Natisov i5«oe5>. tre" izhaja vsaki i,datiran z dnevom dnje nedelje. iiina velja za Av-za celo leto e, za pol in četrt nemo; za Ogr-jK50 vin. začelo [[za Nemčijo stane i leto 5 kron, za pa 6 kron; go inozemstvo se mi naročnino z ozi-\ na visokost pošt-j^Naročnino je pla-laprej. Posamezne eprodajajopoOv. ištvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/, strani K 40, za '/« strani K 20, za '/» strani K 10, za »/t« strani K 5, za '/sj strani K 250, za •/««. strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Vojna na Balkanu. zija v zadnjem obupnem boju pred Carigradom. — Saloniki od Grkov zavzet. — Skutari in Adrianopel še nepremagana. — Albanija mora ostati neodvisna. — Srbska požrešnost vstavljena vsled avstrijske zapovedi. - Avstrija v veliki vojni nevarnosti. Polom Tnrčije je torej tako rekoč zapečaten vlada sama ne sanjari več o kaki m. Sicer zbira še svoje zadnje čete pred rjbami okoli Carigrada. Baje se je tudi že Mapi:i b»j pričel A turška armada je zdaj že ■»polnoma demoralizirana, izgubila je pogum in \m(. lakota in kolera divjajo v njenih vrstah. In je pričakovati, da bodejo Bulgari svojo na carigraški tlak postavili. Velevlasti so lie svoje parnike v egejsko morje, da varu-ji svoje podanike. V medsebojni konkurenci p8vetujejo diplomati, kako naj se razdelitev dovoli. Staro trgovinsko mesto Saloniki Srki zasedli in njih kralj je ob navdušenju bivajočih kristjanov prišel . . . Pač stoji [trdnjava Adriauopel, katero držijo turški pitelji z izredno hrabrostjo. Vsak dan se vr-rvav: boji, a doslej so se Bulgari zaman pili, to utrdbo vreči. Največ smole pa imajo gorci. Prvi so začeli vojno in dosegli niso [ej pravzaprav nič. Mala posadka v trdnjavi ri jih naravnost zasramuje. Na opomin, da naj Turki udajo, odgovoril je njih poveljnik: [tatovi koštrunov se ne pogajam". Zadnja čila pravijo celo, da so Turki Črnogorce na mh straneh tepli in jim celo vrsto manjših :ojank zopet vzeli. Seveda nima to pomena končno odločitev. Medtem pa so se že pričeli načrti razdelitev edanjih turških pokrajin objavljati In —- pr smo že začetka vojne rekli — s tem je h Avstrija v jako resni položaj. Srbija se i namreč povečati in raztegniti svoje meje ika Novi bazar čez celo Albanijo do anskega morja. Albanci, ki so stali doslej, lolikor so katoliški, pod avstrijskim protek- »tom, ne marajo srbskega jarma. Avstrija, Italija pa ne morejo trpeti srbskega pristana v jadranskem morju, ker hi bil ta le tabor ruskega sovražnika. Zato je trozveza Srbijo ojstro za ušesa prijela in ji odločno povedala, da ima Avstrija tudi še nekaj govoriti. Srbija se je seveda zopet na Rusijo in 8 to združeno Francosko ter Angleško zanašala. Tako je nastala vojna napetost, ki še danes ni odpravljena. Položaj je tak, da zna vsak trenutek do resnih dogodkov priti. Zadnja -poročila pravijo sicer, da je Rusija Srbiji namignila, da se zanjo ne mara boriti. Ali uradnih poročil v tem še ni. Srbija se mora enkrat prepričati, da njeno drevje no raste v nebo in d a, j e Avstrija mogočna sila, ki zna svoje pravice varovati. V naslednjem poda&d* nekaj važnejših poročil. Opozarjamo pa čluatelje tudi na zadnje naše telegrame (na strani 6 ) Konstantinopei. Turki zbirajo svoje moči neposredno pred durmi stare svoje prestolice Carigrad. Se enkrat se hočejo v obupni boj proti zmagovitemu bolgarskemu nasprotniku podati. Pričakuje se vsak trenutek izbruh krvave bitke. Medtem pa se pričenja širiti kolera in tifus, črne koze in druge grozne bolezni. Saloniki — padel. Velepomembno trgovinsko mesto Saloniki je prešlo v grške roke. V današnjem »Štajercu" prinašamo sliko tega mesta, ki je tudi za evro-pejske velevlasti pomembno. Grki so Soloniki z velikanskim navdušenjem zavzeli, na čelu-jim tisti grški prestolonaslednik, ki je bil svoj čas v grško-turški vojni tako hudo tepen, da ga niti lastni njegovi državljani niso več pozdravljali. Turške vlade v Saloniku je torej konec. Seveda pa še ni rešeno vprašanje, komu bode to mesto odslej spadalo. Kajti Soloniki je važno trgovinsko središče. Zanimivo je, da so prišli k zasedanju mesta tudi Srbi in da pravijo celo Bulgari, da 80 pravzaprav oni Saloniki zasedli. Pogodba balkanskih držav. „Temp8" poroča vsebino medsebojne pogodbe balkanskih držav. Glasom te pogodbe šla bi bodoča srbeko-bulgarska meja tako-le: črta, ki gre pri Vranji skozi jezero Ohrida do jadranskega morja. Uskiib pripada Srbom, čeprav so se najprve Bulgari zanj potegovali. V slučaju prepira naj bi odločil ruski car. Saloniki leži izven od Grkov zahtevane pokrajine. Črnagora bi dobila del sandžaka Novibazar. O Carigradu se z ozirom na Rusijo ni sklepalo. — Bndemo videli, v koliko se bode ta zahrbtna, od Rusije povzročena pogodba uresničila. Vojska — delo Rusije. Angleški „Daily Telegraph" prinaša članek, v katerem se tudi, daje balkanska vojna naravnost delo ruskih državnikov. Od 1. 1908 sem dela Rusija na tem, da bi Avstriji pot v Saloniki zaprla. Kot najboljše sredstvo v ta namen smatra uresničenje Velike Srbije in Velike Bulgarije. Rusija je najprve vsa nasprotja med Bulgarijo, Srbijo in Grško odpravila. Potem se je uresničila pogodba balkanskih držav. Todi se je sklenilo tajno pogodbo med Rusijo in Bulgarijo. Potem se je sprožilo vojno. — Sreča je le, da ruska armada ni tako močna, kakor bi se smelo soditi po dejstvu, da ima Rusija 120 mibjonev prebival- Drži se zemlje! Pripotedka, maloruski spisal Andrej Vereteljnik. (Post. Podravski.) Na griču nad Bugom je na obeh straneh široke i stala vas Dobrovina. Nekje na sredi vasi sta živela j d ugemu nasproti dva soseda: Kosta Poraduk in i Nedola. Njunih zemljišč se je dotikalo grajščakovo |e, katero je dt lila cesta na dve polovici. Svoje dni Balo tu v vrsti s kmečkimi hišami tudi stanovanje »h grajskih služabnikov, toda sčasoma, ko je grajščak Svil služabnike bliže grajščine, je postala ona hiša s stezo prenovljeno streho, s časoma je zginila olnoma in prostorni vrtovi so se spremenili v polje, j rekel bi, ločilo vas na dva dela. Ako si ]e kdo gledal vrtove dvth sosedov Koste vaduka in Ivana Ned de, zapazil je med njima znatno zliko. Hiša in gospodarsko poslopje Paraduka je bilo iravljeno, snažno, s svežo prenovljeno streho. Na dvo- i je vladal pri njem vzgleden red. Vse drugače pa gledalo stanovanje Nedole. Tu je bilo moči opaziti aojkanje snage in dasiravno je bilo videti, da v hiši < le ni kuhala revščina, bilo je vendar lahko mogoče uiti, da ne tiči v izoblju. A vendar posestvo Paraduka nikakor ni bilo večje posestvo Nedole. Razlika v imetju ni tičala v zem- marveč je bila odvisna od razsodnosti in redu. [ pa je imela njegova žena na svoji skrbi. Kosta Paraduk je bil ud čitalnice. On jo je osno- val, on bil njen vodja ter njna duča. Paraduk je bil eden izmed najbolj izobraženih ljudi v Dobroiini. Imel je že kakih štirdeset let. Bil je spreten, trudoljuben delavec — naprednjak. Ivan Nedola pa je bil človek, kakor pravijo zastarelih ntzorov, malomaren za vse in radi tega velik nasprotnik ne le čitalnice, marveč vsakega napredka in olike sploh. On ni verjel nikomur. Najbi lj*i njegov sovernik je bil ondotni najemnik Šulim. Kar je; rekel Šu-lim, to mu je bilo sveto. Kadar je Ivan zrl na ravnanje Paradukovo, bil je vsikdar vjnemirjen ter je njegovo spretnost in izobilje pripisoval čaranju. Bilo je po žetvi. Zunaj na prostem so imeli mično, jesensko vreme. Nastal je večer. Ivan je prišel ven u hiše ter zrl na Kostov vrt, pljunil, se vsedel na prelaz in se zamislil. Uprav v tem hipu so zaškripale duri in na dvorišče začudenega Ivana je stopil Kosta. »Bog daj dober večer, sosed I« ga pozdravi. •Bog ga daj tudi vam!t mu odvrne Ivan. Kosta se vsede na prelaz. Ivan je molčal ter se čudil temu nepričakovanemu Kostovemu obisku. Mislil si je, da ga je Kosta prišel nagovarjat, naj se vpiše za uda čitalnice. >Tega že ne doživi nikdar, da bi mu jaz zahajal v čitalnico«, sklene trdno v svoji glavi Ivan. Kosta zame govoriti »Vidim, da se čudite, da sem prišel k vam. Pripeljala me je semkaj zelo važna zadeva, važna zame in za vas«. >Kaj takega ?« »Evo, takoj vam prečitam«, reče Kosta ter izvleče iz žepa časopis. »Jaz ne potrebujem ničesar iz časopisa. Ako imate mi kaj povediti, povejte mi kar tako. Saj ti časopisi ne pišejo resnice, marveč samo varajo ljudi«, spregovori Ivan jezno. »Kakor pravite; ako vam le ni všeč tako, kakor Stoji v časopisu, pa vam povem kar tako. Evo, glejte, naš mladi grajščak je bil raeglasil po časnikih, da ima na prodaj tole polje, katerega eden kos se dotika mojega vrta, drugi pa vašega. Vsega polja je šest oralov. Mislim si, da bi bilo dobro kupiti to polje. Nama bi prišlo jako prav, kajti ako se prikrade med naju kak tujec, pa ne bova imela več miru. In kakor čujem, lahko se pritepe med naju velik sovražnik.« »Hm, hm, hm. To bi ne bilo slabo, toda . . .«. »Toda kaj ? Denarja nimate ? Evo znajte, kupiva ga sleherni od naju eno polovico, ki mu je bliže pri roki. Obenem bo dokaj laže nego enemu.« Ivan nekoliko pomisli ter odvrne : »Ali pa veste, koliko grajščak zahteva za oral ?« »Tega še ne vem, toda kaj, vstanite, pojdiva skupaj ter se pogodimo.« »G giajščaku?« »Da.« »Naj se poprej posvetujem s svojo ženo in potem vam povem, vi pa med tem pojdite sami k grajščaku ter mi potem najavite, kaj vam bo povedal.« Straschill'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenj a v in najbolj uspešnih korenin. StraschiU'ova grenčica iz zelenjst vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. cev. Ako bi Rusija začela vojsko s kakšno ve-levlastjo, izbruhnila bi pri nje doma revolucija i. s. še z mnogo večjo močjo kakor pred 7 leti. Ruska vlada ni nič storila, da bi škandalozne razmere v svoji državi odpravila. Vkljub tisočerim obešencem je sedanji mir na Ruskem le mir pred viharjem. Upori, ustaje v ruski armadi so na dnevnem redu. Rusija je za veliko vojno nezmožna. Albanija. Bulgarija in njeni zavezniki šli so z geslom „Balkan balkanskim narodom" v vojno. Dosegli so lepe zmage in vrgli nekdaj mogočno Turčijo iz Evrope. Zdaj pa se gre za razdelitev plena. Gotovo je, da nikdo ne zavida Bulgariji, ako si ta tisto vzame, kar si je s potoki krvi pridobila. Le že obstoječih interesov velevlasti ne smejo balkanske države kršiti. Istotako stoji stvar z Grško. Sicer se čuje zdaj glede važnega pristana Soloniki že čudne glasove. In pomisliti je, da- imamo tudi mi tam svoje gospodarske interese in da se jih bode moralo varovati. A vse to se bo dalo napraviti brez velikih težav. Najhujše je po vsem srbsko odnosno albansko vprašanje. Kajti Albanci so narod za-se. Albanci bo se prav radi iznebili turškega jarma; ali Albanci marajo še manj za srbski jarem. Svojo samostojnost, svojo autonomijo so zahtevali Albanci od Turkov in zahtevajo jo zdaj tudi od vseh drugih. In kdor se drži pošteno gesla „Balkan balkanskim narodom", ta mora priznati, da imajo Albanci prav. Srbija pa je že tako lepo sanjarila, da bode Albanijo pogoltnila in v svojo satrapijo spremenila. Albanci pa se ne marajo in ne bodejo pokorili Srbom; grozodejstva srbske soldateske, ki je divjejše delovala nego črni kanibali, so še sveža . . . Albanski voditelji pravijo, da se bode krvavi boj Še enkrat začel, ako bi Srbija hotela Albanijo vdinjati. A vse to še ni glavno. Srbija se poteguje le zato za Albanijo, da bi imela prosto pot do Adrije. Kajti to ve danes vsakdo: Srbija ni nič druze-ga nego nekaka f i 1 i j a l k a Rusije. In v srbskem pristanišču ob jadranskem morju bi plavali ruski bojni parniki. Tega si seveda Avstrija ne more pustiti dopasti; kajti drugače bi se ji tako zgodilo, kakor se bode v kratkem 8 premagano Turčijo zgodilo. Iz tega stališča in tudi iz gospodarskih ozirov ne sme postati Albanija nikdar srbska pokrajina. Albanci imajo ravno toliko pravice do prostosti, kakor Srbi. Pomisliti se mora tudi to, da je Avstrija imela že dolgo protektorat nad katoliškimi Albanci. Zato jih tudi zdaj ne more zapustiti. Krepki odgovor Srbiji. Na predrzne srbske hujskanje dala je naša vlada posredno s tem odgovor, da je objavila v listu „Bud. Hirlap" prav krepki članek, v katerem pravi -m. dr.: »Medtem ko delegati in avstrijski diplomati po prstih okoli hodijo in šepetajo, samo da ne bi škodovali stremljenju po miru, pričenja Srbija na naravnost blazni način svoj prevzetni glas proti Avstriji dvigati. Srbija pričenja se z velevlastjo Avstro-Ogrsko igrati! Kako naj bi se mir držalo in trajno prijateljstvo sklepalo s tako hudobnim ter nehvaležnim sosedom ? Srbijo je nabero-linskem kongresu Avstrijašele vstvarila in pri Slivnici je avstrijska beseda vstavila zmagovito bulgarsko armado, Začasa aneksijskih zmešnjav (pred 4 leti) smo bili milostni napram Srbiji; zdaj pa nam plačuje s tako nehvalež-nostjo! Srbija razume popolnoma miroljubnost našega cesarja in mirovno stremljenje Avstrije. Ali to ne more biti brez meje, kajti mi se ne šalimo, ako trdimo, da se morajo naši interesi na Balkanu pod vsakim pogojem varovati. Brezdvomno znala bode Avstrija to svoje stališče naglašati. Avstrija je tako močna, da se ji ni treba ozirati na vsako izzivanje. Nam ni treba takoj z našima dvema milijonoma vojakov groziti. A srbski hujskanji se mora konec napraviti!" Avstrijski parniki. Kakor vse druge velevlasti, poslala je tudi Avstrija svoje bojne parnike v Orijent, da varujejo tam interese naših poslanikov in preprečijo kako krivično klanje. V ta namen določena avstrijska eskadra se je tako-le razdelila : Poveljnik cele eskadre z vojnimi parniki „Franc Ferdinand" ter „Radetzky" in torpedovko„Uskok" križari okoli Smirne. Vojni parnik „Zrinyi" in torpedovka „Wildfang" pri mestu Kavali, kri-žarka „Maria Terezija" pa v pristanu Saloniki. Dve mali križarki „Aspern" in „ Admiral Spaun" so prešle skozi Dardanele v morje pred Kon-stantinoplom. Vsi parniki so z glavnim poveljstvom v zvezi potom brezžičnega telegrafa. Trozveza edina. Dunaj. Nemčija in Italija sta popolnoma edini z Avstro-Ogrsko glede balkanskega vprašanja. To so njih poslaniki tudi že prizadetim balkanskim krogom izjavili. V slučaju, da bi Srbija ostala na svojem trmoglavem stališču, bi torej imela opraviti z vsemi tremi d r ž a y a m i. _' . . „Rdeči križ." Kakor znano imamo na Avstrijskem splošno mednarodno društvo avstrijskega „ Rdečega križa", ki je tudi sedaj v času vojne na Balkanu svojo dolžnost storilo. Društvo se ne briga ne za politiko ne za stranke, briga se le za ranjenega vojaka, naj bode potem te ali one narodnosti. Iz tega splošno človeškega stališča je društvo tadi takoj uresničilo več zdravniških ekspedicij in jih odposlala Črnogorcem ter Bulgarom na pomoč. Te dve državi sta namreč društvo „Rde-či križ" v to naprosili. Srbija ni nič prosila, nasprotno je celo ošabno tozadevno ponudbo odklonila. Vsled tega se seveda Srbiji ni zdravniških oddelkov poslalo. Zdaj pa že psajejo in kričijo in delajo tako, kakor da bi se Srbe nalašč preziralo. Tej srbski bandi se res ne more nikdar prav storiti! In njenim slovenskim prijateljem tudi ne. Prvakom ne zadostuje društvo „ Rdeči križ"; ne marajo zanj, ker je to društvo — avstrijsko. In vse, kar je avstrijskega, nima sreče pri slovenskih narodnjakih. Zato so ti možakarji takoj pod vodstvom Ijubljan-župana dr. Tavčar in bivšega župana Inj Hribar ustanovili lastno društvo .Rdeči Mm Sirih balkanske države". Za to društvo zdaj nabinjH in p na vse kriplje doneske. Seveda nima nob«» dela oblast nikakoršne kontrole, kako in na liB ko, način se bode to donarjo porabilo. A to jo s I pa 1 prednjakom deveta briga; gre se jim le Z.9I krav da kažejo vedno in pred vsem svetom wl kero mržnjo proti vsemu, kar je avstrijskega! [ neza f [strar j stare | neka je fa | prett rila kakš Popolno zaupanje pridobile so si kocke (gotova goveja juha) gggP po O vinarjev pri vseh gospodinjah. Ime MAGGI jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovost. [je vi ki se Brezvestne komedije. Naša državna zbornica gotovo ni sveti znana po svoji duhovitosti, poštenosti ali lavnosti. Prav mnogo harlekinov in klownoTJ sprehaja po njenih dvoranah in trenutki pi jajo, ko Človek sploh ne ve, ali je to resi parlament ali da le norišnica. Ni čada. oVtHjzjav: danes noben maček ne zanaša več na držatiSSrbe, zbornico in pa je izgubila v širokih slojih rad navdi avstrijskih narodov ves kredit. Nikdo ne pik radik kuje več od te zbornice, da bi kaj kcristuj £as« storila; vsakdo vč, da se tam le skozi on govori in ljudski krvavi denar zapravlja A med najostudnejše komedijante v drsanj zbornici spadajo gotovo slovensko-klerj kalni poslanci. Masa teh poslance?rtj v intelektuelnem oziru na grozovito nizki sit pinji in rovtarstvo nsjgrše vrste ji pamet. Tisti slovenski poslanci pa, ki nemški učitelji vbijali v glavo nekaj več in izobrazbe, so komedijanti in sebičniki skrajnosti. Res, žalostna je usoda s ti venskega ljudstva, — še bolj lostna, ker ima take p balance! Slovenska-klerikalna stranka se je najprve kot „katoliško-narodna" stranki slala je stare poštene duhovnike v penzijo, dim kaplanom pa je vcepila v glavo, da moti biti najprve politiki, potem zopet politiki ill enkrat politiki, na koncu pa šele ,dnhovnii| jA V 8 |v jak mati mord Lodloč je s e e asi os a d rič op a r Raz zbo Pravi. Hrvat i a bi ■ or j« >pico >pa 1 1 [enem krenil in na ravi jKvelik Ivbc, primati tali Tretji dan dospe Kosta znovič k Ivanu. »Koliko zahteva za oral ?« ga vpraša Ivan. »Sto petdeset goldinarjev. Jaz sem že kupil tri orale -zase ter mu polovico. denarja že izročil, drugo polovico pa mu plačam v obrokih. A sedaj pojdite ter kupite vi drugo polovico. Samo požurite se, da vas kdo ne prehiti. c >Ha, jutri bo res treba iti kgrajščaku«, mu obljubi Ivan ter ne kaže nikake volje razgovarjati se dalje s Kosto. Takrat si pomisli Ivan: »Ali bi mar ne bilo bolje, ko bi bil jaz prvi poizvedel, da imajo to polje na prodaj ? A ta Kosta mi sedaj Svetuje, naj jaz kupim polovico. Če kupim, pa se bo jel hvaliti, češ, da me je on nagovoril k temu.« V svoji nespa-ncti je bil Ivan celo hud na Kosto za dober savet. On bi bil že davno rad kupil to zem-ljišče, toda sedaj se je hudoval radi tega, da mu to svetuje čitalničar. »Ako kupim zemljišče«, si je mislil, »pa se bo on hvalil, da mi je k temu pomagal; ako ga ne kupim — mi bo nemara žal, da je prišlo v tuje roke.« « K nespameti se je pridružila še zanikernost in pomanjkanje razsodnosti, ki je odvračalo Ivana, da ni kupil zemljišča. Odlagal je od dneva do dneva in tako so minili tedni ter celo meseci. Šele proti koncu zime je oblekel Ivan nov kožuh ter šel v grajščino. »Kaj hočeš?« ga vpraSa grajščak. »Evo, prišel sem kupit ono polovico polja, ki se dotika mojega zemljišča.« »Aha, drugo polovico onega, ki ga je kupil Kosta f« »Da, prosim vas.« »A čemu pridete tako pozno?« »Ker se pa nisem mogel odločiti.« »Nu prišli ste zaman. Škoda trud. To polje je že prodano.« »To ni mogoče.« »Tako je r resnici. Pred tremi dnevi ga je kupil od mene moj sluga Fric in takoj r spomladi si postavi na njem hišo.« Ta nepričakovana novica je bila slična vdarcu težkega kija; kar otrpnil je Ivan pod njeno težo in v očeh se mu je stemnilo. Ves se je tresel ter ni mogel spre govoriti besedice. Ves potrt je odšel iz dvorane in šele zunaj se je prav zavedel, kaj se je bilo zgodilo z njim. Kos zemljišča ki si ga je že davno želel kupiti, je kupil nekdo drug. Žalost, bolečina in grizenje vesti ga je vznemirjalo. Hudoval se je na Frica, na grajščaka, na Kosto in na ves svet, samo nikakor ne na-se in na svojo zanikernost. „Fric je kupil zemljišče", je momljal. „Sedaj dobim soseda, da si slabšega ne morem želeti." Služabnika Frica so vsi poznali. Bil je tujec, ki je bil dospel semkaj sam Bog vedi odkod. Bil je kaj nemiren človek. Z ljudmi je živel neprestano v prepira in neslogi. Radi tega so ga tirali večkrat k sodniji, pa tudi ljudje ga vsled tega niso imeli radi. Tudi njegova žena nikakor ni bila boljša. Vse vas je zvezala za jezike skupaj. Otrok je imel Fric devet. Starejših fantov, razposojenih kakor živo srebro, so se bali ljudje kakor ognja. Ko je leto, so se fantje klatili po cele dneve po sadnUj kradli sadje. Sploh je bila rodbina Friceva v veliko ifl logo vsej vasi. Ivan se je bil tega spomnil in le malo je I kalo, da ni znorel od nevolje. Običajno malomwij nespreten, jel je ugibati o tem, če bi nar ne 1 goče priti temu v okom. Nejevoljen je šel dotrati nil se je sumila ter čim urnejše odšel k Fricu, t od njega odkupiti zemljišče. „Ponudim mu petdesetak za to", si je misBJl „in Fric mi odstopi zemljišče." Toda zmotil se je P ne le da od prodaje ni hotel niti slišali, mami je J oslal Ivana radi tega, da je premišljeval celih pet i secev, predno se je odločil kupiti zemljišče. Razžaljive besede, kakoršne je čul od Frica, K pripravile še v hujšo jezo. Vendar pa se je | potlačivši jezo odšel domu. Od tega časa je postal Ivan ves otožen. se je poprijel dela, jed mu ni dišala, spanje j od njega. Vendar sčasoma je jela njegova jeza f „Zlod ni tako strašen, kakor ga slikajo", si j „Nekako bomo že prebili s takim sosedom, je Fric." Samo v globeli njegove duše se je t večja žalost po izgubljeni zemlji. II. Napočila je pomlad. Ivan je videl, kako so dovažali na vozovih 2 g 414 iga .na za ajo 'j najhujšem političnem fanatizmu vzgojena |hnokratija je šla med slovensko ljudstvo, je b sovraštvo in nesrečo, gospodarski bojkot politiko polena, neslogo in razuzdanost; med vci je ustanovila »krščansko-socialno" stran- ak ki ni ne krščanska ne socialna, med krneti »-■lažojivo „kmetsko zvezo", ki je le molzna to^Hra za klerikalne advokate. »Konzumi0, ban- jrotiie posojilnice, »Marijine družbe" polne ionskih mater, fantovska društva, ki so zbirališča pretepačev in pijancev. — to stvarstva klerikalne stranke. In pest, brezobzirna pest je bila vsa taktika te ne stranke, katera se je naposled sama a sramovati katoliškega imena je prekrstila v »Vseslovensko Ijodsko ;o.* Ta stranka, v kateri tiči še vedno protiljudsko klerikalno jedro, je skušala {asa mirnejšo politiko voditi; zavijala se v avstrijski plašč, napadala na vse Srbe in njih slovenske prijatelje in me- nato, da bi postal eden njenih voditeljev a „večja zverina." In res, naša vlada je ,vilaožlindranega dr. Ivana Šušteršiča ranjakega deželnega glavarja, samo da bi ensko-klerikalni poslanci bili za „uslogo" ležni ter udani. Pa seje zmotila, naša vlada! ko komando in brez vsacega sledu kak- vzroka so slovensko-klerikalni poslanci nakrat obstrukcijo v štajerskem lelnem zboru. Vkljub temu, da so s slovenskemu ljudstvu samemu na m i 1 i- \i kron škode povzročili, preprečili so z jasnejšim nasiljem skozi par let sleherno idareko delo v deželnem zboru. Zaman jih prosila, da naj bodejo pametni . . . A zdaj je prišla vojna na Balkanu. Stvar, tiče A v s t r i j e. Zadeva, pri kateri lahko celi potoki avstrijske krvi tečejo. In nakrat ovensko-klerikalna stranka zapričela zopet politiko. Spremenila je zopet svoje ime, a se je s hrvatsko pravaško stranko. Dr. Grafenauer in dr. Šušteršič so nakrat ili, da so vsi Slovenci eami „Hrvati." Za ki so jih svoj čas proklinjali, se danes ^dnšojejo in kakor najstrastnejši ljubljanski pred 4 leti napadajo i oni zdaj 1st no domovino . . . To je komedija, — pa zločinska komedija! In zdaj pride najhujše. V času, ko je naša atrija vsled srbskih in ruskih sovražnosti o nevarnem položaju, ko se diplo-bti dan in noč trudijo, da preprečijo veliko, orda svetovno vojno, ko zna vsak trenutek do iloiilnih korakov priti, ko bi bilo torej treba, je vse složno, kar ima le še nekaj Btrijskega prepričanja in 1 j niti n i do cesarja, — vtem resnem no so padli slovenski klerikalni lan c i zo p e t b r ez v s acega v zro-državni zbornici v hrbet in so želi v proračunskem odseku ethudobno, neopravičeno ter avnost zločinsko obstrukcijo! ^biti hočejo torej še državni or. Zakaj? Vzroka nimajo ti komedijanti! o, da se potegujejo s to obstrukcijo za ate, ki stojijo pod bičem komisarja Čuvaja. avstrijski državni zbor vendar nima moči, bi tega ali onega komisarja na Ogrskem od- r opekam: opeko ter jo odkladali na tem polju, ki i kupil Fric. Vozili so vozili ter je navozili veliko . Potem so jeli dovažati les, pesek, apno. Napo- I so poleg plota, ne daleč od Ivanovega stanovanja, ili jarke temelj in zidarji so jeli zidati veliko hišo. Ivan je zrl na vse to in srce se mu je krčilo. Hiša je rastla slično gobi po dežu ter je zrasda v i mesecu na širjavo in na visokost. Poprej, ako je I Ivan okrog svoje hiše na dvorišče, pogledal na to . drugo stran, pa je videl vso vas kakor na dlani. avni vrsti ob ulici so stale koče, za njimi je bilo ko dvorišče, škednji in vrtovi. Sedaj pa so Friceve , njegov hlev in skedenj, jele zapirati Ivanu raz- [ na eno stran vasi. Ivanu se je zdelo, da mu je jelo injkovati solnca, da so njegova hiša, njegov sadnik njegov nezaželjen grob. Žalost, kruta žalost mu iskala srce. Radi nje je postal Ivan čimdalje bolj Celo z ženo se ni razgovarjal več, niti božal : svojih otrok. Vse ga je jezilo, ničesar mu ni šlo več ftolji. Zdelo se mu je, da zelenjava na vrtu ni tako . kakor je bila svoji dni, niti ne tako okusna, ka- r je bila drugekrati. (Naprej prihodnjič.) pravil. Nas na Avstrijskem hrvatske razmere prav nič ne brigajo. Ta izgovor klerikalcev je torej jalov. Vse kaže, da tičijo za to brezvestno komedijo vse drugi vzroki. Slovensko-klerikalni voditelji menda res mislijo, da je prišel že čas njih žetve, da stoji Avstrija pred svojim r a z s u 1 o m in da se uresničijo kmalu t r i-a 1 i s t i č n e sanje o Veliki Hrvatski, h kateri naj bi se priklopilo tudi južne dele Štajerske in Koroške. Klerikalni voditelji že mislijo, da se jim ničesar ne more in ne sme zoperstaviti. In zato hočejo v Avstriji le kolikor mogoče mnogo razdora, sovraštva, upornega mišljenja širiti, hočejo slovenskemu ljudstvu vcepiti v srce mržnjo proti Avstriji. Ni čuda, da se med njimi tako mišljenje šopiri, — saj se nahajajo med klerikalnimi voditelji možaki, ki so bili že zaradi veleizdaje v večmesečni preiskovalni ječi. Klerikalcu ravno ni ničesar sveto, — edino sebe in svoj sebični cilj pozna . . . Svoj čas so rekli slovenski klerikalci, da jim je staro geslo sveto: „Vse za vero, dom, cesarja." Danes so vrgli to geslo kakor umazano cunjo na gnojišče. Vero so zamenjali z ostudno svojo požrešno politiko, dom avstrijski hočejo razbiti in na cesarja so že davno pozabili . . . Slovenski klerikalci so se podali na jako nevarno pot. Res je, da jim je večina ljudstva sledila, da so slovenski kmetje večidel res mislili, do se gre tej črni gospodi za katoliško vero. Res je to, ljudstvo jim je sledilo, — a nikdar jim ne bode ljudstvo sledilo na protiavstrijski poti. Zobna krema Politični pregled. Politični položaj. Slovenski poslanci torej doslej nočejo odnehati od svoje brezplodne in nevarne obstrukcijo v državnem zboru. Sicer so se že sami v svojem klubu sprli in radikalni elementi so zrastli dr. Šušteršiču čez glavo. Baje je mož celo odstopil kot klubov načelnik in jih je moral od svojih lastnih pristašev par prav ojstrih požreti. Vprašanje je le, kaj hočejo slo-venzki poslanci s svojo obstrukcijo doseči? Namesto da bi se pošteno razpravljalo o državnem proračunu, sprejelo se bode zopet proračunski provizorij; državna zbornica si naravnost sama najvišjih svojih pravic odreka. V vladi blizu stoječih listih se tudi čuje, da vlada ne bode dolgo gledala na to počenjanje alovensko-hrvat-skih poslancev. Namigava se že, da se vendar lahko s § 14, torej brez državnega zbora, vlada. Še grši pa so drugi dogodki, ki so se na zadnjih sejah pojavili. Nekateri češki in tudi slovenski poslanci namreč mislijo, da smejo na podlagi svoje imunitete tudi take stvari naglašati in izgovarjati, za katere bi prišli na Ruskem ali Srbskem na vislice. »Državni zbor je postal tribuna za veleizdajo", piše neki nem-ško-klerikalni list, ki stoji baje najvišjim krogom precej blizn. Iz vseh teh vzrokov se sodi splošno, da naša državna zbornica ne bode dolgo živela. Pokopali jo bodejo ljudje, ki so danes Avstrijci, jutri veleizdajalci, »danes katoličani, jutri pa brezverci, — pokopali jo bodejo hujskači, ki ljubijo le zmešnjavo . . . Državna zbornica zboruje, to se pravi: sem-tertja se skliče kakšnjo splošno sejo, na kateri se poslanci zaradi tega ali onega narodnjaškega „mišjega dreka" stepejo. V proračunskem odseku pa se ne pride naprej, ker obstruirajo slovenski poslanci. Primanjkuje nam prostora, da bi prinašali daljša poročila o državni zbornici in zato bodemo le v važnih trenutkih poglavitne točke našteli. Slovenski klerikalci in Avstrija. Prvi vodja slovenskih klerikalcev dr. Ivan Šušteršič je potegnil sebi in svoji stranki krinko raz obraza. Medtem ko je mogoče, da bode morala naša država v kratkem sabljo proti Srbom potegniti, imenuje dr. Šušteršič srbske zmage na Balkanu „naše zmage" in pravi nadalje: „Jugoslovani v monarhiji imajo iste vojaške čednosti, kakor njih bratje na Balkanu; a oni doslej niso mogli doseči svoje lastne prostosti in tak položaj je nevzdržljiv." — To je odkrita beseda, čeprav meji vsekakor na veleizdajstvo. Ako hočejo Šušteršič, Korošec in Grafenauer »prosti" od Avstrije postati, naj gredo v božjem imenu v Srbijo ali Crnogoro kot apostolni panslavizma. Tiste pa, katerim Avstrija ni le prazna pena, naj pustijo pri miru. 0 Slovenski Obstrukciji v proračunskem odseku državne zbornice prinesel je »Grazer Tagblatt" zanimiv razgovor s poslancem Marckbl, kateremu posnemamo sledeče točke : »Postopanje slovenskih poslancev je nezaslišano izzivanje vseh onih, ki poznajo pomen parlamentarne razprave o državnem proračunu. To važnost pozna vsak politik, ki si je svest svoje odgovornosti, to pa zlasti v času, ko je tudi zunanji položaj našedržave vjako kritičnem razvitku. V tej zavesti so vsi člani odseka brez razlike stranke — razven Jugoslovanov, ki obstrirajo in ki prav nič ne skrivajo svoje želje, parlament razbiti. Ako bi se šlo tem gospodom (slov. klerikalnim poslancem) in tistim, ki za njimi stojijo, v resnici zato, da se napravi na Hrvatskem red in da se odpravi kraljevega komisarja Čuvaja, bi morali kakor dragi člani izprevideti, da ta pot ne bode do vedla do cilja . . . Nezaslišana frivolnost je, ako se trdi, da naš parlament ne more gospodarskega, kulturnega in socialnega dela izvršiti, ker ne napravi v dragi državni polovici reda. Voditelji obstrukcijo sami nepoznajo njene resnič-nevzroke. Celo hrvatski poslane i, ki so poklicani za zastopanje hrvatskih zahtev, n e odobravajo te slovenske obetruk-c i j e." — S tem resničnim besedam je vsa brezve8tnost slov. klerikalnih poslancev označena. Prav VSO, vsaj vse kar je resnega in poštenega v državni zbornici, obsoja obstrukcijo slovenskih poslancev v proračunskem odseku. Tako je n. p. nemški klerikalni (!!) štajerski poslanec pl. P a n t z v državni zbornici m. dr. dejal: „Poklican sem proti slovenski trialistični taktiki nastopiti. Ker se mora proračunski odsek zaman truditi proti slovenski obstrukciji, ne more imeti državni zbor svojih rednih sej. Tekom celega meseca novembra se bodo le tri seje vršile; v tem času pa grč Avstrija nasproti svetovno-zgodovinskim dogodkom." — Torej niti klerikalci ne odobravajo lahkomiselno postopanje slovenskih poslancev. Sicer pa je tudi prav žalostno, s kako pobalinsko surovostjo izvršujejo slovensko-klerikalni poslanci svojo »obstrukcijo". Pretepajo se, kakor »čuki" doma, — čudno, da še nože niso iz škorenj potegnili. Seveda, »poslanec" Gostinčar, ki je še pred par leti v farškem »konzumu" v Ljubljani kište nosil, ne more olike poznati. In istotako njegovi tovariši. Ali prišla bode močna raetlja, ki bode te sloveneko-farške smeti iz državne zbornice spravila . . . Slovenci — hrvatski hlapci. »Grazer Tag-blattn" se piše iz Dunaja: »Slov. poslanci so v proračunskem odseku začeli obstrukcijo. Medtem ko so se njih tovariši v delegaciji patriotizma kar cedili, grozijo zdaj, da bodejo brez ozira na izredno resni položaj, v katerem se nahaja danes monarhija, obstrukcijo tndi v plenum državne zbornice prenesli. To storijo baje zaradi tega, ker se na Hrvatskem še ni Čuvaja vrglo. Brez ozira na to, da avstrijska državna zbornica sploh nima nobene pravice, vtikavati se v razmere Hrvatske, se mora pribiti, da se poklicani hrvatski poslanci tndi v ogrski zbornici doslej nieo teh sredstev posluževali. Zakaj hočejo biti slovenski poslanci bolj hrvatski nego hrvatski poslanci sami? Dr. Šušteršič in njegovi tovariši igrajo dvojezično igro. Vsled svojega trialističnega stremljenja prišli so pod jarem zagrebških politikov in tako morajo slovenski poslanci vavstrijski državni zb or n i ci i gr ati hlapce srb-sko-hrvatske koalicije. Ta koalicija je svoj čas hrvatski sabor razbila, dečke in dekline iz ljudske šole v politične demonstracije hujskala, razpust ustavnih razmer na Hrvatskem izsilila; zato pa naj zdaj slovenski poslanci avstrijski državni zbor razbijejo, ako bi cesar ne te huJ8kajoče hrvatske gospode takoj v zagrebško vlado poklical. To je najsurovejše politično izsiljevanje ! Cesarju grozijo v hipu, ko jetakopočenjanje skoraj veleiz-d a j a. To naj bi vse velike stranke v zbornici slovenskim poslancem enkrat odkrito povedale!" Novi telefon, ki je namenjen izključno za vojskine čase, Be je skončalo. Telefon veže avstrijsko vojno ministerstvo z zadnjim jugom naše države in konča v Zadru. Narejen je iz posebno močne žice in se ne dotakne nobene vasi ali hiše. Razmere na Hrvatskem so postale tako kričeče, da mečejo svoje sence tudi na Avstrijo. Te dni se je vršila tudi mogočna demonstracija proti kraljevem komisarju, katero je sicer policija s sabljo razgnala. Na komisarja samega sta se izvršila že dva napada, ki sta oba ponesrečila. Listi izven Hrvatske poročajo, da je položaj skrajno napet in da se je bati izbruha nevarnih nemirov . . . Kaj je na stvari ? Po našem mnenju je hrvatsko-srbska koalicija napravila celo vrsto globokih političnih napak, ki ae zdaj nad hrvatskim ljudstvom maščujejo. Hujskanja, ki vleče celo šolsko deco v politiko in ki se ponaša z revolverjem, ne more nikomur in nikjer koristiti. Ker poslanci na noben način niso hoteli v hrvatskem saboru gospodarskega dela izvrševati, razpustila je vlada sabor. In ker se je potem hujskarija še hujše nadaljevala, suspendirale so se vse ustavne pravice, tako da stoji Hrvatska danes popolnoma pod komando komisarja Čuvaja. Nam ta mož gotovo ni simpatičen, kakor se nam tudi sploh ne dopade kruto nastopanje madžaronstva, ki je vedno na Hrvatsko le Khuen-Hedervaryje in Čuvaje pošiljala. Ali hrvatski politiki so sami vsega tega sokrivi, zlasti odkar se čuti med njimi tako očitno srbski vpliv. Najslabši vtis na vso javnost pa je napravilo dejstvo, da so hrvatski politiki zdaj zanesli potom njim pokornih slovenskih poslancev svojo nasilno taktiko tudi na Avstrijsko in zlasti v avstrijsko državno zbornico. To jim vsekakor ne bode koristilo, kajti s takim divjanjem v avstrijski državni zbornici doprinaša se k večjem dokaz, da dotični ljudje niso zreli za ustavno pravico. Politični umor. Španski ministerski predsednik Jose Canalejaa y Mendez je bil 12. t. m. na cesti umorjen. Ustrelil ga je socialistični revblucionarec Manuel Pardinas iz političnih vzrokov. Canalejas je bil takoj mrtev. Pardinas je hotel pobegniti; a ko je opazil, da se mu to ne bode posrečilo, se je tudi sam ustrelil. Tudi morilec je mrtev. V Belgiji je vlada predložila nujni načrt za splošno oboroževanje. Vtemeljuje svoj nujni predlog s tem, da se je splošni svetovni položaj hudo poslabšal in da mora biti vsled tega vsaka vlada za vsak slučaj pripravljena. Stvar je povzročila v javnosti mnogo razburjenja. V Angliji je doživela vlada pri posvetovanju o Homerule BiH v zbornici hud poraz, ker je pri nekem dodatnem predlogu večina proti vladi glasovala. Govori se, da bode vsled tega angleška vlada morala odstopiti. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140 Prokop Skorkovaky in sin v llnmpoUo na ČeSkeia. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dali takoj ižgotoviti gospodske obleke. Novice. Naš koledar 1913 j je izšel in obsega 144 strani; razven 8 slik ! prinaša veliko vrsto gospodarskih člankov, po- I vesti, zabavnih spisov, podučnih sestavkov, se- ' znamkov sejmov itd. Cena mu je zopet le 60 vinarjev, s poštnino 70 vin. Kdor naroči 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Najceneje je, ako se naročilnemu pismu dotično svoto v znamkah priloži. — Razširjajte, kupujte, zahtevajte naš koledar! Kmetijska razstava 1913 za planinske dežele. Piše se nam : Društvo „Grazer Herbstmesse" vprizori ob priliki jesenskega sejma leta 1913, J i. s. v času od 27. septembra do vštevši 5. oktobra kmetijsko razstavo za planinske dežele. Ker se je doslej že govedo, žrebce, svinje, ovce in perutnino razstavljalo, namerava se 1. 1913 . razstavo živali opustiti in le kmetijsko razstavo po sledečih skupinah uresničiti: A) Zemljiški pridelki: žitje (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza); fižol; repa in krompir: hmelj; sadje in grozdje; zelenjava. — B) Živalski pridelki: mleko ; pater ; sir. Končno tudi orodje in ma-šine za preiskavo, predelovanje in prenašanje mleka ter mlečnih produktov, hlevsko orodje in pohištvo, zadnjo v načrtih in modelih. — C) Kmetijski strtji in orodje ; predstavilo se bode od dotičnih tvrdk zlasti mašine, ki so za naše : planinske razmere primerne in ki se jih lahko v obratu kaže. — D) Kmetijske potrebščiue: tu se bode razstavilo le umetna gnojila in taka krmilna sredstva, ki kažejo izdelani surovi materijah — E) Slike ekonomičnih razmer : k tej j skupini spadajo številke gledč podlage produk-' cije posameznih okrajev, gospodarski načrti ti-I obratov, proračuni rentabilitete in kmetijsko knjigovodstvo. — F) Kmetijsko preiskuševanje, ' šolstvo in zadružništvo kmetijstva: Tu se bode i pokazalo delovanje posameznih preizkuševališč, nadalje kmetijsko šolstvo in grafične slike o delovanju kmetijskih društev ter zadrug, — G) Gozd in lov: Tu se razstavi gozdne produkte, uredbo gozdnega obrata, ' lovske trofeje in pomožna sredstva gozd-j nega obrata ter lovaj. H) Druge razstave: da se obisk razstave od strani kmetijskega ljudstva čimbolj pospeši, se bode ob raznih dnevih razstave vprizorilo konkurence i. s.: 1. Konkurenca plugov. — 2. Konkurenca orodja, s katerim se spodnjo zemljo prerahlja. — 3. Konkurenca šrotnih mlinov in ročnih gepeljnov ter mašinskega obrata. — 4. Konkurenca za preše, za mrvo in slamo. — 5. Konkurenca za orodje za napravo rezanice s posebnim ozirom na varnostne uredba. — Za zemeljske pridelke velja, da morajo razstavljene poiskušnje biti iz leta 1913, da jih je razstavljalec sam pridelal. Vsi manjvredni pridelki se odklonijo. Upati je, da se bodejo kmetje te važne razstave mnogoštevilno udeležili! Julij Maggi- Pred kratkem so pokopali v Kemptalu (Švici), umrlega Julija Maggija in sicer v starosti 66. let. Znjim je izgubil svet moža, ki je bil izredno nadarjen in inteligenten in pri tem veliki prijatelj dela in podjetij. Najprej je posedoval več mlinov v Švici, začetkom 80 let se je pa začel baviti s problemom, kako pripraviti ljudska hranilna sredstva, katera bi se dala hitro prirediti in bi bila izvrstna, a pri tem po ceni. Po dolgo trajajočih poskusih, pri katerih se je imel bojevati z velikimi težavami, iz- našel je poznate izdelke, ki so mu pozneje! celim svetu proslavili ime. Pri tem mn jel na roko in ga pospeševala »Švicarska doli delna družba", katera se je z istim vprašan« pečala in imela v svojih vrstah prvake znaooi Posebno se je odlikoval znani zdravnik inl varniški nadzornik Dr. Schuller Mollis, kateii;: takoj spoznal narodni gospodarski pomen ^ najdbe. Vpričo svojih močnih duševnih al nostij in lepega značaja pridobila sije firma M imenitne sodelavce; le-ti so mu ponu{ malo podjetje povzdigniti na znatno višino.l leta 1886 ustanovil je v Bregencu avstrij tovarno z imenom „Juliu3 Maggi & Co." T»] je morala vedno bolj razširjevati, da zamoi dostovati avstro-ogrski državi. Julij M: nadalje ustanovil več uzornih in znanih darskih podjetij v največjem obsegu in oži1 ril je tudi znatne tovarne in društva v Pi Siugenu (Badensko), Berlinu in Milanu. Ni najstarejši sodelavci, ki danes stoje na Maggijevih podjetij, nadaljujejo delo omrli njegovem zmislu. „JoŠ Hrvatska ni propala" . . .Naš telj Tebničmar nam piše: „Molim, dine redaktor, nisem više Slovenac; avl Hrvati ... Pa za danes hočem vendai vensko govoriti, ker ne vem, je-li ste jerčevem" uredništvu tudi že sami Hi stali. Saj veste, da zdaj ni več Slovencev Od kje tudi! Od Spielfelda in Celovca bosanske meje proti Srbiji imamo same 1 Tako so nam povedali tisti gospodje, ki prvi" pri nas : Korošec, Grafenauer in Sni Ne vem, zakaj se glavni klerikalni list nec" še ni prekrstil in ni postal „Hrvat' bo že šlo, bo že šlo, — kaj potrebi Avstrije ? Hrvatsko, veliko Hrvatsko f Kaplan Tone Korošec je zadnjič „bragušo" in pravi, da je sploh nikdar vi sleče, čeprav se „curici" Idi brez „1 dopade. Grafenauer bojkotira firmo „Zacb odkar je postal tako navdušen za Balkai ljubi Miha Brenčič pa si bode nabavil n „pšelarskega" žrebca same hrvatske „b. Spohlju nastavil bode tudi posebnega „pa da se domači fantje vsaj ne bodejo kakor Albanci in Arnavti. Samo dr. ] noče sleči svojega doktarskega fraka; c da obleka ne dela ljudi in da bi v hrvi „opankah" Še manjši izgledal . . . Naši dobijo kmalu črnogorske kapice z rdečim , kakor jih že imajo narodni „tamburaši trebuha dobijo velik pas, za katerega vtaknili tisti nož, katerega so doslej v §1 skrivali, in tiste pištole, s katerimi so v noči pokali . . . Malo težavnejša je pobožne „jungfrave" od naših „škmiclvi Za žensko hrvatsko nošo so že navdušene, k tej noši slišijo fejst „bodelni"; frave" pa imajo večinoma take „bodelne' oženjeni viabci. Jaz bi priporočal neko firmo v Gradcu, pa se bojim, ker je ni No, bo že šlo, bo že predsednica „Mari društva kaj stuhtala; saj je odprte gla' dar zija . . . Eden mi naj še poiskusi pesen „Slovenec sem" ali pa „Slovensko Danes smemo peti k večjem tisto hi „Bunda, bunda", ali pa „U boj u boj! v stročje skače" ali kako že gre ... Ns pa bodeuio poslali mariborskega „Sti Kemperle, po domače Gimperle. S spičasti som stopil bode pred Čuvaja in mn v spodnještajerekih Hrvatov predrl — k, Ja, Kemperle se bode žrtvoval za narc Pazljivost preprečila je že marsikatero nesrečo. Pazljivost naj bi človek tudi rabil, da obvari svoje zdravje. Tako naj se n. pr. ne čaka, da postane iz male bolečine v rokah ali nogah revmatična bolezen; saj imamo vendar dobre, priznane preparate, ki se jih je že tisočkrat preiskusilo in ki zamorejo marsikatero bolezen že v kali zadušiti. Tozadevno izjavo, ki je pravilna, najdemo v pismu, katerega je Nj. ekscelenca baronica Helene Freytagh-Loringhoven, roj. baronica Buxhoeve-den, Gorica, Corso Verdi 36, na lekarnarja E. V. Feller vposlala. Pismo se glasi: B Smatram za za-doščanje, da Vam danes priloženo, ravnokar došlo karto znane pisateljice Paul Maria von Egger Schmitzhausen vpošljem. Vi razvidite iz tega, da je domače sredstvo Fellerjev'jev fluid z zn. nElsafluid" za eno novo oznanjevalko bogatejše postalo. Ta dama je bila pred kratkim pri meni in ker je tožila o blaznih neuralgičnih bolečinah, dala sem ji eno stekleničico tega sredstva. Zdaj pride par dni po prvem poizkusu ta živahna zahvala za pač krasni uspeh. Ne-strno čakam poročila o vplivu fluida pri kne-ginji Carolath, kar Vam bodem pozneje takoj naznanila." Slišali smo že mnogokrat praviti, da je kratka raba tega preparata večic stovala, da marsikatere bolesti takoj Poskusite tudi Vi, ako ste nahodni, hripari,J slinjeni, ako trpite na glavo- ali zobobolu, |9 lerjev „Elsafluid". Ta preparat naj bode wdj v hiši, da se bolezen lahko takoj odpmi| Naroči naj se Feller'jev fluid z zn. .EIsaBuH raje danes kakor jutri; na naročilo naj som piše natanko : Lekarnar Feller v Stabici, M platz št. 241 (Hrvatsko). Stane od tega B| malih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenic franko 5 kron. — — — —-------------■ 5 - ma mora preje strogo zabijati, da naj glavo na levo, kadar je na desni strani ter da pot do banove palače ne pelje iki .Potok" . . . Torej že enkrat: ncev ni več, — još Hrvatska ni propala"! Vbogi car! Ruski car Nikolaj II. ni samo atejši vladar, marveč tudi sploh najboga-■ človek na sveta. Njegovi letni dohodki Hbjo okroglo 120 milijonov .v gotovem deli. Premoženje carja prihaja iz pet virov: lista, zasebni zaklad, lastna industrijska btja in dohodki iz carskih posestev. Civilna snaša okroglo 35 milijonev kron; od teh j izda več kot 5 milijonev za cesarski veliki knezi in knežmje pa dobijo sku-milijone. Carjeva mati in carica Aleksan-I dobite vsaka leto 600 000 K kot »drobiž" [male izdatke." Pole« tega položi car vsako lza vsako svojih 4 hčerk po 100 000 K na id. za prestolonaslednika Aleksisa pa 240.000 lam si je car že okroglo 250 milijonev „prišparal." Cesarska posestva so tako ve-kakor Irlandska in obsegajo najlepše goz-sveta. Car izkorišča gozdove. Ena tretina v imajo kmetje in vinogradniki v naje-Drngoj zopet ima car mline, labrike. rudo-itd. Car bi bil še mnogo bolj bogat, ko u njegovi nradniki toliko ne pokradli! Cesarica Karlote mehikanska je težko obo-vsled njene starosti se bojijo najhujšega. it sa malo še peča z nesrečno to vdovo jkanskega cesarja Maksimilijana. Dne 19. a 1867 bil je cesar Maksimilijan od repu-incev ustreljen, in — njegova vdova še ne ve ničesar o tej žalostni smrti svojega ga. Kajti nesrečnica je že skozi desetletja blazna. Cesarica Karlote je bila edina 'ka prvega belgijskega kralja. Rojena je bila i40. Že v 17 svojem letu je bila poročena itom našega cesarja, nadvojvodo Ferdinandom. je bil brez otrok a srečen. Potem so poli nadvojvodi mehikansko krono in zlasti iski vplivi so se tnkaj pojavljali. Karlote oža bodo prigovarjala in res je postal me-ski cesar. A Francozi so ga zdaj nakrat itili. Zaman je njegova soproga pomoči in naposled je znorela. Maksimilijan pa ustreljen, brez da bi se to nesrečni ce-o. Nesrečnica, ki je zdaj težko živi na gradu Bonhont blizu mesta len v Belgiji. Pokvarjenja vina. S takim ljudem, ki so s tem ali onim dodatkom kvarili, se je ne čase prav strogo postopalo: Celo smrtna je bila nad takimi „Weinpančerji" izre- : Zanimivo sodbo je n. p. izrekla nadsod- v Inselheimu. Neka krčmarica je bila to- I da je dala v sod vina galuna (Alaun), da tem kislino odpravila. Ko so kupci prišli, so ;a kamen v vinu in tožili ter zahte- da se krčmarico na smrt obsodi. Sodnija bila milostna in je izrekla to-le sodbo: >en naj se zdrobi v kozarec istega vina; to ta tožena žena spiti; ako ji ne bodo to vino valo, potem ni nič hudega storila. Ako ji pa škodovalo, pa naj vzame to škodo . . . Iz Spodnje-Stajerskega. »Straža" se kar na glavo postavlja od ve-se na Balkanu toliko tisoč kristjanov [ Tnrkov v svoji krvi valja, da ležijo cele ožine mrličov nepokopani, da se širi ko-Res, čudno je „krščanstvo" naših slo-iskih klerikalcev! Kadar fehtajo pri vbogih letih, takrat znajo tako milo o krščanski ibezni besedičiti. Zdaj pa ni njih morala niti boljša od one balkanskih divjakov. pr divje bestije, ki postanejo še bolj zve-e, kadar duhajo svežo kri, tako tavajo i enski klerikalci blazno naprej. Vojna je raz-ila zadnjo cuujico raz njih hinavskega, fari-jjskega trn plain nagi stojijo zdaj v vboj javnosti. loveku se res že studi to divjanje klerikalnega npisja, ki izraža neskončno veselje nad gro-ami vojne. Ako se še pomisli, da pišejo klene liste večidel duhovniki, ki so vendar jovorniki Kristovih naukov, potem se mora |Tek res za glavo prijeti. ..Krščanstvo" naših irikalcev je hujše od turčinske krvave vere natizma. Da bi ti ljudje pri temu vsaj ne neli Kristovo ime vedno na jeziku. Pa vedno ičijo o »križu", ki pelje baje vojno proti „po- lumesecu". S krščanskimi frazami hočejo roparski napad opravičiti. Ako se grč ta res za krščanstvo, potem bi morali tudi krščanski duhovniki v prvi vrsti med bojevniki stati. Zakaj pa gredo srbski popi proti „dušmanu" v boj ? Ko so Francozi pod Napoleonom udrli na Tirolsko, šli so katoliški duhovniki na čelu zvestih kmetov v krvavi boj, križ v eni roki, v dragi pa sabljo. Zakaj pa tega zdaj jugoslovanski popi ne delajo ? Saj so zrejeni, zdravi in krepki, da celo kmete pretepavajo ; kako lepo bi se jim tedaj prijal handžar v roki ... Pa črni gospodje sedijo raje pri farovški peči in pisarijo svoje občutke v „Stražo", — in hnjskajo naprej, da bi tudi Avstrijo v nesrečno vojno spravili. To je čudno, čudno »krščanstvo" . . . Nesramno je tudi, kako se upajo klerikalni mazači v „Straži" Avstrijo napadati, ji groziti ia jo zasramovati. Kar odkrito se bratijo s Srbi in radovedni smo, koliko časa bode oblast tej hujskariji brezbrižno nasproti stala. "Ali se sme res že vsak farški hujskač norčevati iz habsburške monarhije ? . . . Slovenski kmetje pa bodejo zdaj menda izpoznali pravo »dušo" slovenskega klerikalnega časopisja! Napredna zmaga. V Gamsu pri Mariboru so se vršile meseca maja občinske volitve, pri katerih so napeli klerikalci vse moči, da bi to občino v svoje kremplje dobili. Posrečilo se jim ni, kajti napredni možje so v vseh treh razredih z lepo večino zmagali. Ali vsled neke male napake (nekaj glasovnic namreč ni imelo uradnega pečata) so klerikalci vložili rekurz. Oblast je rekurzu ugodila in tako so se morale 7. t. m. volitve za tretji razred še enkrat vršiti. Klerikalci so tudi sedaj zaman računali, da bodejo naprednjake porazili. Ostali so vkljub največji hujskariji v manjšini in izvoljeni so bili sami napredni možje. Čestitamo vrlim našim volilcem nad lepo to zmago! ■ 0 požaru v sv. Kungoti pri Ptuju se nam še piše: Kakor znano, pogorelo je v tej vasi 19 hiš in drugih poslopij, tako da je skoraj vse prebivalstvo izgubilo svoje imetje. Da se bedo prizadetih olajša, podal se je g. c. kr. namestnik nrof Clary und Aldringen v spremstvu vodje c. k. okrajnega glavarstva g. dr. Evgen viteza pl. Netoliczky, deželnega poslanca g. R Klammer in državnega poslanca g. Miho Brenčiča na mesto požara. Razdelil je iz štajerskega deželnega zaklada za ujme izdatno svoto denarja in je obljubil i nadaljno državno pomoč. S tem hitrim nastopom je bilo mogoče, da se je vbogim pogo-relcem, ki so bili vsled zime še v najhujši nevarnosti, čez prvo bedo pomagalo. Za pogo-relce v sv. Kungoti napravili so tudi zbirco; Nj. Ekscelenca gospod namestnik podaril je pognrelcem iz lastnega žepa 100 kron podpore. — Tako se nam poroča iz popolnoma objektivnega, brezstrankarskega vira. Prebivalstvo mora biti torej v prvi vrsti c. k. namestniku, vodji c. k. glavarstva in pa graščaku g. Klammer hvaležno ; zadnji je za nesrečneže sploh veliko storil in ni poznal v tem žalostnem času nobene razlike med Nemci in Slovenci. Prav čudno se nam torej zdi, da klerikalni listi tudi to priložnost v svoje politične namene izrabljajo in ravno tako delajo, kakor da bi nedolžni poslanec Miha Brenčič vse to naredil. Klerikalni listi najnam povedo, kaj je Miha v tem ozira storil, koliko denarja je žrtvoval, kajti v časa požara je denar več vreden nego prazne lepe besede. To se nam naj pove, kajti mi smo že do grla siti te laži, da se podpore iz štajerskega, večidel nemškega denarja v zaslepljeni javnosti tolmači kot nekako darilo klerikalnih poslancev a la Brenčič, katerih »vpliv" in »delavnost" je danes že precej znana stvar, V Ormožu so pred kratkim časom ustanovili sokolsko društvo, ki si je izbralo za svojega načelnika notarja Strelec. Ta možakar se po našem mnonju sploh preveč s politiko peča. S sladkimi besedami hodi tudi okrog nemških in naprednih obrtnikovem jih hoče na sokolske limanice spraviti. Pa mislimo, da bode prav malo kalinov vjel, čeprav je pri sokolih tudi c. k. sodnik Žemljic, kar se nam vsekakor čudno zdi, in kar nam vsiljuje mnenje, da bode treba zopet enkrat prav pošteno v pr-vaško-narodnjaško gnezdo v Ormožu posvetiti. Umrl je v Konjicah hišni posestnik in občinski odbornik g. Hugo Wretschko. L. m. z.! Umrl je v sv. Michelu pri Šoštanja žapnik J. Govedič. Pokojnik je bil jako miroljuben duhovnik in se ni nikdar v politiko vtikal. N. p. v m.! Veliki požar v Ptuju se je izvršil preteklo sredo. Zgorel je namreč komsj sezidani in šele pred 10 dnevi otvorjeni novi »Vereinsbaus". Gasilci so v peturnem delu ogenj omejili. Škode je za 30.000 K. Splošno se sodi, da se je ogenj nalašč ali pa vsled neprevidnosti zapalil. Tri osebe so zaprli, ker se jih požiga dolži. O stvari še govorimo. Nesreča. Hlapec Leopold Petrovič v sv. Petru v Savinski dolini prišel je pod težki voz in pridobil smrtnonevarne poškodbe. Požar. V Slovenjem Gradca je pogorelo popolnoma gospodarsko poslopje veleposestnika Johana Kramer. Škode je za 14 000 K, lastnik pa je le za 11.000 K zavarovan. Živino 80 rešili. Ko so plamena iz poslopja švignila, opazilo se je nekega moža pobegniti; gotovo je, da je ta nalašč zažgal. Obesiti se je hotel v Mariboru magacinski delavec G. Zauger, pa so ga pravočasno opazili in v bolnišnico odpeljali. Vzrok poskušenega samomora je žalost, ker je bil nesrečnež od kon-zamnega društva zaradi dolga zarobljen. Hrvatski tatovi. V Kapeli pri Brežicah so tatovi vlomili v trgovino g. Vidmarja. Okradli so raznega blaga in denarja za skupaj 1000 kron. Plen so dali v vreče in odnesli. Dež in veter sta pospeševala tatvino. Tatovi so šli potem k sosednemu posestniku Kelcher; vlomili so v klet in se okrepčali 8 par litri vina. Potem so vlomili še pri posestniku' Kovačič; a tukaj" so jih ljudje opazili in pregnali. Sledovi tatov vodijo na Hrvatsko. Iz ljubosumja sta se v Gaberjah stepla mesar Franc Filipič in posestniški fant Johan Speglič. Zadnji je bil na glavi ranjen. Hitra pomoč. V fabriki v Vuhredu nastal je ogenj ; k sreči se je pravočasno opazil in tako so domači ljudje ter hitro došli gasilci ogenj zadušili, prodno je napravil večjo škodo. Surovež. Na dan Vseh svetnikov šel je posestniški sin Martin Kresnik v Teharjih na pokopališče h groba svoje stare matere. Tam je iztrgal in razbil nagrobni križ ter uničil i grič, Naznanili so zverinskega pobiča soduiji. Sovražna brata. V Kosnici pri Loki sta se brata Jože in Alojz Seško zaradi nekega dekleta sprla in stepla. Alojz je končno nož potegnil in svojega brata dvakrat v glavo sunil, tako da je ta smrtnonevarno ranjen. Vlomi. Pri trgovca Planko v Dornavi na Vranskem so vlomili neznani tatovi in pokradli denarja ter blaga za 300 kron. Bržkone so prišli tatovi čez kranjsko mejo. — Trgovca Joh. Sappanz ukradli so tatovi 30 polnih sodcev pive in mu napravili s tem za več kot 300 kron škode. Sodi se, da so prišli žejni tatovi iz Hrvatske Nečloveški sin. Posestnik Rok Perko v sv. Barbari blizu Šmarja pri Jelšah ne živi v dobrem razmerju s svojim sinom Jožefom. Ker oče hudobnemu sinu ni hotel posestva oddati, napadel ga je tu in ga s polenom hudo ranil. Oče je moral k sosedom pobegniti. Žandarji so surovega sina zaprli. Roparski napad. Posestnico Ano Sorko v Polenšaku je neznani lopov napadel. Hotel jo je oropati. Zbežala je v hišo in jo zaklenila. Ropar je hotel vrata vlomiti, ali na klicanje napadene je prišel sosed Habjanič, ki je moral vedeti, da ima posestnica Sorko večjo svoto denarja v hiši, je potem zbežal. Zaradi deklet stepla sta se pri kožohaoju v Artičah fanta Kopač in Levak. Kopač je svojega nasprotnika s težkim polenom po glavi udaril in smrtnonevarno ranil. Vlak povozil je v bližini Središča neko Marijo Tomažič. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Pozor I V Savinski dolini in raznih drugih krajih hodi neki agent Rajmnnd Senčar okoli. Dela se kot zastopnika neke fabrike žaluzij in izvršuje na ta način razne sleparije. Celo vrsto posestnikov je za svote po 6 do 10 kron ogoljufal. Senčar je svoj čas v Mareubergu 975 K ukradel. Svarilo pred ..Konkordia". Pod imenom »Ver-sandtbaU8 Konkordia" izvršuje neki bivši trgovski pomočnik potom lažnjivih inzeratov v raznih listih večje in manjše sleparije. Svarimo torej vsakogar, da bi stopil 8 to sleparsko „Konkor-dio" v zve^o. Dezertiral je iz Gradca v Trbovlje pristojni deželnobrambeni infanterist Rudolf Krek. Divjak. V Šmarja pri JelSah stepla sta se pri pokopališča brata Kari in Ciril Markus. Ko ja je policaj Berglez posvaril, vzel mn je Kari Markus sabljo in ga je pretepel. Šele orožniki so divjaka premagali in sodniji oddali. Pazite na deCO! V sv. Antona pri Slovenjem Gradcu prišla je 5 letna hčerka posestnika Jo-hana Mravljak na polja prebliza ognja. Otroku se je obleka vnela. Ko so prišli ljudje, našli so nesrečno dekletce z groznimi opeklinami mrtvo na tleh ležati. Iz Koroškega. ..Koroški vijalet". Prvaški klerikalci izumili so novo besedo, da bi sramovali koroške domovino. Pravijo, da je Koroška „vijalet", torej turška pokrajina. Morda da so v marsikaterem farovžu „turške" razmere vdomačene; saj kar 8e tiče ženskega spola je to resnično. Ali drugače leži Koroška hvala Bogu še na Avstrijskem pod varstvom avstrijskih postav. Tisti kranjski huJ8kariji, ki je tesuu vezana s srbskim sovraštvom proti Avstriji, se seveda še ni odprlo vrata in zvesta koroška srca branijo še vedno pot čez Karavanke. Prvaki bi radi tudi na Koroškem udomačili balkanske šege in navade; radi bi uresničili grozovlado in s tem napolnili svoje žepe. Zato psujejo Koroško za ,,vijalet". Ali tudi tukaj velja beseda: „Ein Pfai dem Vogel, der sein eig'nes Nest beschmutzt!" . . . Praktični so pa slovenski klerikalci, to se jim mora pustiti. Slovenski liberalci so namreč zapričeli denarje zbirati za „Rdeči križ" balkanskih narodov. Klerikalci pa so mnogo bolj praktični. Oni imajo za balkanske narode le lepe besede, — denar pa pobasajo raje v lastni žep. Zato vprizarjajo zdaj tudi veliki lov na kaline in nabirajo denarje za svojo .Slovensko stražo", ki ni doslej še ničesar druzega storila nego klerikalno navdahnjenemu ljudstva zadnje krajcarčke izmuznila. V znamenju balkanske vojne nabirajo slovenski klerikalci denarje za svoje žepe. Ali ni to škandal ? Ne, to je I« dokag, da so klerikalci jako praktični ljudje... Napredna zmaga. V občini Treffen pri Beljaku so se vršile občinske volitve, pri katerih so nasprotniki napeli vse moči. Ali vkljub temu so bili v vseh treh razredih sami napredni vrli koroški možje izvoljeni. V l. in 2. razredu so naprednjaki ednoglasno, v 3. razreda pa z veliko večino zmagali, čestitamo vrlim volilcem iz srca! Pobegnil je v sv. Marjeti hlapec Johan Išep. Preje je svojega gospodarja za 20 K ogoljufal, 6 kron denarja pa je svojemu tovarišu ukradel. Zaprli so v St. Paula brata Ignaca in Ludvika Weilguni, ker sta divjačino kradla. Sitnež. Fant Julij Korošec je v Wolzovi gostilni v Rabensteinu v pijanosti ljudi psoval, dokler ga niso vun vrgli. Zunaj se je zopet stepel in bil pri temu precej poškodovan. Grozni zločin. Pri posestniku Johanu Ro-nacher v Weissenbachu je živel tudi oče njegove žene Juri Gradnitzer. Prepirala in pretepavala "sta se vedno. Zadnjič pa je v pretepu stari Gradnitzer svojega zeta na tla vrgel in zadavil. Orožniki so ubijalca sodniji oddali. Samomor. V potok Mieser skočil in utonil je delavec Rupret Burgstaller iz Zlattinga. Cez par dni so mrliča iz vode potegnili. Nevarni vlomilec. V Celovcu so zasačili nekega Rudolfa Helmer, ki je hotel izvršiti vlom. Po divjem begu skozi ulice so tata vjeli in sodniji oddali. Našli so pri njemu vse potrebno tatinsko orodje. Nepojasnjen slučaj. Na „Heiligengeist8chutt" pri Celovcu našli so nekega starejšega moža nezavestnega ležati. Baje je to neki Moric Lustig. Par korakov od njega je ležala denarnica s 400 K v zlatu. Tudi mož je imel 250 K denarja pri sebi. Odpeljali so ga v bolnišnico. Tatvine. V Beljaku pokradla je vlačuga Marija Schoffma v gostilni Komposch obleke za 46 kron. Vjeli so jo še isti večer v neki kavarni ; policaja je še v pest ugriznila. — Zaprli so neko deklo v vinski trgovini Ufscbitz v Beljaku, ker je izvršila razne tatvine. Pazite na decol V Beljaku je padel 2'A — 6 — letni sinček nekega kondukterja, ki se je brez nadzorstva igral, čez stopnice in obležal nezavesten. Pobegnil je iz zapora v Beljaku zaradi tatvine zaprti hlapec Janez Stridinger. Zaprli so v Arnoldsteinu mesarja Franca Knaffl, ki je prišel ravnokar iz Amerike. Izvršil je za več tisoč kron goljufije. Mrliča neznanega moža so našli pri občini Saager pri Grafensteinu na levem dravskem obrežju. Zaprli so v Celovcu postopača Tomaža Vilčnik, ki je bil že večkrat zaprt. Našli so pri njem mnogo ukradene obleke in srebrnine. Vilč-nik spada bržkone med one tatove, ki so zadnje čase v vilah ob Vrbskem jezera mnogo tatvin in vlomov izvršili. — Istotako so zaprli brezposelnega mesarja Johana Ranneger; dolži se ga, da je vlomil pri krčmarju Graatschnig in ukradel 60 kron denarja, damsko uro, vratno verižico in več drugih predmetov. — V Strass-burgu so zaprli orožniki hlapca Jakoba Lakner, ker seje baje nad nedoletnimi deklinami hudo zagrešil. Lisica je udrla v Št. Paulu v kurji hlev iiadupravitelja Prokopa. Umorila je 15 kokoši in 6 puranov. Eno raco je vzela lisica seboj. Pametni konj. Na cesti v Prerau se je igral neki 4 letni otrok. Kar nakrat pridivja po cesti splašeni konj. Gledalci so prestrašeno zakričali, kajti vsakdo je mislil, da je otrok izgubljen. Ali neposredno pred otrokom se je konj vstavil. Splošno se hvali inteligenco tega konja. MOJA STARA iikuSnja me uji, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lilijino-mle«no milo od tvrdke Bergmann & Co., TeUchen .i/K. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Yolitev v Ameriki. V združenih državah severne Amerike vršil se je tekom zadnjih mesecev izredno ljuti in brezobiirni volilni boj. Končal je z.zqijgo demokratičnega kandidata GauvWiMir Dr Wi Ison. An**,.** r>-.-•-<—»"WckandM.ir za p-edsednika republike gubernerja dra. Wilson, katerega sliko prinašamo. Wilson bil je L 1855 rojeni Smatra se ga za jako energičnega politika z naprednim. naieli. Koledar naprednega čebelarja za mesec oktober. (PiSe: Alojzij Križani«, Vel. Nedelja.) Bliža se nam z vsakim dnevom zima in naše ljubljenke, ako smo jih svoječasno združli in okrepili njim, dodali zadostno množino medu, so imele dozdaj še par lepih dni, da so se spreletale in otreble ter iznebile svojega blata; zato se letos oz. na spomlad ni treba bati griže. Srečen čebelar, še srečnejše njegove čebele, ako imajo vsega dovolj. Le da naj čebelar pogleda večkrat k svojemu čebelnjaku, ko se bodejo v zimskem času kaj radi različni tiči, kakor žolne in drugi, na brade vsedah in z neprestanim ropotom in kljuvanjem čebele vznemirjali, ki so s tem izročene gotovemu poginu, ker se razberejo po celem panju, ker nimajo potrebne gorkote in miru v svojem zimskem gnezdu (grozdu) otrpnejo in slednjič poginejo. Tudi na miši treba paziti. Ko pritisne mraz odenimo svoje panje, ker primerna toplota je zelo potrebna. Sicer pa ako so panji na velikem prepihu, se kaj lahko zgodi, da se matica prehladi, s tem pa prekine z nesenjem jajec — in morda tudi za vselej odmrje njena rodovitnost, ali pa tudi ona sama. Ko nas mraz pritisne v sobo pričnimo si izdelovati potrebno orodje, kakor izmetalaico, okvirje, da ne bodemo po celi okolici čebelarjev nadlegovali, da a posodijo okvirje, ko nam roj na veji visi, čeb nima okvirjev in panjev. Pravi čebelar ima že vstj v redu in pri rokah. Izdeluj mo si pa kolikor veliko mero, zakaj mala vsebina panjev in taki oft so-le v jezo čebelarju in čebelam, ki si po svoje set rejo gnezda razširiti. Zum, zum, zum! AL ;lav Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. in e. as za kopanje: ob delavnikih od 12 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od ^ !. do 1. ure zaprta); ob nei raznikih od 11. do 12. ure dopoldne.1 1 kopelj zvročini »rakom, parol „Brausebad" z rjuho K —-60s ponit K —-10. Zadnje vesti o vojni] Mir? Konstantinopel, 14. nov. (zasebni gram). Kianil paša se je obrnil na bulgai kralja Ferdinanda, da naj se pričnejo mii pogajanja med Turčijo in Bulgarijo. (Op. ur.: je dokaz, da je Turčija popolnoma onemogl Konstantinopel. Vzroki, da prosi Tin za mir, so: 1. V Carigradu skušajo Mladotat zopet na krmilo priti. — 2. Zadnje i Čataldži se ne dajo držati. — 3. V Carigrafl je pričela kolera razsajati, — Med bulgarskii -— vojaki pa se tifus razširja. — Čuje se, da ji turška vlada vse bulgarske m i rovu pogoje sprejela. lOStl. ki se tanko KaisiT Avstrijske zahteve. Dunaj, 14. nov. Avstrija zahteva, da« in la .Pate. ta p. Bariai Kuga ji z dolgoletno trgovsko pogodbo z a s i g uri trg in pot v Sal on ik i ter porabo te;i pristana. Albaniji se ne sme zemlje Srbija mora zajamčiti, da poneha ^.jugoslovanski hujskanja v Avstro-Ogrski. Albanske zahteve. Dunaj, 13. nov. „N. F. P." dobila je albanske organizacije v mestu Dorazzo i brzojav: V imena Albanije protestir proti žalitvi in krivi dolžitvi srbskega mi Pasiča. Albanci protestirajo, da se jih ječo in da se jih hoče pokončati na Komi Srbi so tudi albanske vojne jetnike nmi Albanci hočejo raje umreti, n bi pustili Albanijo razkositi. milijoni Albancev kličejo vso olikano ropo na pomoč, da zasignri svobodo bansko. Avstrija In Srbija. Položaj je vedno ednakomernoj resen. Vse velevlasti se trudijo] Srbijo do tega pripraviti, da s« avstrijskim željam pokori. Srbskn časopisje pa hujska naprej pron Avstriji. — Stališče Rusije je 1 vedno nejasen, ker dobiva ruski vojna stranka vedno več vpliva. -1 Nemčija in Italija sta izvršili veejc| vojaške priprave, da podpirajo m strijske želje. V par dneh se bode) odločilo, ali bode Srbija res p»| drzna dovolj, pričeti blazno vojn«, Javnost se v splošnem vedno bo|j nagiba mnenju, da se bode mir vzdržal. (V slučaju, da se zgodijo nepričakova« posebni dogodki, poročamo to svojim čitateijea 8 posebno izdajo lista. Op. ur.) Kdor jem TOlj Iravr Rajh. gostil bila, nil;. delce hidi 8000 K. dt poias Selce Ža~ Ober "7 loga k »Štajercu" St. 46. z dne 17. nov. 1912. Dopisi. Iz Haloz (Popotnik). Potujem že dolgo ; obrnil sem se od Hrvatskega proti Halo-rl i. s. šel sem po občini Slatina in videl novo uravnano stezo. Mislil sem si: Ja, to kaj dobrega, nova, lepa steza. Šel sem naprej ti Leskovcu in videl krasno poslopje nove . Sel sem tam v neko gostilno, kjer je bilo mož, ki so se o vsem tem pogovarjali. Neki e je vprašal: Ali ti je znano, kdo je naredil, se je ta lepa steza po Slatini uresničila ? Na-ik okrajnega odbora Ornig se je vozil po zah in videl, kako slabo da je. Sklenil je, se morajo nahitro steze popraviti. — Janža ;: Čast in hvala bodi načelniku Orniga, ga nam naj še mnogo let ohrani ! — Ti, er, kako pa to, da je napis na šolskem po-ja samo slovenski, ko se je vendar reklo, [bode v obeh jezikih ? — Ja, moj ljubi Šte-, tega je pa župnik kriv ; on je nasprotoval, ki je toliko pomagal, da se je poslopje vilo. — Andraž: To ne bode župniku nič agalo; mi hočemo tudi nemški napis na i šoli; Raj jo tndi okrajni šolski svet tako enil. Sola stane nas denarja, mi bodemo pla-i žopnik pa nikdar niti vinarja. Mi hočemo napis, kakor naša sosedna fara sv. Vida: "schule — Ljudska šola". Tako mora biti! ožaki pogovarjali so se tudi o volitvi Leskovcu. Veselili so se mnogo čez go. da sta župnik in Stoklas propadla, da Brenčič in Grahar nista mogla nič poma-in da so šli nasprotniki tako okoli, kakor bi jih z mokro cunjo potepel. Napravili so nrz, pa pomagal ne bo nič, razven da so ar zavlekli za nekaj časa, kar pa nam je o prijetno. Možje v Leskovcu so poštenjaki, dajo se zmotiti, delujejo po svoji dobri vi pameti in nočejo biti pod komando kle-Icev. Možje so bili prav veseli in so vzeli mene k mizi. A čas je pretekel; podal se dalje; mogoče da tudi kje drugod kaj etnega slišim, ker Bern sploh radoveden, o se po farah godi. Kadar kaj novega slišim vidim, dragi naš „Štajerc", ti že naznanim! Popotnik. Zakot pri Brežicah. Občinski odbor je v i 3 XI imenoval gg. Antona Lapuh, Franca 'man in Martina Šetinc častnim občanom za zasluge kot dolgoletni zastopniki pri občini. pod Lapuh je že 15 let marljiv in zvest -n, kakor tudi njegov namestnik I, obč. sve-alec g. Rozman. Gosp. Rozman si je veliko zadeval v blagor občine za zboljšanje občin-h cest in mostov, ter tudi kot načelnik krajca šolskega sveta ima mnogo zaslug, da 80 občani, ki imajo mogoče šolsko deco, lahko srca hvaležni. Živeli gg. častni občani še ogo let! V Staršah pri Sv. Janžu d. p. Pogovarjajo zdaj ljudje vedno o tem kanalu, katerega je olilo mini8terstvo za električno podjetje. ""okrat pride zaradi tega do hudih prepirov. j, ko je že vse narejeno, nas hodijo hujskati plavšati, kako bi morali posestniki avoje ;Je ceniti. Krivda leži na naših poslancih. 0 bi bilo to podjetje res v našo škodo, kar ~etni človek ne verpje, — zakaj nista Brenčič Pišek to preje preprečila ? Pustita nas še ■ pri miru! Nekateri klerikalci so seveda do nahujskani. Tako n. p. tukajšni Grega, je hudo zamišljen, ker mu bodejo njegove ičkanosne krčovine prekopane, od katerih je 'o leto čisti dobiček vlekel. Ta Grega ne tč, je Slovenec ali Nemec, klerikalec ali libe- ec, kmet ali želar, pa bo menda »hobštetar". Meni je očital, da sem „Štajercijanec". Ja, sem, in sem tudi ponosen, da sem napredni steber. pa moraš poslušati lančni, kako ti naprej žgajo. V pričo si Slovenec, v Mariboru Nemec, poklicu pa slovenski želar, ne pa kmet. Za-tno, ako svoj stan ne poznaš. Priporočal bi .Štajerca", ako bi brati znal. Potem bi nda prilezel celo na županski stolec, kčr že 1 soseski tako dobro gospodariš z denarjem. j je z lanskimi računi ? Dobro bi bilo, da te pri posojilnici za načelnika postavili. Vase torej, Grega, da ne prideš na solnce, ker ti se drugače maslo po obrazu cedilo. Tisti, ki si ga psoval. — 7 — Kapela pri Radgoni. Nam dobro poznani mazač, v kateri je še pred kratkim drobtinice pobiral, ki so padale iz farovžkih miz, je postal dopisač »Narodnega lista". Ta senca pesjega repa želi napraviti nemir med našim ljudstvom. Ker se za to delo kaže in spozna nesposebnega, prosi tukajšnega kaplana g. Franca Stuhec na pomoč. Naše gostilničarje Horvatha, Hausmana in Farica imenuje „nemškutarje" itd. itd. Pri teh gostilničarjih dopisun najbrž ni dobil ničesar na up ; — zato priporoča gostilno „Zid", katero je bivši mežnar Janko Cirič pogodil edino za dobro. Naša župnija, kakor tudi naše gostilne stojijo ob nemški in ogrski meji. V hiši kjer pelja g. Horvat gostilniški obrt, se to obrt vrši že črez štirideset let. Ta gostilna ne služi samo v postrežbo domačinom ali kakim dosluženim jetnikom, ampak je ta gostilna, kčr stoji ob glavni cesti, kaj rada obiskana od potujočih ljudi vsakega stanu. Zraven tega služi za izlet gospodi iz bližnje Radgone posebno pa ob letnih časih gostom iz radinekega kopališča, včasi tudi gospodom iz Ogrskega ; kratko rečeno: V gostilno g. Horvata zahaja ljudstvo treh na rodov. Gostilna g. Horvat, kateri je zmožen treh jezikov v govori in v pisavi, je v vseh ozirih izvrstna in se lahko meri, kar se tiče uljndnosti in postrežbe z marsikaterim hotelom v mestah. G Horvat je obrtnik od pet do glave, ne pozna nobene ošabnosti, je z vsakim človekom prijazen in mu je vsaka politika deveta briga. Ce ti dopisunče, misliš, da boš s tvojimi napadi kaj dosegel, tedaj si popolnoma na krivi poti; boljše je za tebe, da pogledaš tvojo umazano perilo. Denar, katerega porabiš za znamke si pa rajši hrani, da si kupiš košček kruha, da ti ne bode treba pri tujih mizab slin cediti. Posebno neumnost delaš s tem, da g. kaplana nagovarjaš k hujskanji; kaplan, kateri je kod vinogradni posestnik pred par leti svojo vino po nemških časnikih ponujal, se z gospodom Horvatom gotovo ne bo hotel epreti, temmanj če bo izvedel, da je g. Horvat to jesen več tisoč hI mošta pri naših posestnikih pokupil in ga v denarje spravil. Planina (Montpreis). Dne 7. novembra t. 1. prinesel je listič „Slov. gospodar" neki dopis o razsvetljavi trga Planine, v katerem se dopisun pritužuje o egiptovski temi na Planini. Veliko kmetov se je že pritožilo o nerodnosti cerkvenih opravil; ako bi gospod župnik napravili litanije ob dveh kakor je bilo to leta in leta, ne bilo bi treba tavati ponoči po Planinskem blatu. Sicer pa gospodu župniku Franca Gartner tema ni tako neljuba, tema v glavi kmetov, katere lahko potem izkorišča, v prid svojega žepa, s tem da mu spravi zadnje zrno iz kašče. Gospod župnik, zahvaliti bi se imeli za temo da vas vsakdo ne vidi, kako pijani se spetikate domu. Pa saj je naš krčmar gospod Pintar tako postrežljiv, da vas pelje domov, kadar se pri njemu napijete,$kakor smo že videli. Vsi pijanci so se že poboljšali vsled besed svetega raisijona, samo vas se še niso prijele ; res trdo kožo imate ! Zastopimo vas pa vendar ne, da ne mirujete, ko imate toliko blata na vaši glavi; hudo vas mora srbeti, ker hočete da vas moramo včasi poštriglati. Boste pa zopet objokani hodili po trgu in neljubo vam bo če se boste morali zopet opravičevati pred milostljivim gospodom knezoškofom v Mariboru. Najmanjši dopis v „Gospodarju" in objavili bodemo vaše nesramnosti in gotove svinjarije iz ueke gostilne v Sevnici in še več druzega! Bitka pri Kirk-Kilisse. List BLeipziger Neueste Nachrichten" dobil je stvarno in resnično poročilo o bojih okoli trdnjave Kirk-Kilisse. Kakor znano, bila je v teh bojih turška armada naj prve na odločilni način poražena. Poročilo omenjenega lista je spisal neki strežnik bulgarskega „Rdečega križa" in hočemo čitateljem poglavitne točke objaviti. Pet dni je trajala bitka pred trdnjavami Kirk-Kilisse. Bolgari so imenitno zmagali. Turški vojaki so deloma ubiti, deloma vjeti ali na begu. Trdnjava Kirk-Kilisse je bila od Bolgarov popolnoma obkrožena. Glavna taborišča so se nahajala v velikem polukrogc severno mesta od Petra na vzhodu čez Raklico in Karakotje do gore Jundula na vzhodu. Močni vojaški oddelki so stali tudi zahodno od trdnjave pri Seljoli s ___________g——i— 60.000 Judov (Španiolov in Sefardinov), 3000 Frankov; ostalo prebivalstvo pa tvorijo Turki in Grki. 9 — Razglas. 32 90 16222 1967 [Štajerski deželni cdbor je skleni!, da priredi v Jttmvljile izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni p in v obratu sadno drevesne šole ter uresničenja likov in ravnanja v njih tudi leta 1913 po en [viničarski tečaj in sicer na: fl) deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru; [21 deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitza ; | deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni; 4) deželni viničarski šoli v Skalici pri Konjicah. [fi tečaji pričnejo se s 15. februarjem in končajo s embiom 1912. [V Mariboru se bode 14, i Zgornji Radgoni 16, I „ Leibmtzu 26, i Skalici pri Konrcsh 12 I posestnikov in vmičaijev sprejelo. j Ti dcbiio na imenovanih ?avod h presto stanovanje, I hrano in pole^ tega mesečne plače 8 kron. Jliobrazba v teh tečajih je v pivi vrsti praktična in (oliko tudi teoretična, v kolikor je to za pred delavce mo-tojne viničarje neobhodno potrebno. [Po končanem tečaju se bode dalo vsakemu ude- i spričevalo o njegovi porabljivosti. J V svrho sprejema v enega teh tečajev imajo pro-Ijfoje nekolekovane prošnje do najkasneje 6. febru-[1913 deželnemu odboru vpo?lati. J V tej presoji je izrecno povdarjati, v katero preje nieDih viničarslrih sol želi prosilec priti; prošnjam je Bti: | 1) čokaz o končanem 16. letu življenja; I 2) travnostno spričevalo, ki mora biti od župnij-i o-ada potrjeno; J 3) zdravniško potrdilo, da prosilec ne trpi na kak-■detljivi bolezni; 14) cdpustnica iz ljudske šole. Pri vstopa se morajo prosilci zavezati, (bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1913 Ittrgano v tečaiu ostali in se vsem iz.ibrazbo tikof — ■te navodilom kmetijskih strokovnih organov pokorili. Gradec, 18 oktobra 1912. Od štajerskega deželnega odbora. Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi dr. A. Rix kreme za prša. Štreno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost i ligurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusila doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—. ta Dr. A. Rix Lalcrstoriora Dunaj IX., Bergoasse 17|K. Razpošiljatev strogo diskretna. Kravji majerski ljudje s nje 3 osebe za delo, pridna oseba za molžo, ki se razume lulnih, izreji in pitanju telet z letnim spričevalom. se z novim ■ ali tudi preje, pa le v letni služIm sprejmejo. Dobijo : pro* Ifianovauje, drva, njivo za zelenjavo, vsak dan 2 litra mleka, lig krompirja na mesec, prosto krmo za t kos mlade živine v ■minskem hlevu in na leto 840 K gotove plače. Le trezni, ni in pridni ljudje naj natančno nemško pišejo ali pa se osebno njimi dokumenti predstavijo. Krašeina Steinhof pri Radgoni. //tOCCAWURFELl slnd der allerfeinste. fix.lind I fertlg gezuckerte Kaffeel ein Wurfel gibt 1/2 Liter, .. kostet -16 Heller. UBERALLZU HABENI! CWENGER.FABRIK.KLAGENFURT.I Ilir Kol-a lii [§ ia glavnem trgu zraven apoteke svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, nakupovanje in za denar, toaletne reči, pi-le in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger e itd. Blago iz celuloida in roga, kako tadi skis blago npr. korbe za potovanje vseb Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, s, sklede, flaše, glaže in druge v to stroke. ijofe reči. Bazami oddelek ž« od 20 vin j. Posebno lepe reči pa za BO dO K 1*20. Samo K 485 ura z verižico in priveskom Krasna rementoar nra za gospode iz lovega srebra .,Fscette'' z najnovejšim švicarskim patent-anker-kolesjem (ni plehnata ura, pero se ne trga) temveč masivno in krasno gravirano ohišje skupaj z moderno pancer-verizico.iz novega srebra s |nkom. Proti povzetju skupaj K 485. Pri narocbi 6 kosov 1 nra i verižico zastonj. 3 leta garancije, da gre vsaka ura Hist nr „Famns", Dunaj 363 XVI 2, Lerchenfeldergurtel 5. Itmenjava ali denar nazaj. Išče se zastopnike. 969 ■ikre Izvrstne godbene inštrumente v najčednejši izpeljavi in najboljši kakovosti oddaja c. in kr. dvorni založnik Hanns Konrad, razpošiljal, godbenega blaga v .Musili (lli ii\> št, 1508 (Češko.) Haimonika.....K 6*— Cilre........K 480 Orglice....., K —80 Gonle.......K 6 80 I Okarine......K —-70 Flaute . . . . . . K 170 Akordeon za piskati K 2'50 j v najbogatejši izbiri. Glavni cenik s 4000 podobami na | zahtevo vsakomur zastonj in I franko. 796 ; Razpošilja po povzetju ali nn-prejplačiln. Brez rizik* I Iz-jneijava dovoljena ali denar nazaj I Proda se 781 lepa hiša z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Vec* pove lastnik gosp. Anton Wosi-hitschko v Slov. Bistrici. !!! 500 kron!!! Vara plačam, ako moja Wur-zelveitilger „Riasalbeu ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečin VaSih kurjih očes, bradavic, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 kr^no. Kemenv, Kaschan, I Postfach 12/234, S25 zboili:lt:d:ei:es djrcLŽToa za g*xa,je:nje stroje-sr z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. = Bolinder motorji za surovo olje so ceniin v obratuj ako ekonomični. Za vsako moč od 3 PS naprej Lokomobili za surovo olje. *" Brata Slawitscli v Ptuju Florianiplirz in Ungartorgasse priporočata izvrstno šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60 — Singer A . K 60'— 70 — DUrkopp- Singer . . K 70-— 90-Ddrkopp-Ringschiff za šivilje . K 130— Durkopp-Zentralbobbin za šivilje K140 — I Dilrkopp-Ringscbiff za krojače K160 — DUikopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung ..............K160 —180- Dlirkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180-— Minerva A..................K 120— Mirerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteite) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno, 5 Na parni žagi 638 Adalberta Ružička v ležeči na železniški progi postaje Ptuj, 86 vedno vse vrste okroglega lesa (Rnndholz), ter tudi celi gozdi po najboljših cenah knpnjejo; nadalje se vsaki les, tudi najmočnejši, v Jona" najceneje zreže; prodaja se tudi vse vrste dil in rezanega lesa najceneje in izdeluje, ter oblja vse najsolidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse vrste sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to skozi mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne. 688 Kožo se mora temeljito negovati in v to je najboljše sredstvo dobro milo; kajti slaba navadna tržna mila Škodujejo preje nego koristijo. Fino Lysoform-milo ima nenavadno aromatični vonj, je nefcno in vpliva antiseptično, k«r vsebuje l°/0 Ly so forma. En poizkus prepriča. Milo je navidezno drago (en kos 1 krono), ker pa je veliko in jako udatno, je v rabi faktično ceno. Napravite poizkus! Zanimivo knjigo o „Z d r Vam pošljem na zahtevo zastonj referent „Lysoform tvornic", Dunaj, Zobi in ustna votlina so dostikrat mesto infekcij ; zalo je potrebno, da se usta vsak dan dvakrat z antiseptičnim, izvrstno priznanim sredstvom izmije. Par kapljic zadostuje v en kozarec vode :n imamo tekočino, ki desinOscira, ki odpravi takoj neprjetni duh iz ust in konzervira zobe dobro. Tudi za grgljanje jako primerno. Originalna steklenica 1 krono 60 viharjev. Napravite poizkus! avju in desinfekciji" in franko. A. C. Hub marin, XX., Pctraschgasse 4. 183 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kapnjte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptnju. Najcenejši in najpopolnejši stroj za posnemanje mleka je 3^Ea3rfart3=L'» JI-A-BOILO" Prvorazredni Izdelek Ednostavno ravnanje Zajamčeno delo na uro 120 I. Cena samo K 135'—' Stroji za pripravo krme slamoreznice, reporeznioe, Srot-mllni, parilnikl za krmo, punipe za gnojnico preše za mrvo ter vse druge kmetl|ske stroje izdelujejo in oddajajo 70} krat odlikovani fabrikanti Ph. Mayfarth & Co. Dunaj Iljr. Frankfurt a M. Berlin. Paris. Katalog št. 637 a zastonj in franko. Išče se zastopnike. 2 5 9 — 10 — v rabijo proti fkašlju - hripavosti. katarn za-HliDJenjo. krčnemu in oslovskemu kaliju vabflim pie 11 karamele 8 „3 smrekami" not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspsh. Jako uspešni in dobru- nkusni bonboni. Cena 20 in tO vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molitor, apoteka v Ptuju, Ig. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Kari Hirrmann Laški trg, A. Els-bactaer, Laški trg, A. Plnnger, apoteka, Podčetrtek. Haos Scbnider-srhilseh, apoteka v Brežicah 8?i6 Razpošiljam orožje vsake vrste &es na 10 dni za poizkusnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puske od K 20'—, "dvocevue Lancasterpuske od K HO'—, Hamerle8-puške od K 70 —, flibert-puške od K 8—, revolver od K b'—> pistole od K 2*— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. K II u š c k. fabriku orožja, Opoeno št. 2052 na drz. žel. Češko. Hiša 5 sob in 2 kuhinje; pralna kuhinja, klet, hlev, gospodarska poslopja, vodnjak in veliki vrt, 2i> minut od Maribora, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Vprašanja na FRANZ TRSTE* AK, Fraustaudcnslr. 67, 1'obrež pri Mariborn. 95* Ena 968 švicarska goldin-ura ki gre dobro na sekundo za samo K 2'70. Kdor zdaj ne kopi, nima te prilike nikdar več v življenju. Se dobi po povzetju pri S. ^randes — Kraku'a. B. Joselowirz St. 11- Proda se v enem večem trgu na Spodnjem Štajerskem hiša z gostilno in mesarij«. Kje? pove uprav-nistvo ..Štajerca." M86 Iščem službo 979 za gozdarja ali pa na veliko posestvo za oskrbnika; sem oženjen, brez otrok in vojaščine prost. — Naslov pove oprava trga list«. Sedlarski in obenem tapetniški učenec zmoten obeh di-žetnih jezikov, se takoj sprejme pri Leo KnlniL*. s«dl»r in tapetnik, Ptuj, Untere Draugassc 6. 981 Nove priložnosti! Werndl- infanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 112 mm 8 K 50 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 28, na 00 korakov dobro ustreljena samo K 12*—. Puška za potovanje za zložiti (Reiseum-klappflinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Plobert- puške kal. 9 mm za krogljo in šrot, lino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 96 K. — Fina puška (Btlchsenflinte) kalib. 16/9-3, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (BSchs-flinte), ključ med petelini rO K, prima tOO K. Največja garancija. Friedr Ogris, puškar, St. Margareten Kosental. Rortško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Richterjev daj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; copo-šU|atev poštnine presta od in-šiitnta .lln-mrs'.MUnchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: d r. med Qn.: konstatira 5—6 ja celo 9'/i kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. T K.: Z uspehom Vašega čaji za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem 'za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. ? D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Zaslužek 2—-4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno strikarij" v lastni nidi z maSino za hitro štrikanje „Patenthebelu, nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanjo dela. PrcSpekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače štrikanje Kari Wolf, VII.. Marialiilferslrasse štev. 82. 815 25.000 ur 1 ura kron 2.50. 9i6 Pariška najnovejša facija, 36 urna, gre natanko. la pozlačena ni razločiti »U 18 krt. zlata, s 8 letno garanejo za samo K 250. 2 uri K 480, 5 ur K 11-80. I Pariška pozlačena verlžioa najnovejša facija 50 vin., 2 verižice K 125. Brez rizike, kar ne dopade, denar nazaj, se dobi po povzetju od A. Kapelusz, Krakova (Avstr.) Dietelsga8se 57—631 Kupim vsako množir.o vinogradniških polžev suhih jedilnih gib orehov 96« ter vsakega žitja po najboljših cenah. Josef Perko. Leiters- berg p. Possnitzhofen. Pozor! So 60.000 parov čevelj I i pari čevelj samo K 8—. Zaradi ustavljenja plačil raznih več-jin fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj.ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, veliko>t po št. Vsi i pari koštajo le K 8-—. — Pošlje po pov7etju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Itmenjava dovoljena ali denar nazaj. in davne |~ kila sivih, slišanih K 2'—, boljših 240, napol belili prima■ ■ BO K, belih K 4—, prima kot davni mehkih K 6.—, vele-" ■prima K 7—, 8-— in 960. .Davne sive K 6—, 7—, bele prima 5 K 10 —, prsni llavm K 12.—, od 6 kil naprej franko. ■ S O Gotove napolnjene postelje ©5 ■ iz tesno-nitneg-i, rdečega, plavega, rumenega ali belega inletaj J (nankinga), 1 tulim t. ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj a iz 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka,! J dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavraastim in trajnim per ■ i jem za postelj K 16—, napol davne K 20-—, dainsko perje, ■K 24—. Posamezne tuhne K 10—, 12— 14 — , 16—. Po«a-» ! mesne blazine za glave K 3-—, 8-50, 4—. Taline 200:140 cm ■ i velike K 18—, 16—, 18—, 20—. Blazine za gl»vo 90: 70 S ■ cm velike K 4-50, 5-—, 5-50 Spodnje tnhne iz najboljšega ■ [gradla 180:116 cm velike K 18— in 16— pošlje od 10 K ■ ■ naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu 659 , ■ Max Berger, Deschenitz a 115(Bohmerwald). S | Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo- J ■ fato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Na obroke! 626 Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piše natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj za K 14-— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s 3 srebrnimi pokrovi najfinejšo gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-facije, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140-— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava. Vsepovsod proti povaetju prve svote K 14—. B. Lechner, liiSa z zlatim Dlagom. LundenbuTg St. 198. Oblastveno avtorizirani 802 civilni geometer (novi rotovž, II. nadstropje) priporoča se za izpeljavo razdelitev posestev, omejitev in določitev mej, popravkov mej in vseh dragih v to stroko spadajočih del. ročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi fmejše sorte v velikem izbiro se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). J^ Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur :""' v porabo.-------— Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. "Volorski hlapec oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezen, mirni I takoj v letno službo sprejmejo. Dobijo: pro-toi vanje, drva, polje, dovoljenje, da redijo 1 kratil svinji in 8 kokoši, in K 480"— gotove plače, odrašeni otroci pa dnevno plačo. Le pridni z letnimi spričevali naj nemško pišejo: se z dokumenti predstavijo pri oskrbniSttil BV* graščine Steinhof pri Radgoni. Priporočljiva domača sredstn] Kitajski železni Malaga, kapljice ta okrepcanje krrijT slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklena I — Tekočina za prša in pljuče, stekl 120 KI kailju, teiki sapi itd. — Čaj in pilule za čiSčeiijtj • 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — čakal (iht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, Uj itrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek i 11 Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi 1 H Uvrstni strup za podgane, miii, ščurke a K 1'—. pa*Ij«tev L. Harbst, apoteka, Bleibarf Ml Športne jope in telovniki za i iz kamelove dlake ter Beck'ovo perilo iz kamelove dlake p revmi in isias se dobi le pristno po ni fabriških cenah. Specialna tvomica z eM obratom blaga iz kamelove dlake, sweater,! kape, gihtovi rokavi, gihtove noge, ognH bub, ogreja za koieria. ogreja za noge i športno blago za lov In' zimski Sport, fl Karlibad in Marienbad. — M Beck, Dib{| IlauptKlrasiu 30/48. — Natančnejši cenik a vsakomur zastonj in franko. Konjski hlapec oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezen, mirni I takoj v letno službo sprejmejo. Dobijo: prosto i vanje, drva, polje, dovol|enje, da tedijo 1 krati) svinji in 8 kokoši, in K 480— gotove place, odrašeni otroci pa dnevno plačo. Le pridni . z letnimi spričevali naj nemško se z dokumenti predstavijo pri oskrbmi AT** graščine Steinhof pri Radgoni. ■ f&0r* Denar prihranite pri solidni razpošilialni hiši R. Mikfl Ljubljana št. 104, ako vzorce stolov za in dame fBT" zahtevate. Nobenih troškov, solidno blago. Nobene kupttl obveznosti. Ali potrebuje orožje ! 'Dobri revolverji od K5-.1 matične repet. pištole kal. 6 35 mm od K 36-. I fiobert-tešingi od K 8'35. Cene puške za In] Sajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant j skoraj nove K 7'50. Take odrezane v obliki za krogljo 100/200 korakov K 12—, za šrot | po K 1350. Pišite takoj po cenik 1 (brezpla strogo reelno fabriko orodja A. ANT0K v Borovljah 41 (Koroško 400 hektolitrov vipavskega in goriškega imam za prodati. Izborna letošnja vipavska vina nkrat tudi b, pred hišo lep sadonos-i. Prar pripravno za roko-Ki in penzioniste, kakor »ielemiškc delavce. Cena BO kron, plačati treba 1000 L drago počasi. Matančneja rila daje Anton Prosenik, 20, posta Kajhenburg, Malo posestvo, sposobno za gostilno, se proda na Kreuzbergu. — Naslov: Frančiška (i an z i ti, /.ablek. Laporje. 997 Z novim letom se sprejme pri dobri plači nekaj mlajših, pridnih 999 dekel, ki znajo ravnati z govedo in svinjami. Vprašanja na veleposestnika Rudolf Kneissl, Knmpitt P. Fuhnsdorf. Za ženine in neveste. Kdor hoče imeti uro zastonj 967 Poročni prstani iz i K 3"— naprej samo pri |, Wtrooiig, urar, Ptaj, Hertengasse 20. 9<*6 sm Iščem v najem 995 8 posestvom Lnjza Matekorič, r-Vtgan S. Enrenhansen. boijčnico "Sl§ prodaja Rudilf Wibmer v Ptuju. "° naj piše še danes na zalogo švicarskih fabričnih ur Georg Lohbf.rger. Dunaj V1I./68. Sprejme se 989 PV" živinsko deklo g koncem decembra za Kof-lach. Plača 12 do 14 kron na mesec. Vpraša se pri gospej nadgeometra Sprung v Ptuj«, Anastasius GrQnatrasse 18. Lepo posestvo na prodaj, dobičkanosno posestvo pri Mariboru, obseže 25 oralov, njive, travniki in polni lesi, parcele so razdelne in "večina, da se hiše stavijo, se bo oddalo za dragi denar; pri tem posestvo je veliko poslopje zidano, z opeko krito, se proda po nizki ceni vkup ali pa razdelno (po parcelah); vec pove upravništvo tega lista. 1000 K.200- 300 mesečno se lahko zasluži s porabo v zananji službi življenske in otroške zavarovalnice. Primerno tudi kot postranski zaslužek. Oferte z referencami pod „Dauernde Stellung" na anon-čno ekspedicijo Josef Heuberger, Gradec, Herren- 1- 991 V najem se da takoj iinsi^st vn ki meri l6 'ohov'v lepi ,egi| JJVFCT^-CT *- T ^-F vse skupaj pri okrajni cesti, 15 minut do župne cerkve. Vse lepo posejano in obdelano. Nova zidana z opeko krita hiša, drugo poslopje še močno v dobrem stanu. Se da z vsem orodjem in pohištvom vred ali brez tega in živino 4 velka goveda in 4 večje in 5 malih svinj. Vina bode 4 do 5 polov-njakov še stari trs. Stelje in drv dovolj. V najem se da na 3 leta. Proda se pa ena čisto nova preša, cena 110 kron, i. s. gorna klada, žmek, vreteno in kamen, ki tehta 800 kg; potem lesena koča cena 180 K in dva orehova drevesa po 150 K in ene harmonika (Halbgramatisch) cena 44 K. — Naslov: Franc Zatler, posestnik v Skednju, p. Špitalic pri Konjicah 99i Na prodaj je kmetija <00W^k v Kamenu v Podjunski dolini na Koroškem z 19 orali zemljišča, med tem 11 oralov njiv, gozd s 30 letnim rastom, hiša in hlev zidana. Cena 13000 K. Polovica more na posestvu ostati. Odgovor daje: Jožef Pusch-nig v Zagorjah (Saager) pri Mohličah (Moon-ling) posta Galicija na Koroškem. 2 pekovska učenca se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmeta; kateri meni piše, po tistega se pripeljem do Ptuja po njega; več povem pismeno. Naslov je: Leopold Čeh, Dampfbackerei in Andritz bei Graz. HITRO .NAPREDOVANJE LE NA .PRSTNEM Popravila dobro in poceni. najbolji in Ure, verižice, prstane itd. si ceneje pri F. VVERHONIG, urar, Ptuj, Herrengasse 25 v bližini c. k. kaznilnice. n 1 Vsaka mati naj bi si vzela k srcu, da je moč-nate jedi, kakor pogače, knedeljne, testa, torte, kohe, puddinge, auflaufe^ guglhupfe, kroie, . Ileke, buhtelje, beugeljne, nudeljne, ome-lete, palačinke, spahe, kifelce, dalke, ktlchelje, nokerle, stolne itd. v mnogih slučajih, zlasti pri otrocih, pred mesnatimi jedili ali sestavljenimi jedili odlikovati, ako so z dodatkom Dr. Oetker praška za pecivo a 12 h narejeni, kajti le tedaj so se samo redilne, marveč tudi lahko prebavljive, kar je zlasti zopet pri otrocih jako visoko ceniti. Napravite torej za Vašo deco mnogo takih močnatih jedi z dr. Oetker praškom za pecivo, ki je povsod z milijonkrat priznanimi recepti v zalogi. Zdravilno, redilno, ceno. ij se nate, da pristne lanrikate dr. Oetker KAVČUK PODPETMIKO/A v Ptuju priporoča svoja naturna vina iz lastnih goric nova vino 72 vin. Ljutomerčan 1911 80 Okički 1909 96 Jabolčni mošt 32 Mašancgec 40 99 99 99 Za naprej lahko vsakpri nas vino pije. C. kr. namestnija je to dovolila, c. kr. trgovsko ministerstvo pa potrdilo. ""ZM^ Prodajalna se zapre ob delavnikih ob 7. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 12. uri opoldne. ^, 8287 38 visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna, česar se pa vsak zasebnik ca popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukno, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno dopcšlje moja jesenska in zimska zbirka vžoroev Tigujem samo s pnovrstnim blagom. RazpoiiJjalnica sukna FRANC ŠMID JSgenidorf Hr. 210, avstr. Šlezija. • 962 Novo! Šlager 1912. D. H. G. M. ŠL 526081 Novo! Novoletna šaljiva karta v doslej nikdar vidni vrsti. Vsaka karta nšlager", ni za prekosili, hurooristično in senzacijsko. Vdaka. tudi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka karta v kuverti. Samo mi imamo edino razpečevanje Zastopnike se za vse kraje išče. 10 orig. vzore. pr. vpoš. 0 75 K HabiahOTSt & CO. 25 kosov I — K n i. • mi 50 „ i-75 „ Bochum i. W. 100 ,, 8— „ Poslschliessfach 1*9. Povzetje 40 vinarjev več. Pismene znamke vseh dežel vzamem v ________________________ plačilo. __________ 970 Zelo dobro idoča gostilna s trgovino mešanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo tik velike farne cerkve, Šole in državne ceste, 10 minut od kolodvora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in lepem kraju, se takoj zaradi preselitve in nezmožnosti slovenskega jezika za samo 31000 kron pod lahkimi i>lačil-n'mi pogoji proda. Vse natančneje pri Franz Peteline Zgornja Polskava pri Pragersketn. Vsakemu interesentu se na zahtevo brezplačno razglednico hiše vposlje. 9*9 En milijon konjskih odej Samo kompletno velike Neobhodno potrebne za svacega lastnika konj so naše znamenite za vodo nepredorne Strupncne konjske odeje, ki so kompl. velike, iz posebno debele, gorke Brnske voljne izdelane ter vslcd tega konje pred vsakim prehlajenjera varujejo in vedno zdrave obdržijo. Naše gtrajacie konjake odeje so dobijo v vsaki poljubni barvi in so od neke uničene fabrike po sledečih izredno nizkih ceuah prodajo. 1 kos konjska odeja, kompletna, velika......samo K 1-95 8 ., konjska odeja, „ ........., K 570 e „ „ „ :; ;: ...... ;; k h- Kdina razprodaja po povzetju: M. Svvoboda, Dunaj, III., Hiessgasse 13—114.| in astma Preu iiusiu'lki se vis. ruje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptus olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (L- berflecke , linami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-Slju, astmi itd. ERNST HESS = Klingenthal i. S. = Se dobi v Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor. 57 Plin sam proizvajajoči 86° aparat za razsvetljavo (Beleuchtungs-Korper). Povsod plinova žarnica, brez naprave cevi. Viseča žarnica, »Trockenlampe« gori brez tekočine, dohta,.breznevarnosti. Troškie neure 1—2 vinarja, 50—120 svečsvetilne moči. Stenske lampe od K 13'— naprej. Prospekti zastonj o vseh modernih načinih razsvetljave. Schwab, Dunaj, Wiedner-HarjptstraBe 113. Ižče se zastopnike. Gospodinje ! Previdnost !\ Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN unikuju** 99 MARGARINE preiskusili. uliniKUM" ni rastlinska margarina. ,,UnllKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepastcurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. ,,UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši satnrni produkt a.UMIKUM" Je E^f"-V' ""'i** neB° navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za w>«/ 0 SAMO BLAIMSGHEln hUNIKUM1' je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoja razvidno. Cenjena gospodinja/ Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete ovrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEINs „UNIKUMu-MARGARIN0 Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in pntra, DUNAJ XIV. V življenju nikdar več! sem prisiljen, 20.000 kdsev imir. 786 srebrnih ar z dvojnim manteljnom z izvstnim anker-rem.-kolesjem, teče v rubmskih kamenjih, (3 pokrovi), ki so bile za Turčijo namenjene za smešno ceno K 6— en kds prodati in naj b' nil do ne zamudil ugodne prilike, da si to izborno, v resnici napol Senkano uro nabavi. Naiočite takoj, ker bodejo te ure v kratkem Času razprodane. 3 leta pismene garancije RazpoSilja po povzetju. Eksportna hiša ur Max Bohnel, Dunaj, IV.. Margarethenstrasse Nr. 27 51. Najboljša pemska razprodaja I Ceno perje za poste 1 k*. sivih slišanih 2 K; 8 K *0 h; »» p.1 belih 2 Min 4 K; belih mehkih 6 1 kg najfinejših sn.zeno-Wil. sanih 6 K 40 h, 8 K; 1 k; fin (Daunen) sivega 6 K, 7 K; Msj 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako »e vzame 6 K, potem mah py* Gotove postelje ~W iz krepkega, rdečega, pUvega, bel«ga aii rumenega nankian, Inlipnt, 180 cm dolg, 12' cm Širok, i 2 (rlivnina blatil« vsaka 80 cm dolga, fiO cm široka, napolnjene z novim, stil trajnim in fiamnastim perjem za pwtelje 16 K; poi-dHase891 danne 2i K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; ;ln blazine 8 K, 3 K 60, 4 K, Se posije po povzetju od 18 H prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar Kj dopada denar nazai. S. Benlech, Deschenuz Nr, Cenik gratis in franko. Ill dobi rezano blago, perilo in pri Adolfu VVesiak. Maribor, (od novega Hauptplalza proti „Narodnem domu") v novo i .Warenhalle." iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnn^H povzročiti. Ta balzam prinese lase in bradi) vseh plešastih in redko z lasmi obdfl oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot m balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov infa po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po ribi malo dnij ictf se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira!;-^ ____ Ako to ni res, plačamo •W" IOOO kron netto vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara biluilN uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade do*| prosim, da mi pošljete en paket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Haua Kopenhagen. iosef Siihany, Erszebetfalva. Ogrski. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim usp moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti, moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahn"" Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo rsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z zahvalo ostajem Vaš 0 V M. Obs. diskretni zavoj. Cara daje lasem in bradi sviti i, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. E» pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Cara stane 6 kron, dva zavoja io kron. Ins-I«, lofiiiip IS8S| Ifflsb, (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). de M Z in pi A V-i i: zc b k d< VI a' ri K ir T ž' v 1< ti ii P B b r b Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Plut, 73