga veliko važnost na dokaz o strokovni usposobljenosti. Novo je, da sc tudi za vso vrste trgovine, ki so vezane na sodno protokolacijo, zahteva strokovna priprava, ki mora skupno 7. učno dobo znašati najmanj' 5 let. Kdor je dovršil strokovno ali srednje šole, ima olajšave. Načrt taksativno navaja, katere obrti sn vezane na usposobljenost. Kot dokaz služijo spričevala o položenem mojstrskem izpitu. Za tovarniške obrti ni potreben dokaz o strokovni usposobljenosti. Za ženske obrti (modisflnje, kroiačlcc, vezilje itd,'! lahko minister predpiše olajšave v obliki krajše učne dobe, vendar sc pa zahteva strokovni Izpit. Tudi je mogoče, da ima ena oseba več obrti, vendar mora za vsako novo obrt položiti mojstrski Izpit,
Posebno poglavje tvorijo gradbene obrti (stavblnska. zidarska, tesarska, klešarska in studenčarska). Obseg po sameznih gradbenih obrti ho predpisan s posebno uredbo ministra trgovine v sporazumu z ministrom za zgradbe. V posebnem potrl a vui so obdelane tudi gostilničarske obrti (hoteli. kavarne, gostilne itd V Glede dim nikarske obrti bodo morale podrobne določbe izdati banske uprave v posebnih pravilnikih.
Obrtne izkaznice bodo po novem za kom* izgnale obrtne oblasti prve stop nje. V Srbiji, kjer so ilh dozdai izdajale zborni''«’ bn,lo obdržale to pravico še tri leta. Ako kdo tekom 15 dni po vložitvi prošnie za obrtni list, ne
Petrolejsko Jezero ¥ Ameriki
NENAVADNA ELEMENTARNA KATASTROFA PRI OKLAHOMI. — VSA OKOLICA POPLAVLJENA S PE TROLEJEM. — SILEN VRELEC.
OKLAHOMA, 2. aprila. V neposredni okolici Oklahome je prišlo te dni do nenavadne elementarne katastrofe, ki je dosedaj v ameriški petrolejski industriji še brez primere. Pri vrtanju so zadeli nenadoma na mogočen vrelec. Velikanski petrolejski steber je bliskoma švignil več sto metrov visoko in odplavil vse močne vrtalne naprave. Delavcev se je polastila strašna panika. Pobegnili so na vse strani in se komaj rešili. Navrtana luknja se je med tem vedno bolj razširjala in dragoceni petrolej je na grozo mestnega prebivalstva in oblasti bruhal iz zemlje z nezmanjšano silo. V nekaj minutah je bil velik kos ozemlja poplavljen s petrolejem. Strokovnjaki cenijo, da je privrelo iz zemlje petroleja za 20.000 sodov, petrolejskih plinov pa za 200 milijonov kubičnih metrov.
Vsi napori, da bi pretrolejski izvirek zajeli, so se izkazali kot brezuspešni. Petrolej vre vedno močneje iz zemhe. K nesreči je nastal kmalu še silen vihar, ki je petrolejske stebre razpršil in je pričel
padati petrolejski dež na hiše. Prebivalci so zaprli vsa okna in vrata, da ne bi prišel petrolej v njihova stanovanja. Nastala je velika eksplozijska nevarnost. Oblasti so takoj izdale ukaz, da na vsem ogroženem ozemlju ne sme nikdo kaditi in pogasiti so morali ogenj na vseh ognjiščih. Izvajanje te prisilne odredbe se najstrožje nadzira, ker bi mogla sicer nastati katastrofa, kakršne ne pomni zgodovina.
Ljudje že dva dni niso zavžili nič toplega in se morajo hraniti le z mrzlimi jedili. Hoteli si pomagajo na ta način, da pripravljajo jedila izven ogroženega ozemlja, nakar jih šele v zabojih spravljajo v mesto. Okrog petrolejskega vrelca se je napravilo že pravo jezero, če-gar bregove varnostne oblasti naistrožie nadzirajo.
V mestu se je sestala konferenca strokovnjakov, ki se posvetujejo, kako naj bi se odpomoglo temu dragocenemu zlu. Ali in kako pa se jim bo to posrečilo, je seveda drugo vprašanje.
■MKRam
Z londonske konference
LONDON, 2. aprila. Briand in Hender-son sta imela včeraj važne razgovore, da bi našla obliko, ki naj bi upoštevala francoske želje, ne da bi prevzela Anglija kake obveznosti. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala.
Angleški ministrski predsednik Mac-donald je na včerajšnji seji spodnje zbornice na tozadevna vprašanja odgovoril, da angleška vlada nikakor ne misli na to, da bi iz pogodbe o Društvu narodov in locarnske pogodbe izvirajoče obveznosti obremenila morda še s kakimi novimi obveznostmi. Sicer pa tega Francija tudi nikdar ni zahtevala od Anglije.
Potegnjena berlinska policija
BERLIN, 2. aprila. Neki redar je našel pred velikimi vratini magistrata velik zaboj, iz katerega je bilo_razločno čuti močno bitje. Redar je takoj alarmiral policijo. Takoj nato je prišla tehnična policija z oklepnimi avtomobili, za njimi še gasilci. Strokovnjaki so se previdno bližali skrivnostnemu zaboju in so vsak čas pričakovali eksplozijo. Končno so zaboj previdno odprli in našli v njem budilko, ki je bila zakopana v čisto navadno — vrtno prst. Nekdo je torej policijo
za 1. april pošteno potegnil. Razočarana policija se je skupno z gasilci kmalu poskrila, prebivalstvo pa se je ves dan smejalo na njen račun.
Zima na Bolgarskem
SOFIJA, 2. aprila. Zadnje dni je pritisnil na Bolgarskem, posebno v južnem delu države, občuten mraz. Temperatura je padla pod ničlo. Iz številnih krajev prihajajo vrh tega poročila, da je zapadel sneg. V Sofiji je padla temperatura pri srditem viharju pod ničlo. Ves dan je razsajal ledenomrzli severozapadni veter.
Štiri noue italijanske križarke
RIM, 2. aprila. Kakor poročajo listi, bodo tekom meseca aprila splavljene 4 nove italijanske križarke in sicer v Spezii križarka »Zara«, v Trstu križarka »Fiu-me«, dve manjši križarki pa v Sestri in Castellamari.
nico za čevlje v Zagrebu. Tvornica bo začela poslovati že 1. oktobra. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji in bo v njej zaposlenih zaenkrat okrog 700 delavcev.
Kafa u Zagrebu
ZAGRFB, 2. aprila. Vse priprave za zgradbo tvornibe Bat’a v Jugoslaviji so že končane. Izdana so že tudi potrebna dovoljenja. Bat’a namerava zgraditi tvor
Mojstrski lažnivec.
V ameriškem mestu Burlingtonu je postavil neki bivši ladijski kapitan nov rekord: rekord v laganju. Mož se je znal tako lagati, da je dobi! priimek »mojstrski lažnivec«. Med številnimi izmišljotinami, ki so bile plod njegove bujne domišljije, je najbolj znana o kitu, ki je bil nad 5 km dolg. S svojo ladjo, ,-e pripovedoval kapitan, ki je prevozila 3 vozle na uro, sem se več kot celo uro vozil mimo kita.
Japonska proti maniji samomorov.
Preteklo leto je izvršilo na Japonskem nad 14.000 mladih življenj samomor radi nesrečne ljubezni. Ker število samomorov od leta do leta narašča, se je vlada odločila končno za energične protiodred-be. Med drugimi prireja javna zborovanja, na katerih nosijo table z napisi: »Ne hodite radi ljubezni v smrt!« Ali pa bo vlada s tem dosegla kakšne uspehe, pa je seveda zelo dvomljivo.
Izvoz našega vina v Avstrijo.
Slovenske gorice, katerih glavni pridelek je vino, so si že od prevrata sem prizadevale, da bi se omogočil izvoz v Avstrijo, ki je bila nekoč glavna konzu-mentinja, uspehi so pa bili le minimalni. V zadnjem času se pa obeta izboljšanje in so bili prvi koraki v tem smislu storjeni že te dni. Osrednja štajerska vinar-ka zadruga je otvorila v Gradcu svojo klet ter poslala preko meje že več vagonov vina. S tem v zvezi se je zvišalo tudi popraševanje po lanskem pridelku, ki se vinogradnikom odkupuje po 8 do 10 Din liter.
Brezplačno pregledovanje zlatnine.
V nedeljo, dne 6. aprila, od 10.—1!. dop. bo pregledovala kontrolna komisija urarske zadruge brezplačno pristnost draguljev, zlatnine in srebrnine pri mestnem magistratu soba št. 5. Kdor se hoče prepričati o pristnosti svojih draguljev, zlatnine in srebrnine, naj se pravočasno oglasi, —
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem, ki se je vršil v Mariboru, je bilo pripeljanih 261, prodanih pa je bilo 164 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 120— 200 Din, 7—9 tednov 250—300, 3—4 mesece 400—450, 5—7 mesecev 500—550, 8—10 mesecev 650—950, 1 leto 1.100— 2.000 Din, 1 kg žive teže 10—13, 1 kg mrtve teže 16—17 Din.
bi dobil rešitve, ima pravico začeti izvrševati obrt.
Vprašanje, s katerim blagom lahko trgovec trguje, bo rešeno na podlagi trgovskih običajev potom odločbe obrtne oblasti po zaslišanju zbornice. Tedenske in dnevne sejme bodo smeli obiskovati samo lokalni trgovci in obrtniki. Na cerkvenih proslavah, ki se po novem zakonu ne smatrajo za sejme, se bodo smele prodajati samo jedi in pijače. med'čarskl proizvodi in predmeti hišne industrije.
Pomočniški in mojstrski izpiti se l)odo polagali pred posebnimi komisijami, ki jih bodo na predlog strokovnih organizacij predlagale zbornice.
Strokovne organizacije bodo obvez ne. Obrtniške in trgovske se bodo osnovale za posamezna mesta ali sreze, industrijske, dalje one denarnih in
zavarovalnih . zavodov, špediterjev, carinskih posredovalcev, trgovskih potnikov, komisijonarjev in prevoznikov pa po banovinah. Združevanje teh organizacij v Zveze ostane še nadalje fakultativno. Obrtniške, trgovske strokovne organizacije se bodo imenovale po zakonu »Udruženje za srez , .in ustanavljati jih bodo morale zbornice. Njihovo delo bodo nadzirali posebni komisarji, ki jih bo imenoval ban iz vrst upravnih uradnikov s pravno spremo na breme državnega proračuna. Poleg obveznih organizacij pa lahko obrtniki in trgovci snujejo tudi še svoje proste stanovske organizacije, ki iim pa ne pripadajo funkcije obHgatnih udruženj.
Pri javnih dobavah in licitacijah se morajo po novem zakonu upoštevati prvenstveno ponudbe domačih trgov-
cev. obrtnikov in industrijcev. Ako so domače ponudbe pod istimi pogoji kot inozemske, imajo domače prednost, tudi če bi bile cene za 10% višje od najnižiih inozemskih ponudb. Razpis! dobav bodo urejeni tako. da se bode mogli potegovati tudi manjši trgovc' in ^obrtniki.
Za izvrševanje zakona bo mlnistei predpisal poseben pravilnik.
Tako načrt. Naši gospodarski krogi bodo gotovo pozdravili, da je konč' no prišlo do vresničenia tega, kar st deset let zahtevali. Sai gre tu za vprašanje stotisočev naših državljanov Ker so v načrtu že upoštevani naj važnejši predlogi zbornic in gospodar škili organizacij, bodo konference it ankete — upamo — kratke, tako dJ bo mogoče novi obrtni zakon uvelja viti že v prvi polovici tega leta.
MarlSoMl V E C F T? N! K 'Tufra
V M a ¥ 5 H S r u, Hue 5. TV. 193(5.
Izseljevanje Turkov s Balkana
IZSELITEV IZ GRČIJE, BOLGARIJE IN JUGOSLAVIJE. — USTANAVLJANJE SAMOBITNE TURŠKE NARODNE ENOTE V MALI AZIJI.
Ko so Turki pridrveli na Balkan in razdejali Bizant, Srbijo in zadnje ostanke nekdanje Bolgarije, se v novih pokrajinah niso naselili; vzdrževali so tam samo svojo vojsko in upravo, ki pa je bila seveda sprva tudi le vojaška. Skušali so nove državljane tembolj pridobiti za muslimanstvo, kajti za jezik in narodnost svojih podanikov se niso brigali. Sčasoma pa, ko so svojo moč utrdili, so se pričeli tam tudi naseljevati, in sicer so bili prvi turški naselniki skoraj brez izjeme le bivši vojaki. Žensk s seboj navadno niso pripeljali, ugrabili so enostavno domačinke, Srbinje, Bolgarke in Grkinje ter jih vtaknili v svoje hareme. Tako so tekom stoletij nastale na vzhodnem Balkanu, posebno po mestih in večjih krajih, številne turške manjiine. Najštevilnejše so bile v Macedoniji, Vzhodni Rumeliji in Bolgariji. Tod so naposled nastale cele turške vasi in pokrajine.
Mnogo teh Turkov se je, posebno iz Bolgarije, izselilo že po prvi osvoboditvi Srbov, Bolgarov in Grkov izpod turškega jarma, drugi pa so ostali do uničenja evropske Turčije 1. 1912.—1913. in še do konca svetovne vojne. Nemara bi bili ti poslednji sploh ostali tudi še naprej in se polagoma poslovanili ali pogrčili, da ni po grško-turški vojni, v kateri so bili Grki popolnoma vrženi iz Male Azije, zahteval Kemal paša, da se morajo vsi Grki iz nove Turčije izseliti. To je dalo povod posebnemu sporazumu med An-goro in Atenami, po katerem so morah vsi Grki iz Turčije na Grško, vsi Turki iz Grčije pa v Turčijo. Tako se je pred nekaj leti pričelo na Balkanu in v Mali Aziji pravo pravcato preseljevanje narodov. Turčijo je od tedaj do danes zapustilo preko 2,000.000 Grkov, Grčijo pa krog 600.000 Turkov.
Ko je bila ta zamenjava dovršena, se je pa Kemal paša lotil še nadaljne impa-triacije balkanskih Turkov in pred dobrim letom je pozval vse Turke v Bolgariji, da se vrnejo domov v Malo Azijo. To preseljevanje sicer ni bilo uzakonje-
no in obvezno, vendar pa so bolgarski Turki poziv iz Angore vdano sprejeli in se mu uklonili. In tako se je pričelo veliko izseljevanje Turkov iz Bolgarije, ki se še nadaljuje in bo v glavnem zaključeno šele te dni. Samo v prvih mesecih letošnjega leta je odšlo preko Varne v Malo Azijo preko 200.000 Turkov iz vseh delov vzhodne Bolgarije. Potne stroške na bolgarskih železnicali, v kolikor ne potujejo v Varno peš ali na vozovih, nosita sporazumno turška in bolgarska vlada, v Varni pa se ukrcajo na turške ladje, ki jih potem preko Carigrada ali pa naravnost čez Črno morje prepeljejo v staro-novo domovino.
Tako ne bo v nekaj mesecih na Bai-k .nu skoraj nobenih Turkov več, kajti izseljujejo se po zgledu svojih rojakov v Grčiji in Bolgariji, tudi Turki iz naše države, ki so doslej še živeli kot zadnji o-stanki v Vardarski banovini, posebno v Skoplju, Gostivarju, Velesu, Prilepu, Bi-tolju, Kratovcu, Kočani, Stipu, Strumici in Dojranu. Nekateri se s težkim srcem odločijo za preselitev, posebno še, ker nova Turčija, v katero se vračajo, ni več taka, kakoršno so zapustili njihovi pradedje. Ko pridejo na novo turško mejo, morajo odložiti fese in turbane, katerih v Kemalovi Turčiji ne smejo več staviti na glavo, prav tako pa si morajo tudi njihove žene. matere in hčere razkriti dotlej pokrite obraze.
Tako se po dolgih stoletjih vračajo v svojo pravo domovino ostanki onih, ki so nekoč strahovali ves Balkan in večino Evrope. Vračajo se tihi in orijental-sko mirno vdani v svojo usodo. Veliki Kemal paša jih zove domov, kjer hoče z naglico, ki je zgodovina doslej ni poznala, ustvariti kulturno enoto 'samosvojega turškega naroda z vsemi evropskimi pridobitvami, osnovnimi, srednjimi in visokimi šolami, železnicami, automobili in traktorji, elektriko in velikimi modernimi tovarnami, samostojno kulturo, znanostjo in umetnostjo. Balkan se čisti, vzpostavlja se zopet narodnostno stanje pred veliko turško invazijo!
fllariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 2. aprila. Zaprto.
Četrtek, 3. aprila ob 20. uri »Takrat v starih časih« ab. C. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Zadnjikrat. Petek, 4. aprila. Zaprto.
Soboto, 5. aprila ob 20. uri »Koncert Brandl-tria. Za dijaštvo. —	Ob	?0.	uri
, »Koncert Brandi-tria«.	Ab.	A.
Nedelja, 6. aprila ob 15.	uri	»Grudic?«.
Znižane cene. Kuponi.	—	Ob	.,0.	»>:
Naš gospod župnik«. Kuponi.
Iz gledališča. V četrtek. 3. t. m. gostuje miljenka beograjske, zagrebške in mariborske publike, subreta zagrebške operete Marica Lubejeva poslednjič v Stol-zovi opereti »Takrat v s arih časih« za ab. C. — V soboto, 5. aprila koncertira znameniti Brandl-trio, ki se je pravkar povrnil z uspešne turneje, ob 16. uri za dijaštvo s sledečim sporedom: Haydn, G-dur trio, Mozart E-dur trio; Smetana G-mol trio. — Zvečer se vrši koncert za ostaio občinstvo s povsem drugim sporedom. Pri popoldanskem koncertu veljajo najnižje cene. — V nedeljo, 6. aprila se vrši ob 15. uri po daljšem presledku otroška predstava »Grudica« pri znižanih cenah,-ob 20. uri pa se vprizori satirična francoska veseloigra »Naš gospod župnike. Zadnjič v sezoni. — Novačanov »Herman celjski« doživi svojo premijero | začetkom prihodnjega tedna.
Mestni vojaški urad v Mariboru
opozarja vse v mestu stanujoče posestnike konj. volov, oslov in prevoznih sredstev (vozov, tovornih in osebnih avtomobilov, motornih koles, biciklov), ki do danes svoje živine odn. prevoznih sredstev niso prijavili mestnemu vojaškemu uradu radi vpisa v komorski spisek, da to čimpreje store. Obenem, da pregledajo vse vojaške živinske liste, s katerimi se bo moral vsak lastnik konja izkazati pri letošnjem pregledu rekrutni komisiji. Kdor predpisanega vojaškega
živinskega lista za konja nima, naj takoj zaprosi za duplikat s prošnjo, kolkovano s 5 Din in priloženo takso 50 Din, potom mestnega vojaškega urada, ker bodo vsi lastniki konj, ki nimajo vojaškega živinskega lista, kaznovani z globo do 2000 Din. Ravnotako bodo kaznovani lastniki konj in prevoznih sredstev, ki sprememb pri prodaji niso javili mestnemu vojaškemu uradu vsaj do 15. aprila 1930. Slednji naj takoj osebno ali pismeno javijo vojaškemu uradu mestnega magistrata v Mariboru, kedaj in komu je bil koni prodan in kje se nahaja vojaški živinski list. Javiti je vse spremembe od zadnjega pregieda 1. 1926. —
fzpremernba na današnjem koncertu Maribora.
G. Jos. Gostič. tenorist ljubljanske opere, je nenadoma obolel in so mu zdravniki pretekli pondHjek prepovedali nastop. G. Avgust Živko v Mariboru je iz naklonjenosti, ker se koncert ne more preložiti, prevzel tenorski solo. Udeležence koncerta prosimo. da vzamejo to objavo na znanje. — Odbor.
Mariborski in dnevni drobiš
t Rnton Stepic
Danes zjutraj je preminul po daljšem bolehanju višji davčni upravitelj v pokoju g. Anton Stepic, znan v vseh slovenskih in tudi v vseh krogih ostalega mariborskega prebivalstva, saj je preživel tu 23 let svojega življenja in se udejstvoval v mnogih narodnih in gospodarskih društvih, zlasti tudi v načelstvu mariborske Posojilnice. Rojen je bil 25. sept. 1872 na Vranskem, dovršil je gimnazijo v Celju in se potem posvetil davčni službi, katero je vršil polnih 39 let vestno ir objektivno. Služboval je na Vranskem, v Ormožu, Laškem in Kozjem, zadnjih 23 let pa v Mariboru, kjer je ravno pred letom dni sto-piLv pokoj. Od julija lanskega leta je začela razjedati njegovo sicer krepko telo zavratna bolezen, rak. Zadnje mesece je vidno hiral, kar je povzročalo v vseh krogih njegovih prijateljev in znancev, zlasti pa v njegovi rodbini, težke skrbi in bojazen. Od marca 1921 je neumorno sodeloval v načelstvu Posojilnice. Bil je skrben oče in dober gospodar. Imel je lepo posestvo pri Laškem. Rodbinsko življenje pri njem je bilo vzgledno. in bridko plakajo za njim njegova blaga soproga in trije že odrasli otroci: gospa Fini Kendova, soproga blagajnika Posojilnice, sin Milko in hčerka Mija. Kako je pokojnik ves živel samo delu, kaže dejstvo, da si celih 2.3 let, kar je služboval v Mariboru, ni vzel niti enega dopusta. V svojih stanovskih vrstah je bil nri-Ijubljen kot koncilijanteii in dober tovariš. Bodi vrlemu mofu in narodnjaku, ki tudi v težkih časih naše narodne sužnosti ni niti za hip klonil v syojem narodnem prepričanju, ohranjen med nami lep in časten snomin. njegovi rodbini pa izrekamo globoko sožalje!
Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru.
V četrtek, dne 3. t. m. ob 19.30 bo predaval g. dr. Pavlič o pravilni prehrani. —
Razvoj sanatorija Ruskega rdečega kri. ža v Vurberku.
Ko je pred leti prevzel Ruski rdeči križ Herbersteinov grad Vurberk pri Ptuju, je bila starodavna zgradba precej zapuščena in zanemarjena. Tekom časa pa se je vodji sanatorija, dr. Boleslavu Oko-lokulaku, posrečilo, da ga je preuredil v moderno urejeno zdravilišče in okrevališče za ruske emigrante. Sedaj se je sanatorij zopet na novo uredil in razpolaga s 70 posteliami, električno razsvetljavo, vodovodom in vsemi drugimi potrebnimi napravami. Zanimivo pa je, da prihajajo
S. IV. - SOil — STARAT MATER - 2. fV.
Ste že DodDisal'* deleže za oohorsko vzoenjačo
Marenbenr.
Kolo Jugoslovanskih sester v Ma-renbergu priredi na belo nedeljo, dne 27. aprila v Marenbergu javno tombolo v prid popravil potrebne farne cerkve. Kdor pozna krajevne razmere, bo pri tem delu gotovo rad pomagal bodisi z darovanji dobitkov, bodisi z nakupom srečk. Društva iz bližnje okolice pa naprošamo, da za dotični dan opuste svoje prireditve. — Kolo Jugoslovanskih sester v Marenbergu. —
v ta sanatorij tudi odlični Rusi iz drugih držav in je tako bil v tem gradu tudi znani general Kutjepov, ki je pred tedni tako skrivnostno izginil iz Pariza. O vurberškem sanatoriju so poročali že skoraj vsi ruski emigrantski listi in pariški dnev nik »Vozroždenije«, je prinesel tudi njegovo sliko ter sliko upravitelja dr. Oko-lokulaka. —
Zaključek obrtnega knjigovodskega tečaja.
Šesttedenski obrtni knjigovodski tečaj bo zaključen v prostorih Trgovske akademije (I. nadstr.. vhod na vogalu poslopja), v četrtek dne 3. tm. ob pol 9. uri zvečer. Interesenti, zla* sti načelniki obrtnih in trgovskih zadružnih organizacij, so vabljeni k udeležbi. —
Gozdni požar.
Včeraj popoldne so bili alarmirani mariborski gasilci, naj pridejo na pomoč, ker gori gozd v prerezu med Rušami in Falo. Iz še nepojasnjenega vzroka se je vžgal na veleposestvu grofa Zabeo v Fali — gozd. Požar je najbrž nastal vsled neprevidnosti pastirjev. — Na kraj nesreče prispela gasilska društva iz Ruš, Fale in Maribora so ogenj po napornem delu lokalizirala. Škoda še ni precenjena. Mariborski gasilci so se po izvršenih reševalnih delih vrnili v svojo matico okrog 20. ure.
Prvi živinski sejem tik naše državne
Iz Gornje Sv. Kungote nam poročajo: Včeraj se je vršil pri nas prvi živinski sejem po preobratu. Vsega so prignali 193 glav goveje živine in 4 konje. Prodalo se je 35 komadov goveje živine jako ugodno. — Mnogo je bilo zanimanja za sejem od strani avstrijskih mejašev, med katerimi je bilo mnogo resnih interesentov za našo živino. Bilo je sklenjeno že več ugodnih kupčij, a ko se je kupcem predo-čilo, da morajo z živino najprej na mariborsko carinarnico ter jo tamkaj naložiti v — železniške vozove, so se kupčije morale razdreti... — Je pač skrajni čas, da se davno obljubljena carinska cesta skoraj odpre, kar je nujna želja vseh obmejnih pridobitnih krogov. — Za to prosijo vse prizadete občine ob državni meji.
Nazadovanje v knjižnici Delavske zbornice.
Odkar je uvedeno v knjižnici Delavske zbornice v Mariboru nadzorstvo čl-tanja izločenih knjig, redno vsak mesec pada število čitateljev. Povprečno izkazuje statistika mesečno 300 manj preči-tanih knjig, odkar izposojevanje ni več prosto.
Poskus.no oranje z motornim pogonom.
Kakor smo že javili, je bilo tudi za Maribor določeno poskusno oranje, ki se je v pondeljek popoldne demonstriralo na Rothovem posestvu ob Tr-žaški cesti. V akcijo jc stopil 30 liP-Fordov-traktor, ki je rezal ravne brazde, ter jih sproti tako lepo zgla* dil, kakor to ni mogoče doseči z nobeno brano. Sicer ogromna kolesa traktorja niso zapustila za seboj prav nobenih sledov. — Poskusno oranje s Fordovim traktorjem pa je tudi mno go cenejše, kakor mučno oranje z ži* vino. Motor se kuri s kamenim oljem (petrolejem), ki je za poljedeljske svrhe davka prost, kar je za naše kmetijstvo zelo važno. Oranje z mo« tornim plugom je mnogo bolj rentabilno, ker se izvrši v razmeroma krat« kem času na velikih nižinskih kom* pleksih. — Predmetni traktor je demonstriral prvič ta teden svoio kapaciteto v celjski okolici, iz Maribora, kjer je kazal svoje sposobnosti v soboto in pondeHek, pa je krenil v ptujsko okolico. Številni gledalci iz gospodarskih krogov so se uverili, da se ne izolača držati volov toliko za vpre go. kakor za — rejo.
Težka nezgoda na Tržaški cesti.
Davi jc kmetica Ivana Drevenšek iz Obrežja v družbi viničarke Marije Puk-šičeve peljala na enovprežnem vozu na trg razna živila. Pred gostilno Delavske pekarne je istočasno oglušujoče piskal stroj mestnega valjarja. Breja kobila se je tako preplašila, da je zlomila oje ter prevrnila voz z ženskami vred. Pri nezgodi je Ivana Drevenšek odnesla težko poškodbo hrbtenice, a Marija Pukšič lažje poškodbe. Tudi kobila, kateri je nudil uradni žl-vinozdravnik prvo pomoč, je bila težje poškodovana. Ivano Drevenšek so na lastno prošnjo odpremili v ptujsko bolnico. —
TomboJski dobitki Slov. ženskega društva v Mariboru.
Krasna ročna dela, ki so jih podarile marljive društvene članice, psiha, kolo in številni drugi krasni predmeti so od danes naprej razstavljeni v izložbenem oknu tvrdke Šoštarič na Aleksandrovi cesti. —
Kdor hoče svež in zdrav ostat!
naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in želodcu, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Družinski kvartet Groger koncertira dne 3. aprila v hotelu Hatb-widl. Poseben program. —	973
Slov. lovsko društvo — sckcija Maribor.
Ta četrtek ni odborove seie. 957
v m a r 1 b o r u, cine 2. 1 V. 1930.	v	F	H	F	p	N	t	K	Jutra	   9PWT3.
Pogled »a polpretekle dni
POSTNO RAZMIŠLJANJE O PUSTU.
Narobe svet, boste rekli. Kdo bi neki razmišljal v postnem času o novem pustu! Vsaka stvar ob svojem času. Zdaj smo resni in zatopljeni v svoje brige in težave; saj je štiridesetdanski post. Preje smo pa slavili Kurenta, kakor se spodobi in kakor to zahtevajo že prastare tradicije, katerim se tudi sedanji rod ne sme izogniti; četudi živi v docela drugačnih prilikah, kakor so živeli njegovi pradedi v oni davni prostosti, ko so imeli tudi za šale, norije in razne neumnosti svojega posebnega boga. Ako bi mi delali drugače, bi bili nevredni svojih prednikov. To bi sicer še ne bila največ-ja nesreča. Hujše bi bilo pa našim naslednikom. Ti bi prišli lahko v strašno zagato, če bi mi pretrgali staro, lepo, podedovano tradicijo in opustili vse šege in navade, s katerimi slavimo in se pripravljamo tako temeljito in vsestransko na prihod Kurenta.
Vse to je res in prav. A vendar je postni čas bolj pripraven kakor katerikoli drugi, da se razmišlja če že ne toliko o pustu samem, pa vsaj o njegovih posledicah. Marsikdo bi se sicer rad otresel vsaj v postnem času vseh zlih posledic, ki mu jih je pred njim prinesel predpust. A ravno v tem je smisel prave pokore, da tega storiti ne more, pa naj se še toliko trudi. Mene n. pr. je predpust tako znorel s svojimi številnimi prireditvami, da sem nesel svojo zlato po stricu podedovano uro v zastavljalnico. Maribor je dobro preskrbljen z urami. Tudi v zastavljalnici se je zaloga ur izdatno pomnožila v predpustnem času. Še celo električne ure ima naše mesto. A kaj vse to pomaga meni, ko je nimam. To se pravi: imam jo že, pa v zastavljalnici. In sedaj izvlečem vsakokrat, ko hočem pogledati na uro, iz žepa telovnika zastavljalni listek, ki me spomni poleg največjega, še vseh manjših mojih predpustnih grehov. Trpki so taki občutki, težka je pokora.
Tako se godi meni. Drugim seveda malo drugače. Moj prijatelj je kupil svoji mladi ženki novo plesno toaleto. Tudi primerne čeveljčke, seveda. Tako je bila ta lažja stvarca na več plesnih prireditvah prav fletkana, občudovana, oboževana in zaželjena. Plesalci so se kar trgali za njo. Bili so to res lepi trenutki. A pokora? Pokora je pa grenka. Trgovec in šivilja sta poslala račun. Seveda tudi čevljar ni izostal. In zdaj se moj pred pustom toliko srečni in zavidani prijatelj in njegova takrat tako fletkana ženka držita prav kislo in resno. Tako delata pač pokoro docela primerno za štiridesetdanski post. Ta dva tako, drugi drugače. Kdo bi našteval vse različne varijante. Saj so itak znane dovolj.
Naš Maribor je v minulem predpustu pokazal, da več premore in prenese, kakor so mu prisodili razni skeptiki. Od Silvestrovega pa prav do Kurentovega večera so se vrstile razne pttstne zabave in plesne prireditve, kar je pravzaprav eno in isto. Zlasti sobote in nedelje so bile oblagodarjene ž njimi. Vsaka ko-likortoliko znana organizacija in dru-štvece je hotelo priti na svoj račun. In je tudi prišlo. Zakaj vse prireditve so ime-
le dovolj posetnikov. Pri nekaterih jih je bilo še celo preveč in je nastala kljub velikim prostorom prava gneča. Vendar je naše občinstvo že toliko disciplinirano, da ni bilo nikjer potreba posredovati našemu rešilnemu oddelku pri pustnih zabavah.
Če pomislimo, da je naš Maribor ravno v predpustnem direndaju pokazal tudi smisel za umetnost in obiskal v dokaj povoljnem številu še razne koncerte, rusko gledališko umetnost in še druge gledališke igre ter kinopredstave, potem se moremo res čuditi, da toliko zmore in prenese.
Če je pa vse to znamenje njegovega blagostanja in lepše bodočnosti, ali pa ravno nasprotno, o tem ne bomo danes razmišljali.
Da je naša okolica korakala v veselem predpustnem času vštric z mestom, je samoobsebi umevno. V tem oziru se je okolica že zdavnaj spojila z mestom. Da, šla je celo še dalje. Saj je kar v dveh sosednih občinah izvolila celo svojo »miss«. V tem je torej okolica še mesto prekosila, za kar jo pa Maribor gotovo ne zavida. Naj ima tudi ona svoje veselje, če ga najde v tem.
V novi predpustni dobi se anahronizmi ali nesmiselnosti seveda še češče porajajo, kakor ob drugih časih. To je naravno in umljivo. Tak anahronizem se je pripetil v naši okolici, kjer je celo pogrebno društvo priredilo svojo pustno zabavo in ples. V kolikor se to strinja s splošnimi načeli v okvirju društva, to je sicer stvar dotičnikov. Značilen pa je za našo dobo in miselnost tak pojav. Zakaj če pust zvodi še celo pogrebno društvo, da gre plesat, to je menda že višek vseh viškov.
Drobiž
V 16. stoletju je bila brada v takih čislih, da se je neki pisatelj tedanje dobe izrazil, da moški brez brade sploh ni
vreden, da je moški.
*
Največji dimnik v Evropi ima elektrarna v Lipskem. Visok je 157 m. Zanimivo je, da je bil zgrajen že v 60 dneh.
Prokletstvo Tutankamena, katero je dosedaj plačalo s svojo smetje že 10 oseb, ki so bile navzoče pri izkopavmpi zadnjega počiva'išča tega starodavnega egiptovskega 'dudarja, ima prdober. primer tudi v moderni dobi. Tako je postal avto, v katerem sta bila bivši avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga umorjena ter je bil med vojno v nekem muzeju, usoden za vse poznejše njegove lastnike. Med vojno se je peljal enkrat ž niitn tedanji bosanski guverner, general Potiorek, ki so ga Srbi popolnoma potolkli ob Kolubari. Kasneie je bil avto prodan. Ko se je njegov lastnik peljal ž njim v Sarajevu, je tamkaj obtičal. Vpreči so morali potem dva koma, ki pa sta se kmalu nato splašila ter je avto padel po neki strmini. Lastnik je obležal mrtev, avto pa se je popolnoma razbil.
Najstarejša drogerija je v Berlinu. Ustanovljena je bila 1. 1488, torej štiri leta pred odkritjem Amerike. Od tedaj je prehajalo podjetje 24 generacij od očeta na sina.
*
Izračunano je bilo, da mora slikar, ki hoče naslikati kak portret, napraviti približno 20.000 potez s čopičem.
*
človek, ki hitro piše, napiše lahko približno 30 besed na minuto.
*
Največjo žitnico v Evropi ima mesto Kraljevec v Nemčiji v novem pristanišču. V žitnico gre okrog 40 milijonov kilogramov žita.
*
Praznoverje, da je opal nesrečni kamen, izvira od tega, da so bili opali v modi zlasti tedaj, ko je razsajala v Londonu kuga.
laponske potresne slavnosti
Na Japonskem se vrše sedaj velike priprave za takozvane potresne slavnosti. Na eni strani bodo to žalne svečanosti za 400.000 žrtev potresnih katastrof v zadnjih 200 letih, na drugi strani pa slovesna proslava pravkar dokončane obnovitve Tokija in Yokohame, ki ju je potres 1. 1923 večji del porušil. Višek slavnosti bo ogledovanje novo zgrajenih mestnih delov po cesarju. Uvedena bo pri tej priliki splošna zbirka na zorist onim, ki so o priliki potresne katastrofe izgubili svojce. Največja potresna katastrofa, kar jih je doživela Japonska, se je zgodilo dne 1. septembra 1923 in je vsem še v živem spominu. Nad 200.000 ljudi je postalo tedaj žrtev potresa in požarov, stvarna škoda pa je znašala nad 5.000 milijonov jenov. Zadnji potres je bil pred dvema letoma, število manjših potresov pa je neverjetno visoko. Tako je bilo v zadnjih 25 letih naštetih v Tokiju nič manj kot 2.400 zemeljskih tresljajev, to se pravi, da je skoro vsak četrti dan manjši potres.
Srce na desni, jetra na levi strani
V Napulju je bil nedavno v tamkajšnji splošni bolnici ugotovljen redek slučaj. *Ko so zdravniki pregledovali 211et-nega Ivana Esposita, ki se je med delom onesvestil, so ugotovili napačno lego njegovih glavnih notranjih organov. Srce je imel namreč na desni, jetra pa na levi strani. Mladenič je izjavil zdravnikom, da že dve leti ve za ta pojav in da je bil ravno radi tega tudi že v Parizu in Londonu, kjer so ga pregledali številni medicinski učenjaki.
Šoferja, treznega s kavcijo
sprejme takoj Hotel Mariborski dvor. 5000 kg krmske pese in 4.000 ‘kg krompirja proda vinarska in sadjarska šola v Mariboru.	956
Salatne sadike kraljica majnika, braziljanke itd. dobi-te v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica. Prodam vrtno garnituro in električni rešo. Vprašati pri hišnici, Prešernova ulica 24.	958
Šport
ISSK Maribor, nogometna sekcija.
Sklicujem sestanek celokupnega članstva sekcije v četrtek, dne 3. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. Vsled nujnosti udeležba strogo obvezna! Načelnik. 968 Glavna skupščina LNP.
Redna glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza se vrši dne 16. aprila ob pol 20. v Ljubljani.
ISSK Maribor.
Na včerajšnji seji upravnega odbora se je konstituiral sledeči odbor; predsednik dr. Stamol, I. podpredsednik svetnik Rodošek, II. podpredsednik ravnatelj Vodeb, tajnik dr. Planinšek, blagajnik Loos, sankalni gospodar Roglič. Naslov za vse dopise; ISSK Maribor, Sport-Roglič, Grajski trg.
Mariborski zimskošportni podsavejt.
Seja podsaveza se bo vršlia v četrtek, dne 10. aprila ob 20. uri v restavraciji »Orel« v Mariboru ter se odborniki pozivajo k udeležbi. — Tajnik.
Perunaši!
Vsi kolesarji »Peruna«, ki stauujejov Mariboru se pozivajo, da v smislu poziva mestnega vojaškega urada v Mariboru, Stolni trg, nemudoma prijavijo svoja kolesa gornjemu uradu med uradnimi urami ,v. svrho evidence. Predsednik Kenda.
Dirka med ministri in noui-narji
.Skozi belgijsko časopisje je šla te dni zabavna dogodbica o dirki med ministri in novinarji. Ko so se politične prilike v Belgiji zopet ustalile, je kraljevski par sklenil napraviti potovanje v Egipt. Pri odhodu se je znašel na progi tudi neki novinar, toda k nesreči na nepravi progi. Sam samcat je hodil gor in dol in čakal dogodkov, ki jih je imel opisati. Prišli so tudi trije ministri in ko so zagledali znanega novinarja, so bili prepričani, da on dobro ve, kje treba čakati kraljevo dvojico, da ga ob odhodu pozdravijo. Spustili so se z novinarjem v intimen razgovor. Prišel je še drugi novinar in kmalu so bili ministri in novinarji v živahnem razgovoru o dnevnih vprašanjih. Naenkrat glasni vzkliki in svetlikanje luči nasproti ležeče proge. To jih je zdramilo in spravilo do zavesti, da se svečanosti ob odhodu kraljevskega para vrše na popolnoma drugi strani. Ministrom je stopil pot na čelo. Še samo pet minut je do odhoda vlaka. In pričela se je pravcata dirka med ministri in novinarjema. Kdo je zmagal, o tem časopisje molči.
Razglas.
Na dan 10. aprila t. 1. ob 10. uri predpoldne se bo vršila druga ustmena licitacija za oddajo vojaške kantine v vojašnici 45. pešpolka. Licitacija se bo vršila v štabu 45. pešpolka. Potrebna kavcija 600 Din.
Pogoji so razvidni vsak dan v štabu 45. pešpolka. — Iz štaba 45. pp. br. 2665.
970
Mlcfitel Zčvaco
£ukcecifa
Zgodovinski roman	t
Že je bil Machiavelli izginil v odprtino in potegnil za seboj slikarja, ki mu je sledila Maga. Zadnji se je spustil Ragastens; luknja je vodila po zelo strmem bregu. —
»Izderite kole!« je dejala Maga.
•-Vem!... Razumel sem, ko sem videl...«
Krepko je potegnil spodnja konca kolov k sebi; skala se je težko podrla in padja nazaj v svoje ležišče.
»Po njih! Po njih!... Drži jih!... Vdajte se!...«
Ti kriči os sc mahoma razlegli po votlini, ki jo je napolnila številna vojaška četa... Ragastens je počakal in prisluhnil... Slišal je krike razočaranja in srda.. Nato se je previdno spustil za tovariši.
Tesni rov, ki ga je vodil dalje, se je vgrezal pod hrib, naravne stopnice so olajševale pot. Nekaj korakov pred seboj je Ragastens nenadoma, zagledal svetlobo. Maga je bila prižgala plamenico. S pomočjo njene !uči so hitreje nadaljevali svoj beg.
Maga je hodila naprej, držeča plamenico nad glavo. podobna fantastnemu podzemeljskemu božanstvu. Naposled se je naravni rov neha! spuščati niže: razširil se je v širok vodoraven hodnik, kamor je krenila Maga brez obotavljanja.
Ta hip je Ragastens začul uad svojo glavo zamolklo bobnenje, in zaznal je, da hodijo pod Anijevo strugo .. . Čez kakih sto korakov je šel hodnik zopet rahlo navzgor ter se končal naposled v prostorni votlini brez vidnega izhoda. Maga je obstala.
»Zdaj smo na drugi strani prepada,« je dejala, »in nekoliko više nego teče reka... Tale razpoka, ki jo z zunanja strani zakriva dračje, je dovolj široka, da more posamezen človek skozi... Tod zdaj lahko zbežite... Treba vam je samo slediti toku Anija...«
»Prav,« je dejal Machiavelli. »A vi?...«
»Jaz ostanem... Ne izprašujte me... dovolj je to. da sem vas otela...«
»Pojdiva. Rafael!« je rekel Machiavelli ter se obrnil proti mlademu slikarju.
»Rafael ostane!« je dejala starka živahno.
»Torej ostanemo vsi!«
Maga je prijela Rafaela za roko. Ko se je dotaknila megovih prstov, se je zgodilo, da ga zapušča prejšnja otrplost.
»Rafael.« je vprašala starka, »kdo sta ta dva človeka? ...«
»Dva prijatelja... dva draga prijatelja... vse, kar mi ostaja r.a svetu...«
Maga se je stresla. Sele zdaj je videla Rafaelovo globoko pobitost, ki je prej v naglici bega in v vročici svojih lastnih misli ni bila opazila.
»Vse kar imam dragega na svetu,« je nadaljeval mladi mož. in zdelo se je. da postaja megova žalost tem silneiša. čim boli se drami iz svoje bolne brezbrižnosti.
»Vse!... In ti, moja dobra Rosa!... Ti, ki jo je ona klicala svojo mater... O mati Rosa... ti ne veš!... Ne, ti ne moreš vedeti!... To je strašno... meni je umreti...«
Bolečina se ga je lotevala z nebrzdanim napafcm. Dušeče ihtenje ga je stresalo kakor z drhtljaji smrtonosne mrzlice. Ob neprestanem trepetu se je spustil v starkino naročje...
»Za božjo voljo!« je kriknila ona, prestrašena nad to neizmerno bolečino, katere vzroka ni poznala. »Rafael, otrok moj. povej mi, kaj je krivo tvojega trpljenja!... Povej svoji dobri stari Rosi...«
»Ah če bi vedeli... Ona je mrtva, mrtva!.,. Mrtva!...«	^
»Mrtva!« je vskliknila Rosa in planila pokoncu. — Kdo? Povej, kdo? Ali misliš Rosito?...«
Sanzio. preveč onemogel, da bi odgovoril, je pritrdil z glavo. Maga je vzkliknila;
»Usoda!... Prav Rafael je moral biti navzoč, da je trpel to strahoto! Pojdi z mano. dete moje... sin moj... Gospoda, ostanita na svojem mestu...«
Potegnila je Sanzia s seboj proti ozadju votline in sedla na kamen, dočim je Rafael, poražen od svoje nesreče, spustil svojo povešeno glavo med starki-na kolena, jecljaje brezzvezne in brezmiselne besede.
Ragastens in Machiavelli sta od daleč s potrtostjo prisostvovala tej žalosti, ki je nista mogla u tešiti... Toda prizor, ki sta ga gledala, se je nenadoma čudno izprernenil...
Veterniku
‘Sima I
"	T	T5	0	¥'tIV'fflTS'2; IV. T93TT
n i i,n^ uii,m|uRWWiii———M**
Uradništvo finančnega Inšpektorata in davčne uprave v Mariboru naznanja tužno vest, da je danes preminul njih zvesti tovariš, gospod
Anton Slepic
vlšii davčni upravitelj v pok.
Pogreb dragega tovariša se bo vršil v petek, dne 4. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti. Cvetlična ulica 13, na glavni kolodvor. Dragega tovariša ohranimo v častnem spominu!
MARIBOR, dne 2. aprila 1930.
Upokojeni uradnik
mlad, zmožen poleg slovenščine tudi nemščine, verziran v vseh pisarniških poslih in knjigovodstvu, išče primerno službo. Zmožen kavcije. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Upokojeni mlad uradnik«.
Sobo takoj oddani.
Najraje oficirju. Koseska ul.
Pisarniška moč,
periektna tipkarica, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Perfektna tipkarica
964
Fina privatna kuhinja
sprejme še nekaj abonentov. Aleksan-15.	967	1	drova	cesta	11	III,	levo.	962
Dobro	033
in
poceni
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t.d. le pri
L. REICH
(Vlahovičeva hiša)
MARIBOR
Aleksandrova «. 40
Takoj
nai Javilo
svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od ijis naučiti lepo, čisto in lahko hišro delo, da si na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo ali postranski zaslužek, Javijo nai se samo oni, ki razpolagajo z zneskom najmanje Din 3650.— da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroi. Pouk je brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din na ttro. Materija! za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo všako količino izvršene robe, kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko.	966
GRAUERT, tvornlca Strojeva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I. Krcžmina ulica 13.________________________
dobite
Otvoritveno naznanilo
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom
SLASČ5ČAHNO
(preje Vistan) na Aleksandrovi cesti 64 in	««
prostore na novo preuredil. Obrat bom vodil na podlagi dolgoletnih izkušenj najvestneje. Potrudil se bom, da postrežem cenjene odjemalce z najboljšim in svežim pecivom. Sprejemajo se naročila.
Za prijazno naklonjenost se priporoča
Ivan Režek, slaščičar
Zahvala
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega dragega očeta gospoda
Jursja Arnuša
sočustvovali z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu okrasili krsto z venci in cvetiem, se iskreno zahvaljujemo.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, stari oče, brat in stric, gospod
Anton Stepic
višji davčni nadupravltelj v pokoju,
v sredo, dne 2. aprila 1930 ob C. uri, po dolgi mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v 58. letu svoje dobe, hoguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Mariboru v petek, dne A. aprila 1930 ob 16. uri iz hiše žalosti. Cvetlična ul. 13. na glavni kolodvor in v Laškem v soboto, dne 5. aprila ob 16. uri iz kolodvora na tamkajšnje pokopališče.	067
Sv. maša zadušnica bo darovana, dne 7. aprila 1930 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru in v župni cerkvi v Laškem.
MARIBOR—LAŠKO—CELJE, dn« 2. aprila 1990.
Joslpina Stepic. roj. Pintar, soproga; Milko Steple, sin; Fini Kenda. roj. Stepic. Mia Stopic, hčerki: Stane Kenda, ze(; Bogdan Kenda, vnuk; Robert In Oton Stepic, brata. —- Vsi ostali sorodniki.
inseriralte
Vpoštevajte, d.
sadna drevesca
itd., zanesljive vrste in prvovrstne kakovosti samo pri
Veliki drevesnici Rotenbers
Maribor. Tržaška c. 64, telef. 2301
Vse po imami coni	Zahtevajte	cenik
da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi ne* ugodnega potenja nog, tudi če se to znojenje pojavi v zelo vročili poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popol« noma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za od« govor. — J- LUSTIG. OSIJEK. Krežmina ulica. 965
Posojilnica v Mariboru
naznanja, da je umrl danes nje zaslužni član odbora in gospodar, gospod
Anton Stepk
davčni upravitelj v pok.
Pogreb se bo vršil v Mariboru v petek, dne 4. aprila 1930 ob 16. uri iz hiše žalosti Cvetlična ulica 13 na glavni kolodvor in na Laškem v soboto, dne 5. aprila ob 16. uri iz kolodvora na tamkajšnje pokopališče.
Bodi zaslužnemu pokojniku časten spomin!
MARIBOR, dne 2, aprila 1930.
9«i	Odbor.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna 4 (L, pre&tavnik STANKO DETELA
K Mariboru,	^	v