Aktualno Podravje •
Brezplačni vrtec za drugega otroka le
pogojno
O Stran 3
Štajerski
V središču
Ptuj^ Prenova Peršonove dražja za vsaj 200.000
evrov
O Stran 7
Ptuj, petek, 12. marca 2021
Letnik LXXIV• št. 20 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Aktualno
Ptuj • Kurentovanje 2021: kam bo šlo 50.000 občinskih €
O Stran 2
Turizem
Haloze • Načrtujejo nakup mobilnih e-kolesarnic in e-koles
O Stran 5
V središču Ptuj • Kaj vse plava v ptujski podtalnici pri Gajkah
O Stran 6
Kronika
Juršinci • Kdo bo
nastanjen v domu upokojencev
O Stran 12
Izobraževanje Podravje • »Bo moj
otrok kos šolskim vsebinam?«
O Stran 13
Podravje • Podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine postalo solastnik CPP
Martin Turk prodal delnice in odletel z direktorske funkcije
Kot strela z jasnega je pred dnevi zaokrožila informacija, da Martin Turk več ni na čelu največjega gradbenega podjetja vregijirNeuradno^naj^btbilrazlog^''zanilgovorazrešitev 'prodajapaketa*delnic£BBp^
ostali|d?iničar?ifZame!ritiitv/ečnagtranif
Cepljenje v vzgoji in izobraževanju
Na seznamu skoraj polovila poslenih nikov
Ormož in Ptuj
Lani iz proračunov
J.	ii
občanom pol ^o
•i..
milijona evjgv pomoči
_ ¡ J?
M :,, *
2 Štajerski
Aktualno
petek • 12. marca 2021
Ptuj • Kurentovanje 2021 za 20.000 evrov
Kam bo šlo 50.000 občinskih evrov
Organizacija lanskoletnega Kurentovanja je stala okrog 300.000 evrov. Letos je epidemija izvedbo organiziranih dogodkov v živo povsem preprečila, kar se je poznalo tudi na financah. Dejansko seje na ta račun veliko privarčevalo: celotni stroški letošnjega festivala (ki seje preselil na splet) so ocenjeni na 20.000 evrov, približno toliko so zagotovili spon-zorskih sredstev. Ptujska občina je doslej za izvedbo tega dogodka namenjala 50.000 evrov letno. Toliko so v proračunu rezervirali tudi za letos, a bo precejšen del teh sredstev namenjen za druge zadeve.
Foto: ČG
Izvedba letošnjega Kurentovanja je ovrednotena na 20.000 evrov.
Od sponzorjev je Zavod za turizem Ptuj letos pridobil nekaj manj kot 21.000 evrov (brez davka). Na skoraj enak znesek, 20.000 evrov, je ovrednotena izvedba letošnjega Kurentovanja.
Preostali denar v novo spletno stran in druge prireditve
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, pravi, da so v ta sredstva zajeti stroški upravljanja s spletno stranjo, digitalizacija, promocija, tiskovine, program in tehnična izvedba: „Preostala sredstva se bodo namenila novi spletni strani, srečanju skupin ter drugim prireditvam, s katerimi si bomo prizadevali oživiti letošnje leto. Na vseh bomo vključili tudi sponzorje, ki so nam ostali zvesti tudi letos. S spletnim Kurentovanjem smo sicer zadovoljni, vendar je Kurentova-nje dogodek, ki se mora odviti v živo, zato nas izjemno veseli, da je bilo kljub stanju v državi možno videti kurente in druge like v mestu, ob tem tudi namaskirane otroke in starše."
Kar se tiče ocene učinkov letošnjega kurentovanja, so na Zavodu za turizem s spremljanjem dogodkov virtualno zadovoljni. Na facebooku so njihove objave dosegle skoraj 200.000 oseb. Pa še zanimiv podatek: stran so najraje obiskale ženske uporabnice do 54. leta starosti, medtem ko so nad starostjo 54 let v večji zastopanosti moški uporabniki. Največ dosega je imel Pustni Tošek, video v živo, kar 124.000 dosega. Zelo dobro so se uporabniki odzivali tudi na video Demon Tinčka Ivanuše, ki je imel 52.000 dosega. Jasno pa je, da vse omenjene aktivnosti nikakor ne morejo nadomestiti dogodivščin in doživetij, ki bi jih prinesel pust, če bi bil tak, kot smo ga bili vajeni.
Del sredstev, ki jih morebiti ne bodo porabili, bo ostal v občinskem proračunu.
Plakati oživili prazne izložbe v mestnem jedru
V sklopu letošnjega Kurentovanja so novo podobo dobile prazne mestne izložbe. Plakati so dejansko najopaznejša pridobitev letošnjega pusta. Organizatorji so izpeljali še tekmovanje za izbiro naj ptujskega pustnega krofa in izbirali naj pustno okrasitev. Nagrade, ki so jih podelili, imajo posebno simboliko, o tem direktorica Zavoda za turizem Ptuj pravi: „Podelile so se v obliki bonov, ki jih bo mogoče izkoristiti v izbrani ptujski gostilni, ko se bodo le-te odprle, s čimer želimo simbolično pomagati ptujskim gostincem v času okrevanja po epidemiji." Skupaj s Filatelističnim društvom Ptuj so izdali tudi novo znamko in ovojnico ter krajšo virtualno razstavo preteklih znamk. Virtualno so izpeljali tudi razstavo Ex Tempore.
Dženana Kmetec
Največjega stroška Kurentovanja letos ni bilo
Največji strošek pri organizaciji Kurentovanjaje prejšnja leta predstavljala infrastruktura: postavitev odrov, ozvočenja, ograj, mobilnih stranišč, zapor, odrov in tribun, precej pa so organizatorji odšteli tudi za nujno medicinsko pomoč, policijo, varovanje, postavitev LED-zaslonov, požarno stražo... Skupaj z elaborati je navedeno lani stalo okrog 140.000 evrov. Precej velik zalogaj so bile tudi vse pogostitve, za katere so odšteli zajetnih 50.000 evrov. No, letos teh stroškov ni bilo ...
Spodnje Podravje • Začenja se cepljenje zaposlenih iz šol in vrtcev
Na seznamu skoraj polovica zaposlenih šolnikov
V Zdravstvenem domu Ptuj bodo jutri (v soboto) cepili zaposlene v vzgoji in izobraževanju iz Mestne občine Ptuj ter ostalih 15 okoliških občin Spodnjega Podravja. Na seznamu je nekaj več kot 600 oseb, ki so to odločitev sprejele prostovoljno.
Če računamo, da je na tem območju okoli 1.600 šolnikov, od katerih jih je približno četrtina že prebolela covid, naj bi se cepila približno polovica vseh. Odločitev glede cepljenja so bili primorani sprejeti z danes na jutri, zato so nekateri to
začutili kot prisilo namesto spodbudo, kar bi lahko bil tudi eden izmed razlogov, da jih bo polovica s cepljenjem še počakala.
Po besedah direktorice Metke Petek Uhan je razpored pripravljen. Jutri bodo s cepivom Astra-
Zenece cepili vse, ki so na seznamu, saj so prejeli zadostno število odmerkov cepiva. V ta namen so vzpostavili cepilno točko v prostorih krajevne skupnosti Breg, ki jo bodo kasneje uporabljali še za ostala množična cepljenja.
»Vsem, ki bodo prejeli prvo dozo cepiva AstraZenece, se po 21 dneh več ne bo treba tedensko testirati,« je še pojasnila Petek Uhanova in pozvala, naj se jih za cepljenje odloči čim več. To je po njenem mnenju edini način za zaustavitev koronavirusa.
Odločitev glede cepljenja je bilo treba sprejeti z danes na jutri
Iz OŠ Ljudski vrt in Olge Meglič se bo jutrišnjega cepljenja udeležilo okoli 60 % zaposlenih. Obe ravnateljici sta s tem odzivom zadovoljni. Ena izmed njiju je že bila cepljena, druga se bo jutri. »Za cepljenje so se zaposleni morali prijaviti do 4. marca, ko se še ni vedelo za zaplete s cepivom AstraZenece pri dveh osebah v Avstriji. Res pa je, da so mnogi rekli, da se ne morejo odločiti tako na hitro in se bodo najverjetneje prijavili v naslednji rundi,« je pojasnila Tatjana Vaupo-tič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj.
Sankcij za tiste, ki se ne želijo cepiti, (še) ni
Glede na zbrane podatke v Območnem odboru SVIZ Ptuj zaznavajo, da se je med njihovimi 1.300 člani (niso vsi zaposleni v šolstvu tudi člani sindikata) okoli 35 % odločilo za cepljenje. Nekateri so virus covid-19 preboleli in morajo s cepljenjem počakati. Veliko pa je tudi takih, ki se zaradi ad-hoc odločitev vlade zanj niso odločili. Sindikat sicer svoje člane poziva k cepljenju. Zadovoljni pa so tudi z odločitvijo pristojnih institucij, da cepljenje ostane na prostovoljni bazi, za kar so si tudi ves čas prizadevali. Glede izbire cepiva je po besedah Anžel-čeve težko soditi, ali je primerno ali ne. »Praviloma se za šolnike uporablja cepivo proizvajalca As-traZeneca, saj smo mlajši od 65 let. Tisti, ki odločajo, pa tudi stroka, so okoli vsega zelo skrivnostni. Moje mnenje pa je, da če komu, moramo zaupati stroki.«
Kot so sporočili s šolskega ministrstva, ni predvidenih nobenih sankcij za tiste zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki se za cepljenje iz takih ali drugačnih zadržkov ne bodo odločili. Se pa bodo morali še naprej tedensko testirati.
Estera Korošec
um * ra
UBI TISTI
1 COVIft- It
Foto: ČG
V Zdravstvenem domu Ptuj bodo jutri cepili 600 učiteljev in vzgojiteljev Spodnjega Podravja.
Foto: Europe.com
Nekateri ne želijo AstraZenece
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju bodo cepljeni s cepivom proizvajalca AstraZeneca. Zaradi dveh resnih prijav neželenih učinkov v časovni povezavi s cepljenjem proti covidu-19 so v Avstriji iz previdnosti prenehali distribucijo in uporabo omenjene serije cepiva. Kot so sporočili iz NIJZ, v Sloveniji te serije cepiva nismo prejeli. Zaradi morebitnih dvomov glede cepljenja z omenjenim cepivom so o tem obvestili tudi ravnatelje zavodov v Spodnjem Podravju. V pojasnilih NIJZ je zapisano: »Za zdaj ni nobenih dokazov o vzročni povezanosti s cepljenjem. Glede na trenutna dognanja in znane klinične podatke ni skrb vzbujajočih podatkov ali signalov, ki bi kazali na večje tveganje takih dogodkov pri cepljenih v primerjavi z necepljenimi osebami.«
Cepiva, žal, še ni mogoče izbirati
Ne glede na zagotovila NIJZ pa (upravičen) dvom ljudi, ki se morajo cepiti z AstraZeneco, seveda o(b)staja. Kot je bilo slišati iz vrst zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, bi se za cepljenje v teh dneh lažje oziroma takoj odločili, če bi imeli na voljo drugo cepivo oz. možnost izbire cepiva. Tega pa ni.
V tem trenutku se cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju le izvaja s cepivom AstraZeneca. Zaradi količinskih in logističnih omejitev v začetni fazi tudi ni mogoče zagotavljati izbire cepiva. Možnost izbire cepiva pa bo morda mogoča, ko bo na voljo dovolj cepiv proti covidu-19 za vse.
V Vrtcu Ptuj se bo cepilo 34 od 124 vzgojiteljic in pomočnic
Ker naj bi se za cepljenje na državni ravni odločilo manj zaposlenih v vrtcih kot šolah, smo preverili, kako je v Vrtcu Ptuj, kjer dela 124 vzgojiteljic in njihovih pomočnic. Na seznamu za sobotno cepljenje jih je 34. Kot je pojasnila ravnateljica Marija Vučak, jih je 45 covid-19 prebolelo. Nekatere se zanj niso odločile zaradi opravljenega testa na protitelesa, na podlagi katerega naj bi virus v preteklosti prebolele brez simptomov okužbe. » Z odzivom zaposlenih smo zadovoljni. Nekateri so si v teh dneh še premislili, vendar jih naknadno na seznam nismo mogli uvrstiti. Znova smo bili sicer primorani odločitve sprejeti v nekaj urah. Dopoldne smo prejeli navodila pristojnega ministrstva, da moramo še v istem delovnem dnevu pripraviti seznam vseh oseb, ki se želijo cepiti. Posledično se je za cepljenje odločilo manj strokovnih delavk, kot bi se, če bi bila organizacija izvedena bolj sistematično. Seveda pa je razlog tudi strah in premalo informacij,« je še dodala Vučakova.
Za testiranje se je odločila slaba polovica zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
petek • 12. marca 2021
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine postalo solastnik CPP
Turk prodal delnice in odletel z direktorske funkcije
Prvi teden v marcu je v Cestnem podjetju Ptuj (CPP) prišlo do radikalnih sprememb. V lastniško strukturo podjetja je vstopilo rogaško gradbeno podjetje GIC Gradnje, obenem seje z vodilnega mesta v podjetju poslovil dolgoletni direktor Martin Turk.
Foto: CG
CPP je vsako leto 12. 12. ob 12. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju priredil sprejem za poslovne partnerje. Fotografija je iz enega od teh sprejemov, na njen pa sta med drugimi oče podjetja Ferdinand Veingerl in njegov dolgoletni tesni sodelavec, desna roka, Martin Turk.
Kot strela z jasnega je pred dnevi zaokrožila informacija, da Turk več ni na čelu največjega gradbenega podjetja v regiji. Neuradno naj bi bil razlog za njegovo razrešitev prodaja paketa delnic CPP podjetju GIC Gradnje, kar naj bi mu ostali delničarji zamerili. Iz uradno dostopnih podatkov je moč razbrati, da je imel Turk v CPP slabih deset odstotkov lastniškega deleža, skupaj s še dvema sodelavcema (Dušanom Sagadinom in Stanislavom Rogino) pa okoli četrtino.
Da je bila sprememba v lastniški strukturi podjetja res razlog za Turkov odpoklic, je potrdil predsednik upravnega odbora (UO) družbe Janez Bedrač: »UO CPP je Martina Turka zaradi ekonomsko poslovnih razlogov, bistvene spremembe v lastniški strukturi CPP Ptuj, odpoklical s funkcije izvršnega direktorja družbe.«
Veselič ponovno izvršni direktor
Na funkcijo izvršnega direktorja so na dan Turkove razrešitve imenovali Branka Veseliča, ki je lani od januarja do oktobra že bil izvršni direktor. Po Bedračevih besedah je Veselič od oktobra naprej v podjetju na lastno željo opravljal druge
naloge. Od četrtka, 4. marca, je ponovno na funkciji izvršnega direktorja.
GIC Gradnje so se po CPP ozirale že leta 2017
Podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine je bilo jeseni 2017 tik pred tem, da prevzame CPP. Posel je bil tako daleč, da je GIC Gradnje svoje predstavnike že imel v upravnem odboru podjetja. A prodaja podjetja se je kljub vsem do tedaj izvedenim aktivnostim ustavila.
Zanima jih nakup podjetja v celoti
Dogovori o nakupu so se z nekaterimi delničarji CPP očitno nadaljevali in po treh letih so GIC Gradnje tudi uradno vstopile v lastniško strukturo CPP. To nam je potrdil lastnik in direktor rogaškega podjetja Ivan Cajzek. »Postali smo lastnik več kot četrtine delnic CPP.« Sogovornik je dodal, da jih zanima prevzem CPP v celoti. Tako bi lahko razširil oziroma nadgradil dejavnost svojega gradbenega imperija. »Podjetji GIC Gradnje in CPP drug drugemu nista konkurenčni, saj opravljata eno visoke in drugo nizke gradnje, dejavnosti podjetij
sta komplementarni in dopolnjujoči. S kapitalsko povezavo bi skupina GIC nadaljevala stabilno poslovanje in razvoj ter utrditev položaja na slovenskem in hrvaškem tržišču, vsekakor pa bi CPP ostalo popolnoma samostojno podjetje, z blagovno znamko in s sedežem na Ptuju.«
Lastnik in direktor GIC Gradenj iz namere, da želi postati 100-odstotni
Bedrač: »Samovoljno in enostransko dejanje«
Medtem ko je Cajzek jasno povedal, da je za nakup preostalih deležev CPP oddal ponudbo večinskemu lastniku, pa je Bedrač navedel, da njemu kot predsedniku UO družbe ni znano, da bi
ške Slatine Ivan Cajzek ne skriva lik CPP.
katerakoli družba (GIC Gradnje ali Mineral, op. a.) poslala ponudbo za nakup CPP. Prihod podjetja GIC Gradnje v lastništvo CPP je Bedrač pokomentiral takole: »Vstop podjetja GIC Gradnje v lastniško strukturo je samovoljno in enostransko dejanje, za katerega so se odločili posamezni delničarji družbe, ne da bi o tem v skladu z internimi akti in dogovori predhodno obvestili UO družbe CPP. Postopki v tej zvezi še potekajo. Z gotovostjo lahko povem, da to dejanje, kakorkoli bo zaključeno, ne vpliva na poslovanje CPP, saj je to gospodarsko zelo stabilna družba, ki vseskozi posluje uspešno, v kateri so zaposleni dobri delavci in ki je prijazna do okolja, v katerem deluje.«
Veingerl: »CPIN ne prodaja delnic CPP«
Pridobili smo tudi odziv Ferdinanda Veingerla, očeta CPP. Veingerl je bil dolgoletni šef v podjetju - direktor oziroma predsednik
GIC Gradnje v 2019 z 42 mio evrov prihodkov
Podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine se ponaša s 30-letno tradicijo poslovanja in so med večjimi gradbenimi podjetji. V letu 2019 so ustvarili 42,5 milijona evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov čistega dobička. V minulih petih letih, od 2015, so se prihodki podjetja skoraj podvojili, je razvidno iz zadnjega objavljenega poslovnega poročila.
upravnega odbora. Preko podjetja CPIN v CPP obvladuje lep kos lastniškega kolača. Veingerl je v Martinu Turku, s katerim sta sodelovala skoraj 30 let in skupaj gradila podjetje, verjetno videl svojega naslednika. Turk je bil tisti, ki je Veingerla, ko se je ta upokojil, nasledil na funkciji predsednika upravnega odbora. Sčasoma so se odnosi in zaupanje med njima očitno začeli krhati. Čeprav po neuspeli prodaji podjetja v letu 2017 na zunaj ni bilo videti ali občutiti česa nenavadnega, pa je znotraj vodstva podjetja očitno kar precej vrelo. Tako je moč sklepati po trenutni situaciji.
Veingerl je za naš časopis poudaril, da družba CPIN, preko katere ima v CPP lastniški delež, ne prodaja delnic CPP. »Zanimanje za družbo CPIN je v zadnjih letih sicer veliko, vendar naših poslovnih odločitev v tej zvezi iz poslovnih razlogov ne morem komentirati,« je pojasnil. Za komentar o aktualnem dogajanju v CPP smo želeli zaprositi zdaj že nekdanjega direktorja in solastnika družbe Martina Turka, ki se je zavil v molk. Poleg direktorske funkcije, s katere so ga razrešili, Turk v CPP zaseda še funkcijo člana upravnega odbora.
Mojca Zemljarič
CPP pomemben partner držaue in občin
CPP z 250 zaposlenimi sodelavci velja za največjo gradbeno družbo v Spodnjem Podravju. Podjetje je pomemben partner države in lokalnih skupnosti, saj skrbi za vzdrževanje dobrih 500 km državnih in okoli tisoč km občinskih cest ter izvaja številne infrastrukturne projekte.
Leta 2019, ko je podjetje proslavilo 30-letnico poslovanja, so končali prenovo poslovnih prostorov in gradnjo skladišč na Zagrebški cesti na Ptuju. Poslovno leto 2019 so končali s 33 milijoni evrov prihodkov in 717.000 evrov čistega dobička. CPP je 51-odstotni solastnik Tovarne asfalta Kidričevo, kije v letu 2019 ob 4,2 milijona evrov prihodkov pridelala skoraj četrt milijona evrov dobička. Konec leta 2017 so odprli tudi podružnico v Vinici na Hrvaškem.
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Spremembe pri plačilu varstva komaj septembra
Brezplačni vrtec za drugega otroka le pogojno
Starši predšolskih otrok bodo na lastnem žepu občutili spremembe, kijih prinaša januarja sprejeta sprememba zakonodaje na tem področju. Uvaja se tako imenovan ,brezplačni vrtec' za drugega otroka, a zgolj v primeru, da je starejši otrok še vedno vključen v vrtčevsko varstvo.
Spremembe so bolj naklonjene družinam, kjer je več otrok, in prinašajo brezplačno vrtčevsko varstvo. Del stroškov oskrbnine, ki so jo plačevali starši, bo (spet) bremenil državni proračun. Starši pa bodo do ugodnosti upravičeni komaj z začetkom novega šolskega leta, vendar ne vsi. Pogoji so različni.
Brezplačni vrtec za drugega otroka bo pravica starša (najmanj dveh otrok), če sta v vrtec vključena oba otroka. Kakor hitro pa bo starejši otrok prestopil vrata
osnovne šole, bodo stroški oskrbnine (v deležu, ki ga določi CSD) zopet padli na ramena staršev. Posle-
dično vsi starši z dvema otrokoma ne bodo deležni enakih ugodnosti. V praksi bo to pomenilo, da večja
Foto: Zarja Jana
kot je starostna razlika med prvo-in drugorojencem, krajši čas bodo starši razbremenjeni plačila vrtca za drugega otroka. Družine z dvema otrokoma, kjer starejši otrok že obiskuje osnovno šolo, pa do ugodnosti sploh ne bodo upravičene.
Ugodnosti za starše otrok v zasebnih vrtcih še niso povsem jasne ...
Staršem bodo pripadale pravice, ne glede na to, ali je otrok vključen v javni ali zasebni vrtec s kon-
cesijo. Novela zakona pa posebej ne obravnava, ali in kako bodo do ugodnosti upravičeni starši, ki so otroke vpisali v zasebni vrtec (brez koncesije). Na šolskem ministrstvu so napovedali, da bodo podrobnosti, ki urejajo ugodnost brezplačnega vrtca za otroke, vključene v zasebni vrtec, znane v bližnji prihodnosti. Zagotovili pa so: »Starši otrok, ki imajo otroke vključene v zasebne vrtce brez koncesije, so upravičeni do subvencije za drugega in nadaljnjega otroka iz državnega proračuna v obsegu, kot če bi bil
Brez pogojev za velike družine
Če bo torej za družine z dvema otrokoma veljal pogoj, da bo za drugega otroka vrteško varstvo brezplačno le, če bosta oba malčka v vrtcu hkrati, pa novela zakona pravi drugače za družine s tremi ali več otroki. V tem primeru bodo namreč starši upravičeni do brezplačnega vrtca za tretjega in vsakega naslednjega otroka ne glede na to, koliko od sorojencev bo dejansko obiskovalo vrtec.
otrok vključen v istovrstni program javnega vrtca, torej se upošteva višina znižanega plačila, ki jim je določena z odločbo CSD, in cena istovrstnega programa javnega vrtca. Če ima zasebni vrtec višjo ceno od javnega, starši za drugega oziroma tretjega otroka doplačujejo.«
Karmen Grnjak
4 Štajerski
Podravje
petek • 12. marca 2021
Slovenska Bistrica • Prizadevajo si za nenehen razvoj kraja
Letos za investicije 20 milijonov evrov
Občina Slovenska Bistrica 12. marca obeležuje občinski praznik. Zaradi epidemije so tudi letos odpovedali vse tradicionalne prireditve. Župan Ivan Žagar bo sicer v prostorih občine slavnostno podelil občinska priznanja in nagrade za preteklo leto.
»Vsem občanom in občankam v prvi vrsti želim, da s skupnimi močmi uspešno premagamo virus covid-19. Skušajmo v danih razmerah ostati čim bolj pozitivno naravnani in optimistični. Vsekakor je čas za pomoč sokrajanu. To naj bo naše vodilo tudi v prihodnje, ko se bodo vse dejavnosti ponovno zagnale in bomo lahko nadaljevali našo uspešno razvojno zgodbo v tem prostoru,« je v svoji čestitki občanom izpostavil župan Ivan Žagar.
Lani so s 33 milijonov težkim proračunom postorili veliko vsega. Med večjimi investicijami je bila izgradnja novega vrtca v Laporju ter obnovi kopališča in gradu na Spodnji Polskavi.
Zaživel je Kolopark (t. i. pump track steza). Prav tako so vzpostavili mrežo električnih koles v okviru projekta »Zapelji me«. Veliko dela so imeli tudi na področju modernizacije in obnove cestne infrastrukture. V vsaki izmed krajevnih skupnosti jim je uspelo urediti kakšnega od odsekov. Nadaljevali so tudi s projekti za zagotavljanje kakovostnega čiščenja odpadnih voda.
Letos za investicije 20 milijonov evrov
Letošnji proračun dosega skoraj 40 milijonov evrov. Približno polovico denarja bodo namenili za naložbe. Največji projekt, ocenjen na sedem milijonov evrov, je obnova športne dvorane in izgradnja plezalnega centra v središču mesta. Z obnovo vrtca Kebelj, ki je v teku, se bodo zaključila večletna vlaganja v obnovo večine stavb za šolsko in predšolsko vzgojo. Novo podobo bo letos dobila stara OŠ na Vošnjakovi ulici, v katero se bo preselila upravna enota. »S to po-
n-n-n (D
vmy
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Ob 12. marcu - občinskem prazniku občine Slovenska Bistrica vam iskreno čestitamo.
tezo bomo končno uspeli zaokrožiti upravno središče v našem kraju. Prav tako nam je po večletnih prizadevanjih uspelo odkupiti zemljišče, na katerem nameravamo urediti novo avtobusno postajo,« je pojasnil Žagar.
Če bodo pridobili državna sredstva, se bodo lotili še nadgradnje doma starejših občanov in dograditve zdravstvenega doma, planirajo pa tudi več manjših investicij, kot so obnove kulturnih domov ipd.
Nadaljevali pa bodo tudi z obnovo kanalizacije, tako v samem
jetij. Veliko možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa je tudi na področju športa in kulture. Naše prednosti so strateška lega, dobre prometne povezave in veliko zelenih površin.« Ob tem je Žagar dodal še, da so srce
kraja prijazni in zadovoljni ljudje. Dodatne možnosti za razvoj mesta prinaša izgradnja zahodne obvoznice, ki se bo najverjetneje zaključila v začetku prihodnjega leta.
Estera Korošec
Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar je izpostavil številne prednosti občine: zlasti strateško lego, prometne povezave in številne naravne danosti.
centru mesta kot okoliških krajih. Med večjimi posegi bo ureditev kanalizacije v višini pet milijonov evrov v Zgornji Polskavi.
Slovenska Bistrica privablja nove občane
Župan Žagar kljub epidemiji opaža konstantno rast tako v gospodarskem kot družbenem sektorju. To se kaže tudi v priseljevanju novih občanov. »Bistriča-ni imajo veliko možnosti za zaposlitve, saj imamo ob Impolu tudi več manjših, zelo uspešnih pod-

in občanov.
Čestitke ob prazniku Občine Slovenska Bistrica!
KOMUNALA
SLOVENSKA BISTRICA
PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORtTVt d o.o
«vsHáfc
v 1 Jf
i M- M ■ ja "y
-OTO: CG
Sv. Andraž • Pod šolo bo zraslo novo naselje
Prostora za 14 hiš
Novi občinski prostorski načrt so v Svetem Andražu po več letih priprav uspeli potrditi konec leta 2019, zdaj je zunaj osnutek podrobnega prostorskega akta za parcelo, ki leži jugovzhodno od naselja Vitomarci.
Foto: SD
Novo stanovanjsko naselje 14 hiš bo zraslo pod šolo, jugovzhodno od naselja Vitomarci.
Kot razlaga županja Darja Vudler Berlak, bodo mesec dni na osnutek pridobivali mnenja, šele nato gre v javno razpravo, računajo pa, da bodo vsi postopki zaključeni v štirih mesecih. Omenjeno zemljišče je veliko slab hektar, na njem pa je po načrtih prostora za gradnjo 14 individualnih stanovanjskih hiš s celotno komunalno infrastrukturo in tudi novo cesto. Novo naselje je v prvi vrsti namenjeno bivanju, dovoljene pa so tudi nemoteče spremljajoče dejavnosti, ki ne bodo presegale 50 m2 površine v objektu. Posebnih omejitev za tip gradnje, kot je denimo naklon strehe ali število etaž, občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) ne predvideva, vendar pritličje posamezne hiše naj ne bi presegalo 100 m2 oziroma v celoti 200. So pa glede velikosti dovoljene tudi izjeme, in sicer v primeru združevanja objektov na parcelah.
Stroške priprave dokumentacije zunanjih izvajalcev je kril zasebni lastnik, zemljišče pa je delno gradbeno in delno kmetijsko, vendar za pripravo OPPN ni bila potrebna sprememba namembnosti, saj so načrti narejeni tako, da se na kmetijskem delu ne bo gradilo. (SD)
Hajdina, Duplek • 860.000 evrov za prenovo dveh šol in vrtca
Dobili denar za energetske prenove šol
Občini Hajdina in Duplek sta bili uspešni s skupno prijavo na razpis za energetsko sanacijo šolskih stavb. Skupaj sta si v ta namen zagotovili 860.000 evrov nepovratnih sredstev. Izbira izvajalca del pa ne bo v njihovih rokah, pač pa zasebnika, s katerim so podpisali javno-zasebno partnerstvo, podjetja Plistor.
Foto: CG
Energetska prenova mora biti končana do začetka novega šolskega leta.
Občina Hajdina je v konzorciju z občino Duplek sodelovala pri projektu celovite prenove javnih objektov. Oboji so se prijavili s prenovo šolskih stavb, Hajdinčani pa so prijavili še prostore vrtca. Vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev sta občini oddali skupaj, novembra lani, saj posamično ne bi izpolnjevali vseh pogojev za prijavo - vrednosti načrtovane investicije. Denar bodo v celoti prejeli letos, in sicer maksimalno možno višino nepovratnih sredstev.
Energetska sanacija bo na Haj-dini zajemala izdelavo fasade novega dela šole in telovadnice, menjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo podstrešja v mansardi in telovadnici, prenovo razsvetljave, prenovo ogrevalnega vira oziroma vgradnjo toplotne črpalke voda/voda, vgradnjo ter-mostatskih ventilov, posodobitev sistemov prezračevanja, ... Sistem ogrevanja bodo prenovili tudi v vrtcu, vgrajena bo prav tako toplotna črpalka voda/voda, prenovili bodo tudi razsvetljavo.
Hajdini 400.000, Dupleku 460.000 evrov
Skupna vrednost energetske prenove, ki jo financira Ministrstvo za infrastrukturo, je 860.000 evrov, od tega si je občina Hajdina zagotovila 400.000 evrov, preostanek bo šel za dupleški del investicije. „Energetska sanacija mora biti zaključena do 1. septembra 2021. Zdaj mora podjetje Plistor, s katerim smo podpisali javno-zasebno partnerstvo, izbrati izvajalca del. Zadovoljni smo, da nam je uspelo.
Pokazali smo, da je v slogi moč in skupaj z občino Duplek uspeli zagotoviti prepotrebna sredstva," pravi župan Stanislav Glažar.
Upajo še na denar za rekonstrukcijo podstrešja
Dodatno se je občina odločila, da v plane za letos vključi tudi rekonstrukcijo podstrešja v starem delu objekta, s čimer bi šola pridobila dodatno učilnico, mul-timedijsko učilnico in knjižnico. „Prav tako se bo uredil prehod med podstrešjem in novim delom
šole ter vgradilo osebno dvigalo," pojasnjuje župan. V sklopu te investicije želijo prenoviti dodatnih 380 kvadratnih metrov.
Ker tega dela investicije, rekonstrukcije podstrešja ni možno vključiti v projekt energetske sanacije, so se prijavili na drug razpis šolskega ministrstva. Če bodo tudi na tem uspešni, bi prav tako začeli delati še letos. Do začetka novega šolskega leta bi tako hajdinska šola lahko doživela temeljito prenovo in pridobila potrebne dodatne šolske prostore.
Dženana Kmetec
petek • 12. marca 2021
Turizem
Štajerski	5
Videm • Najprej sanacija stanja po covidu
Načrte o turizmu upočasnili
Župan občine Videm Branko Marinič je že pred časom napovedal ustanovitev zavoda za turizem in postavitev razglednega stolpa v Halozah. Videmčani priložnost za razvijanje turizma vidijo v lepotah haloške krajine, pridelavi vrhunskih vin, kulturni dediščini, njihova velika prednost je bližina avtoceste.
Foto: MZ
Na Pošti Slovenije so povedali, da selitev na novo lokacijo načrtujejo aprila letos. V prostorih, kjer je Pošta sedaj, ima občina Videm namen urediti poslovni prostor za delovanje javnega zavoda za turizem.
Zaradi epidemije so se načrti o turizmu v Halozah nekoliko upočasnili. „Turizem je ena od gospodarskih panog, ki jo je pandemija korona virusa najbolj prizadela. Zaradi tega smo tudi mi nekatere namere upočasnili. To pa ne pomeni, da se v prihodnje ne bomo lotili vsega, kar smo napovedovali. Kar se tiče ustanavljanja javnega zavoda za turizem, čakamo na prostore ob gasilskem domu, v katerih je sedaj poslovalnica Pošte Slovenije. Tudi o lokaciji za postavitev razglednega stolpa se še nismo dokončno odločili, kje bi jo izbrali. Trudili se bomo, da bi oboje v kratkem uredili. Je pa res, da bodo zaradi posledic epidemije prioritete naslednjega obdobja morda na katerem drugem področju. Osredotočili se bomo na tista, ki bodo usmerjena v sanacijo stanja po covidu. Iz naslednje finančne perspektive se nadejamo občutne finančne pomoči. Pogoj pa je, da morajo biti projekti pripravljeni. Ko je pojavi razpis za državna ali evropska sredstva, je treba imeti projekt izdelan. Vsak projekt zahteva čas in denar, pa tudi pridobitev vseh potrebnih soglasij in dovoljenj," je povedal prvi mož videmske občine.
Združiti neizkoriščene potenciale
Ideja o ustanovitvi zavoda za turizem je bila lani sredi leta v občini Videm sicer zelo živa oziroma aktualna. „Veliko je neizkoriščenih potencialov in še več razvojnih priložnosti. Učinkovitega upravljanja destinacije ne more biti brez jasne in podrobne analize trga ter okolja turističnih trendov. Trenutno nimamo organizacije, ki bi povezovala deležnike s področj turizma, prav tako nimamo nobene oblike trženja in promoviranja destinacije. Prodaja turističnih storitev v naši občini ni povezana, temveč vsak posameznik išče prodajne poti po svojih kanalih. Želimo ustanovitvi organizacijo, ki bo skrbela za povezovanje ponudnikov in skupno promocijo, oblikovala ponudbene pakete ter na enem mestu nudila vse potrebne informacije. Odločili smo se za ustanovitev javnega zavoda za turizem. Menim, da je potreben celovit in povezovalen pristop z jasno trženjsko strategijo. Ustanovitev zavoda je prvi korak k temu, s postopnim razvojem bo sledila nadgradnja," je potrebo po ustanovitvi zavoda za turizem v času lanskih poletnih počitnic predstavil videmski župan Marinič.
MZ
Slovenija, Hrvaška • Poletna turistična sezona
Covid potni listi realnost
Vodja hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak je ta teden dejal, da so na ravni Evropske unije določili videz potrdil o cepljenju proti covidu-19.
Pojasnil je, da so se načeloma dogovorili o informacijah, ki jih bo vsebovalo potrdilo, kot so ime in priimek cepljene osebe, vrsta uporabljenega cepiva, datum cepljenja in serijska številka cepiva.
Meni, da bodo potrebni najmanj trije meseci, da bi uveljavili potrdila, za katera se že uporablja izraz covidni potni listi. Ni še jasno, ali bodo potrdila v obliki »pametnih« kartic, ali pa bodo to kartončki s QR kodo, ki jo bo mogoče prebrati z mobilnim telefonom. Turistične države si sicer prizadevajo, da bi potrdila o cepljenju dobila svojo vlogo tudi pri prehodu meje kot nadomestek za negativni test PCR ali karanteno. Z negativnim testom PCR bodo državljani lahko še naprej potovali, tudi če niso cepljeni.
(staj
Haloze • Načrtujejo nakup mobilnih e-kolesarnic in e-koles
»Eko mobilnost« v Halozah
Haloške občine nameravajo do poletja obogatiti turistično ponudbo z električnimi kolesi, s katerimi bo mogoče premagovati tudi zahtevnejše haloške vzpone. Podobne ponudbe so v Sloveniji že zaživele in so med kolesarji vse bolj priljubljene.
Aktivnosti projekta »Naša Drava« na območju LAS Haloze:
•	Občina Cirkulane: oglasna tabla, stojalo za kolo, solarna svetilka, publikacija arheologija, koši in klopi
•	Občina Gorišnica: tri mize s klopmi
•	Občina Podlehnik: e-kolesarnica, štiri e-kolesa, zloženka, predstavitvena tabla
•	Občina Zavrč: e-kolesarnica, štiri e-kolesa, šest navadnih koles
•	Občina Majšperk: e-kolesarnica, štiri e-kolesa
•	Skupne aktivnosti na območju LAS Haloze: idejna zasnova za vstopno-izstopna mesta na Dravi in Dravinji, fotografiranje dogodkov, izobraževalna delavnica Svet ob Dravi, Organizacija dogodka arheologija
V Podlehniku bo mobilna e-kolesarnica postavljena na mestu, kjer je imel Dars info točko.
Foto: Sta/M24
E-kolesa bodo spravljena v mobilni e-kolesarnici zaprtega tipa.
Z razvojem kolesarskega turizma se krepi kolesarska mobilnost. Ne nazadnje več kolesarjev ustvarja tudi večje potrebe po vlaganju sredstev v izgradnjo kolesarske infrastrukture in izboljšanje ponudbe. Sredstva za vzpostavitev produkta jim je uspelo pridobiti v okviru medlasovskega projekta »Naša Drava«.
Tri premične e-kolesarnice bo dobavilo iško podjetje Kig, d. d., ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Ena kolesarnica stane okoli 14.000 evrov. Postavljene bodo na treh izbranih lokacijah v Podlehniku, Zavrču in Majšperku.
Gre za premični objekt zaprtega tipa s solarnim polnjenjem. Zaprti tip e-kolesarnice so izbrali iz varnostnih razlogov. V njih bodo na-
mreč shranjena kolesa v vrednosti več kot 2.000 evrov. E-kolesarnice bodo zaklenjene, izposoja pa bo mogoča samo posredno. Prevzem ključa bo mogoč na bližnji infotoč-ki, občinskih prostorih ali gostinskih ponudnikih. Kolesarski turist se bo najverjetneje moral tudi registrirati in plačati kavcijo za najem kolesa.
»Na trgu primanjkuje električnih koles«
Nakup električnih koles pa se nekoliko zapleta. Na javni razpis občine Podlehnik za dobavo e-ko-les in mehanskih koles se ni prijavil nihče. Zato bodo dobavitelja po besedah župana Sebastiana Toplaka poskušali najti neposredno. Je
pa v tem trenutku na trgu nekaj težav, saj je dobava električnih koles otežena.
Glede na zahtevnejši teren nameravajo kupiti tako imenovani cross country tip e-koles.
V prihodnje načrtujejo širitev in vzpostavitev širše mreže e-kole-sarnic, večje število e-koles, vključitev turističnih in ostalih točk za izmenjavo baterij, oblikovanje skupnih turističnih produktov, vzpostavitev spremljanja koles in samopostrežne izposoje električnih koles.
Predvidena skupna vrednost projekta vseh lokalnih partnerjev LAS Haloze znaša 116.325 evrov, od tega je predvidenih 83.232 evrov nepovratnih sredstev.
Estera Korošec
Foto: CG
Lenart • Zasebnik prenavlja zapuščeno stavbo
V središču mesta nastaja prvi hostel
Glede na to, da prenočišč v Lenartu močno primanjkuje, bo še kako dobrodošla odločitev zasebnika, da zapuščeno stavbo v Kraigherjevi ulici, v kateri je bila nekoč lekarna, preuredi v hostel.
Nepremičnina je novega lastnika že vse od leta 2015 večkrat zaman iskala na dražbah, pred kratkim pa jo je kupil lenarški podjetnik Gregor Breznik in zanjo odštel 60.000 evrov. Čeprav je stavba na zunaj videti zelo urejena, saj ima novo fasado, pa tudi notranjost so prejšnji lastniki že obnavljali, obnova po Breznikovi oceni ni bila opravljena, kot bi morala biti. Tako med drugim ni ustrezne izolacije, tudi estrihi so različnih višin, zato ga čaka celovita sanacija, v katero bo za začetek vložil 80.000 evrov. Bivalni prostori merijo 160 kvadratnih metrov, v kleti jih je še 30. Do maja prihodnje leto bi rad v njih uredil hostel, v katerem bodo za začetek tri sobe, kuhinja in jedilnica, če se bo hostel »prijel«, pa je dovolj prostora za širitev dejavnosti, pravi Breznik.
Tudi župan novico izvedel iz medijev
Na področju gradnje in rekonstrukcij se v Lenartu zadnje čase
res veliko dogaja, z zadovoljstvom ugotavlja lenarška svetnica Mojca Čep. »Veseli me, da skoraj na vsakem koraku vidim kakšno gradbišče, bodisi se gradijo nova stano-
vanja bodisi poslovni prostori, saj to pomeni, da se občina razvija in živi. Me pa moti, da moram o investicijah v Lenartu izvedeti na ulici ali po Facebooku, namesto da bi
Prvi lenarški hostel bo svoje prostore dobil v stavbi, kjer je bila nekoč lekarna.
me z njimi seznanil župan. Prav bi bilo, da bi bili svetniki o dogajanju v občini pravočasno informirani in da bi lahko imeli na vprašanja občanov, ki se obračajo na nas, tudi ustrezne odgovore. Zdaj pa smo tako rekoč odrezani od informacij, zaradi česar pred ljudmi izpademo precej neverodostojni.«
Da na občini ne skrivajo nobenih informacij, ji odgovarja župan Janez Kramberger. »Če nas kdo vpraša za kakšno investicijo, o njej povemo, kar vemo. Za posege, pri katerih smo kakorkoli soudeleženi, vas sproti obveščamo, težje je pri zasebnih investitorjih. Ne morete pričakovati od mene, da bom hodil od enega do drugega in vsakega spraševal, kaj in kdaj bo delal. Poleg tega so vlagatelji, ki sploh ne želijo obelodaniti svojih načrtov, doklerse sami tako ne odločijo. Četudi poznam podrobnosti, moram v takem primeru njihovo odločitev spoštovati. Kar se gradnje hostla tiče, pa sem novico o tem tudi sam izvedel iz medijev.«
Senka Dreu
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
petek • 12. marca 2021
Ptuj • Kaj vse plava v ptujski podtalnici pri Gajkah
Organski onesnaževalci, kemikalije in težke kovine
Republiška inšpekcija za okolje in prostor (IRSOP) od leta 2019 na odlagališču Gajke izvaja nadzor. Razlog: onesnaženje podtalnice.
Na odlagališču Cero Gajke je sedem vrtin, ki služijo analizi podzemne vode.
Preseganje opozorilnih in mejnih vrednosti onesnaževalcev podzemne vode je zaznano v vrtinah na odlagališču. Meritve v letu 2019 so kot problematične izpostavile koncentracije organskih snovi v vodi (TOC - celotni organski ogljik), nitrita, mangana in atrazina. Zaradi preseganja navedenih parametrov je inšpekcija Javnim službam (JS) Ptuj, ki upravljajo odlagališče, naložila izvedbo sanacijskih ukrepov. Rezultati ene od analiz, ki so jo naročile JS Ptuj, so pokazali, da bi lahko bil vir onesnaženja staro odlagališče Brstje. Geološki zavod Slovenije (GeoZS) v svoji študiji ne izključuje možnosti, da bi lahko podtalnico onesnaževalo tudi odlagališče Gajke. »Čeprav pomembnejšega vpliva odlagališča Gajke niso zaznali, GeoZS ugotavlja, da vpliva, vsaj teoretičnega, ni mogoče povsem izključiti,« so povedali na IRSOP in dodali: »Vodno bilančni izračun ne kaže izcejanja izcedne vode iz odlagališča (Gajke) v podzemno vodo. Vendar pa v študiji ugotavljajo, da ta izračun zaradi prevelike negotovosti ni ustrezen kriterij. GeoZS še navaja, da bo
natančna opredelitev oksidacij-sko-redukcijskih razmer v prostoru, ki je predvidena v prihodnje, omogočala bolj zanesljivo oceno dejanskega stanja.«
Meritve v 2020: še več različnih strupov
Meritve za lansko leto je v Gajkah izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLOZH) iz Maribora. JS Ptuj so poročilo meritev (monitoringa) okoljski inšpekciji predložile konec letošnjega februarja. »Presežene so opozorilne spremembe TOC (organskega ogljika), AOX (organskih halogenih spojin), nitrita, mangana, živega srebra, lah-kohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov, diklorometana in atrazina,« prisotnost onesnaževalcev v podravski podtalnici pri Gajkah naštevajo na IRSOP. Ocenjujejo, da bi lahko onesnaženje izviralo iz kmetijske dejavnosti.
Problematične pa niso samo vrednosti onesnaževalcev v vrtinah podtalnice, temveč tudi na iztoku čistilne naprave na odlagališču. »JS Ptuj so nas v letu 2020
pisno obvestile, da so bili rezultati meritev na iztoku čistilne naprave v kanalizacijo preseženi. Delovanje čistilne naprave so preverili in napako odpravili. Po zagotovilu podjetja so bili parametri v nadaljnjih meritvah na iztoku izcednih vod v javno kanalizacijo skladni s predpisano zakonodajo in okolje-varstvenim dovoljenjem.«
JS Ptuj: »Gajke niso onesnaževalec«
Čeprav GeoZS, kot ga povzema IRSOP, meni, da Gajk zaradi prevelike negotovosti vodnobi-lančnega izračuna kot izvora onesnaženja podtalnice ni moč popolnoma izključiti, so v JS Ptuj prepričani drugače. »Menimo, da do preseganj vrednosti v dveh vrtinah ne prihaja zaradi odlagališča Cero Gajke, temveč zaradi drugih zunanjih dejavnikov, kar potrjujeta analiza iz leta 2019 in poročilo iz leta 2020. Poročilo so izdelali na GeoZS in Inštitutu Jožef Štefan. Na podlagi navedenega sanacijski ukrepi na odlagališču niso potrebni.«
Mojca Zemljarič
Grmada smeti na vzhodni strani nestabilna
Odločitev mestnega sveta je, da se obstoječe odlagalno polje v Gajkah, ki predstavlja goro stisnjenih in v bale zavitih odpadkov, zapre. Težava, ki jo mora Mestna občina (MOj Ptuj kot lastnica odlagališča sanirati, je nestabilnost vzhodne brežine odlagalnega polja. Mišljeno je namreč bilo, da bi se odpadki prvega (obstoječega in zapolnjenega) odlagalnega polja ter drugega nalagali drug ob drugih. Ker je drugo odlagalno polje prazno, bo potrebno vzhodno brežino utrditi oziroma stabilizirati, za kar potrebujejo gradbeno dovoljenje. »Šele po izgradnji vzhodne brežine se bodo lahko dejansko začela tudi zapiralna dela na površini odlagalnega polja,« so navedli na MO Ptuj. Dodali so še, da bi birokracija v zvezi z gradbenim dovoljenjem za sanacijo brežine lahko vzela kar nekaj časa, tudi leto ali dve. Pred sanacijo brežine pa odlagališča ne bodo začeli zapirati.
Ptuj, Ormož • Kako dve največji spodnjepodravski občini skrbita za sv
Lani iz občinskih proračunov
V interesu vsake občine je skrb za ugodne življenjske razmere slehernega občana znesku lani za pomoč občanom, pa tudi društvom in dugim institucijam preko raz
MO Ptuj je zagotovila slab milijon evrov, občina Ormož pa nekja manj kot 1,4 milijona evrov. »Radodarnej-ša« je bila torej občina Ormož.
Štipendije, pomoč ob rojstvu otroka, socialna pomoč ...
Tovrstna finančna podpora občanom je za občine zakonsko popolnoma neobvezna, vendar bi na območju Spodnjega Podravja težko našli občino, ki je občanom ne zagotavlja. Tako je MO Ptuj v preteklem letu kot pomoč staršem ob rojstvu otroka namenila skupno 18.700 evrov, občina Ormož pa 16.300. Za štipendije in študijske pomoči je MO Ptuj zagotovila
dobrih 23.000 evrov, občina Ormož pa kar dobrih 62.000 evrov.
Obe občini sta pripravljeni priskočiti občanom na pomoč v primeru, če se znajdejo v hudi finančni stiski. Zagotavljata namreč enkratno socialno pomoč zaradi materialne ogroženosti. MO Ptuj je lani zagotovila dobrih 6.000 evrov, občina Ormož pa dobrih 9.000 evrov.
MO Ptuj z močno podporo kulturnim dejavnostim
Obe občini s proračunskim denarjem podpirata prostočasne dejavnosti na področju kulture in športa. Na področju kulture po pričakovanju
močno izstopa MO Ptuj, ki je zgolj za ljubiteljsko kulturo namenila več kot 160.000 evrov. Od tega je največja vsota denarja, več kot 100.000 evrov, bila namenjena za festivale, za delovanje društev pa 48.000 evrov. Društva in druge organizacije lahko kandidirajo še na razpisih za sofinanciranje prireditev. Na MO Ptuj so pri tem lani zagotovili dodatnih 71.000 evrov. Občina Ormož je za delovanje kulturnih društev namenila precej manj denarja, dobrih 27.000 evrov.
Skupno kar 450.000 evrov za šport
Medtem ko je MO Ptuj po izdatkih na področju kulture v preteklem
Foto: arhiv Svet24
Visoka pomoč staršem vrtčevskih otrok
Občini poleg subvencioniranja plačila vrtcev staršem zagotavljata dodatno znižanje oskrbnine za otroke, denimo, če otrok zboli ali v času odsotnosti (poletne rezervacije). V preteklem letuje MO Ptuj namesto staršev pokrila dobrih 190.000 evrov stroškov. Mnogo manj denarja je za te namene zagotovila občina Ormož - dobrih 27.000 evrov. A pri tem je treba tudi povedati, da so v Ormožu namenili kar 212.000 evrov za dodatne programe v vrtcih in šolah. S tem so različne vsebine zagotovili tudi tistim kratkohlačnikom, kijih marsikateri starš ne bi mogel plačevati.
Foto: CG
Foto: CG
petek • 12. marca 2021
V središču
Štajerski	7
oje občane in institucije
' občanom pol milijona evrov pomoči
i, za kar lahko, ni pa nujno, občine poskrbijo tudi z različnimi finančnimi pomočmi. Občini sta v skupnem mih transferjev in javnih razpisov namenili več kot dva milijona evrov proračunskih sredstev.
Delež podpore MO Ptuj in občine Ormož glede na proračunske odhodke v letu 2020:
Občina	Odhodki po veljavnih proračunih	Neobvezna podpora skupno^i	Delež v %
Ptuj	34.559.000 evrov	965.000 evrov	2,8
Ormož	20.600.000 evrov	1.354.000 evrov	6,6
Vir: MO Ptuj in Občina Ormož
V preteklem letu je občina Ormož (v zaokroženem znesku) namenila 389.000 evrov več proračunskega denarja kot podporo skupnosti v obliki raznih finančnih pomoči občanom, društvom, kmetijstvu, gospodarstvu ... Z vidika predvidene višine odhodkov občin pa je bil ormoški občinski proračun pravzaprav še radodar-nejši. Izdatki za tovrstno podporo so v ormoškem proračunu predstavljali 6,6 % predvidenih odhodkov, v ptujskem pa 2,8 %.
letu močno vodila, pa sta na področju športa bili občini bistveno bolj izenačeni. MO Ptuj je zagotovila skupno okoli 260.000 evrov, občina Ormož pa skoraj 190.000 evrov. Na obeh občinah so zagotovili, da je bilo za podporo tem področjem lani predvidenega več denarja. »Zaradi epidemije razni dogodki
niso bili mogoči, tako da društva niso izvajala vseh programov ali pripravljala prireditev,« je dejal Mirko Šerod, vodja oddelka za finance in računovodstvo občine Ormož. Pojasnil je tudi, da se iz leta v leto prilagajajo potrebam občanov. »Porabo sredstev preverjamo in prilagajamo vsako leto ob pripravi
proračuna. V letu 2021 že zagotavljamo več sredstev pri spodbujanju začetnih investicij v razširjanje dejavnosti (gospodarstvo). Če se izkaže, da za neko področje ali sredstva ni zanimanja, denar v naslednjem letu prerazporedimo za druge namene,« je še pojasnil Šerod.
Podpora humanitarnim organizacijam; v Ormožu največ denarja RK
Pomembno vlogo v družbi imajo tudi humanitarne organizacije, ki jih obe občini podpirata. Občina Ormož je tako sofinancirala delovanje območne organizacije RK Ormož in delovanje humanitarnih društev v skupnem znesku 58.000 evrov. Največji delež, 49.000
Foto: arhiv ST
Gimnaziji Ormož kar 140.000 evrov
Znano je, da bi bil obstoj ormoške gimnazije ogrožen, če občina ne bi zagotavljala izdatne finančne pomoči. V preteklem letuje za to namenila 141.000 evrov. V prihodnjem šolskem letu se obeta nova smer izobraževanja - zdravstveni tehnik. Če bo program zaživel in bo vpis zadovoljiv, gre pričakovati, da se bo potreba po sofinanciranju z leti zmanjšala.
Foto: arhiv Svet 24 in arhiv ST
evrov, naj bi prejel območni RK.
»MO Ptuj je v preteklem letu prav tako financirala OZ RK in ptujsko Karitas v skupni višini 26.000 evrov. Sofinanciramo še nekatere socialnovarstvene programe, ki so namenjeni lajšanju stisk občanov, kot so Donirana hrana, Program za brezdomce, Kapljica in Laična pomoč družinam,« so navedli na MO Ptuj. V te namene so v preteklem letu zagotovili skoraj 80.000 evrov.
Podpora gospodarstvu in kmetijstvu
Obe občini sta naklonjeni podpori gospodarstvu in kmetijstvu. MO Ptuj je lani preko javnega razpisa za razvoj podjetništva namenila 60.000 evrov, podjetniki pa so lahko kandidirali tudi za organizacijo dogodkov in prireditev v starem mestnem jedru (19.500 evrov). Za razvoj kmetijstva je bilo porabljenih 26.000 evrov.
Občina Ormož je pri tem razdelila krepko več denarja. S subvencijami, oprostitvami prispevkov, sofinanciranjem in javnimi razpisi je bilo razdeljenih 210.000 evrov. Pri tem najbolj izstopajo subvencije na področju kmetijstva (52.000 evrov) in sofinanciranje delovanja Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož (51.000 evrov).
Vsota, ki sta jo lani občini namenili za občane preko raznih transferjev, pomoči, razpisov ali zagotavljanja bogatih vsebin, je pravzaprav velika. Ta denar bi občini lahko namenili za investicije, kot je gradnja komunalne infrastrukture v industrijski coni, prenova kake šole, vrtca ali postavitev urgen-tnega centra. Tudi to je namreč neke vrste pomoč občanom, le da ni tako direktna. Je pa tudi res, da nobena investicija v kakršnokoli infrastrukturo ni vredna svojega denarja, če v občini ni perspektive za razvoj, če občani nimajo denarja za osnovne življenjske potrebe ali celo otroci ne svojega doma.
Karmen Grnjak
Ptuj • Prenova Peršonove precej dražja
S 580.000 na 795.000 evrov
Obnova Peršonove ulice naj bi stala 580.000 evrov, tolikšna je bila vrednost pogodbe med ptujsko občino in izbranim izvajalcem gradbenih del. Rok za dokončanje se je iztekel konec novembra lani, a so ga podaljšali za več kot pol leta. Zraven časovne dinamike pa se je spremenila tudi finančna konstrukcija: investicija seje podražila za več kot 200.000 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Dela naj bi v celoti zaključili do konca aprila.
MO Ptuj je za izvedbo del za obnovo Peršonove ulice izbrala občinski podjetji, Javne službe Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Dela so začeli 7. septembra lani, zaključili naj bi do konca novembra, kar pa je bil očitno nerealno zastavljen terminski plan.
V	okviru investicije se namreč izvaja obsežna obnova ceste v skupni dolžini 1.334 metrov, ki zajema ureditev dotrajanega vozišča, zamenjavo obstoječe komunalne infrastrukture, ureditev površin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave, odvodnjavanja in rekonstrukcijo križišča Peršonove ulice z Ulico 5. Prekomorske.
Celotno naložbo bo plačala MO Ptuj, kar je februarja soglasno potrdil tudi mestni svet, a precej dražje, kot je bilo planirano. Vrednost po investicijskem programu je zdaj ocenjena na kar 794.000 evrov. Občutna, več kot 200 tisočakov težka podražitev, naj bi bila, tako zatrjujejo na ptujski občini, posledica povečanja obsega del: »Gre za menjavo celotnega tampona ceste, dodatno gradnjo opornih zidov, zamenjavo dela javne razsvetljave in ureditev priključne ceste.« Šele po začetku gradbenih del naj bi postalo jasno, da je tampon po celotni površini v zelo slabem stanju, kar je ključni razlog za podražitev. Ker se je izkazala še potreba za ureditev ene izmed priključnih cest na tem območju, pa so v sklopu te investicije uredili tudi to. Gre za cesto Avgusta Hlupiča, nasproti gostišča Grabar.
um • V • V V	| • 1	V • V V	(	||	,	*
Križišče ali krožisče pri Šolskem centru?
Trenutno pa poteka projektiranje dela, kjer se Peršonova ulica križa z Volkmerjevo. Šele takrat bo znano, kakšna bo dokončna ureditev na tem območju. Kot je možno sklepati iz zadnjega odgovora občine, obstaja tudi možnost, da bo urejeno zgolj križišče in ne krožišče, kot so prvotno načrtovali. Problematičen ostaja tudi zgornji del ceste, kjer se križata Peršonova in Ulica 5. Prekomorske, predvsem zaradi slabe vidljivosti. Med predlogi za ureditev na tem območju je bila postavitev semaforjev. Teh ni v planu, kot zagotavljajo na MO Ptuj, pa imajo v načrtu druge ukrepe, ki naj bi izboljšali prometno varnost na tem območju. Kot ukrep za umirjanje prometa naj bi na območju križišča 5. Prekomorske izvedli dvignjeno ploščad na celotnem območju križišča.
V	lanskoletnem proračunu je občina za obnovo Peršonove ulice zagotovila 673.000 evrov, letos dodatnih 119.000 evrov: skupaj torej 794.000 evrov.
Dela na terenu so v zaključni fazi, dokončanje predvidevajo do konca aprila z izvedbo finega asfaltiranja.
Dženana Kmetec
Občina ceste ne bo obnavljala vsaj do leta 2024
Tako zaradi gradbenih del na Peršonovi ulici kot gradnje novih hiš, pa tudi bloka, seje močno poškodovala že tako slabo grajena cesta v Rabelčji vasi do vila blokov. Na ptujski občini sicer pravijo, da se zavedajo nujnosti njene sanacije, a je v planu investicij ni. »Celotno cesto je treba narediti na novo, saj je bila že v osnovi zelo slabo izvedena. Glede na to, da so tam še proste parcele in se bo najbrž še gradilo, se zavedamo, da bo tudi to treba urediti. Investitorji imajo pogoj, da cesto, ki bo morebiti poškodovana zaradi gradnje, spravijo v prvotno stanje, k čemur jih bomo tudi pozvali. Obnova te ceste pa bo na vrsti šele takrat, ko se bo glavnina gradenj tam zaključila, vsekakor pa ne pred letom 2024,« je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek.
8 Štajerski
Podravje
petek • 12. marca 2021
Starše • Svetniki so prižgali zeleno luč
V	gradnjo nove šole že spomladi
Na občini Starše v teh dneh na trnih pričakujejo odločitev Ministrstva za šolstvo, ali bo odobrilo 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo nove POŠ Marjeta. Kljub temu pa je bil pred kratkim storjen velik napredek.
V	drugi polovici februarja je župan Stanislav Greifoner (kot napovedano) sklical dopisno sejo občinskega sveta z namenom, da se svetniki dokončno opredelijo v zvezi z novim projektom izgradnje POŠ Marjeta. Investicijsko dokumentacijo za predlagano obliko marješke podružnice je občinski svet podprl, torej 4.328.000 evrov vredno investicijo. Kot izhaja iz projektne dokumentacije, lahko kmalu pričakujemo objavo javnih razpisov za izvajalce del na projektu, v maju pa naj bi bile sklenjene pogodbe. Če pri izbiri izvajalca ne bi prišlo do neželenih zapletov, bi rušitev starega objekta in gradbena dela začeli že v juniju, zaključili pa bi v juliju v prihodnjem letu. Učenci pa naj bi v nove prostore zakorakali v začetku šolskega leta 2022/23.
Foto: Občina Starše
Na skici je nova POŠ Marjeta, za njo pa je vidna športna dvorana, ki bi ju v okviru projekta zgradili. Investicija naj bi obsegala še podiranje obstoječe šolske stavbe, prastare osnovne šole ter stare neuporabne športne dvorane in ureditev zelenih površin. Dodatno pa bodo uredili tudi parkirišča, dovozno pot in obračališče za šolski avtobus.
Gradbeno dovoljenje je pravnomočno
Zaradi premestitve športne dvorane so na občini morali pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Ob koncu preteklega meseca je le-to že postalo pravnomočno, naposled pa so projekt prijavili tudi na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Če bi bili na razpisu uspešni, si obetajo 1.245.000 evrov nepovratnih sredstev ministrstva, pričakujejo pa tudi 443.000 evrov priliva od EKO sklada. Če bodo uspešni pri črpanju nepovratnih sredstev, bi investicija občinski proračun obremenila v višini 2.640.000 evrov.
Karmen Grnjak
Haloze • Javna razsvetljava s solarnimi svetilkami
Izkušnje Vidma in Cirkulan so pozitivne
Haloze veljajo za specifičen teren s številnimi griči in strmimi pobočji. Ker želijo občine ljudem zagotoviti javno razsvetljavo, se v vse večji meri odločajo za postavitev solarnih svetilk. Da bi visoko v breg vlekli kabel in postavljali svetilke, je marsikje v Halozah skoraj nemogoče ali presneto drago. Zato so ubrali drugo pot in tako nekaj deset solarnih svetilk javne razsvetljave v Halozah že stoji.
»Zaradi specifičnosti terena se je za območje občine Videm v gričevnatem predelu izkazalo, da je polaganje kablov v večji dolžini za dve ali tri svetilke javne razsvetljave prevelik strošek. Na trgu so se pojavile solarne svetilke različnih proizvajalcev. Glede na specifiko smo se odločili, da bomo poskusno v prvi fazi postavili deset solarnih svetilk. Sedaj smo že na številki 25, namestili smo jih v različnih krajih. Treba je vedeti, da mora biti za delovanje teh svetilk zagotovljeno dovolj svetlobe. Tako nam ne pridejo v poštev v gozdu ali nekje v globoki senci za bregom. Paziti moramo, da jih postavljamo na jase, robove gozdov, največ jih nameščamo na mestih, kjer so avtobusna postajališča za šolske prevoze. Izkušnje so pokazale, da delujejo dobro. So izredno tehnično dovršene, enostavne za montažo, njihova življenjska doba je dokaj dolga. Ko se solarni del iztroši, se dajo elementi tako preprosto zamenjati, kot da bi zamenjali žarnico. Praksa je pokazala več dobrih kot slabih lastnosti, zato se jih bomo tudi v prihodnje posluževali. Svetilke na terenu postavljajo sodelavci našega režijskega obrata. Postavijo temelj, namestijo drog, zmontirajo in zadeva deluje. Cena ene svetilke je med 800 in 1.000 evrov. Prednost je tudi, da nimamo mesečnega stroška za električno energijo. Moram poudariti, da nam služijo zelo dobro. Morda smo bili v začetku z njihovo rabo
Foto: solarneluci.com
Haloške griče in pobočja osvetljujejo svetilke s solarnim napajanjem. Fotografija je simbolična.
nekoliko neizkušeni in nismo upoštevali dejavnika zadostne osvetlitve lokacije, da se akumulator dovolj napolni in svetilka ustrezno sveti. Sedaj točno vemo, kakšno lokacijo je treba izbrati,« je izkušnje s solarnimi svetilkami za namen javne razsvetljave opisal župan občine Videm Branko Marinič.
Osvetlili pot proti sv. Ani
Tudi županja občine Cirkulane Antonija Žumbar ima o delovanju
solarnih svetilk zelo dobro mnenje. »Še najbolj zadovoljni pa so ljudje. Niti ene kritike na račun njihove postavitve ni bilo od ljudi. Lani smo jih kupili 25, dve od njih stojita v Medribniku, ostale v Dolanah. Med drugim smo osvetlili cesto proti sv. Ani in cesto v smeri Gradišč. Samo novembra, ko je bila res gosta megla z nizko oblačnostjo, se morda niso dovolj napolnile. Drugače pa nimamo slabih izkušenj. Baterija se dovolj napolni tudi, če
je oblačno vreme. Gre za enostavno in dobro rešitev za območja, kot so Haloze. Svetilke nameščajo sodelavci režijskega obrata, ki jih moram res pohvaliti. So prizadevni na vseh področjih, za katera so zadolženi, kar opazijo tudi krajani, ki mi na njihov račun pogosto izrečejo pohvalo. Glede svetilk pa je poleg enostavnega nameščanja prednost tudi ta, da z njimi ni stroška električne energije.«
MZ
Slovenija • Križemkražem z odpadki po celem svetu
Plastična vrečka, kam vse potuješ?
Da odpadki potujejo sem in tja po svetu, ni nobena skrivnost. Čeprav ljudje za njihovo odstranitev na vsakem koraku plačujejo, pa se žal dogaja, da grmade smeti končajo v rekah in morjih.
Tudi v Sloveniji sta izvoz in uvoz odpadkov relativno živahna, kažejo podatki republiške inšpekcije za okolje in prostor (IRSOP) in finančne uprave (FURS). Količina izvoženih odpadkov se je lani v primerjavi z letom 2019 povečala za skoraj polovico. Predlani je bilo izvoženih slabih 135.000 ton odpadkov, lani čez 200.000 ton. Največ se je iz Slovenije izvozilo odpadne plastike, goriva iz odpadkov (RDF - za sežigalnice) ter odpadnih kovin in nekovin. Ciljna država slovenskega izvoza smeti je v glavnem Bosna in Hercegovina (BiH), za katero so slovenski cariniki sprejeli 1.500 izvoznih deklaracij; vseh skupaj izdanih jih je sicer bilo 3.700. Druga največja »prejemnica« odpadkov iz Slovenije je glede na število sprejetih deklaracij Srbija. A odpadki iz Slovenije potujejo še dlje kot samo na Balkan. Največ odpadne plastike se je odpeljalo v Malezijo. Prav tako je plastika potovala v Hongkong, Indonezijo, Indijo, Tajsko, Vietnam in Turčijo. V Turčijo se je lani izvozilo 30 odstotkov več odpadne pla-
lz Slovenije se je lani v primerjavi z letom 2019 v Turčijo izvozilo za 61 odstotkov več odpadne plastike. Zanimiv je tudi podatek, da preko Slovenije z odpadki trgujejo italijanska podjetja, za katera so carinske izpostave sprejele veliko število izvoznih deklaracij.
Iz Slovenije se je lani po podatkih FURS izvozilo čez 200.000 ton odpadkov: od tega 131.000 ton plastike, 42.000 ton kovin, 8.100 ton gume in pnevmatik, 7.900 ton RDF-goriva iz odpadkov, 7.000 ton papirja, 2.100 ton rabljenih oblačil in okoli 10.000 ton drugih vrst odpadkov.
stike kot leto prej. »To lahko pripišemo tudi spremembam Baselske konvencije in pošiljanja odpadne plastike po 1. januarju 2021, ko so se spremenila pravila za čezmejno pošiljanje,« so pojasnili na IRSOP.
83.000 ton odpadkov uvozili
V Slovenijo so se lani odpadki uvažali iz 19 držav, kar je v primerjavi z letom prej manj, ko je bilo držav uvoznic 26. Manj je bilo tudi uvoznih deklaracij. »Trend zmanjševanja uvoza je viden od leta 2018, posledično so tudi količine uvoženih odpadkov v Slovenijo nižje. V letu 2019 je bilo uvoženih slabih 98.000 ton odpadkov, v lanskem letu dobrih 83.000 ton odpadkov, kar pomeni 15 odstot-
Izvoz odpadne plastike v 2020: 131.000 ton
Država	Količina (v tonah)
Malezija	32.000
BiH	29.000
Turčija	25.000
Indonezija	22.000
Srbija	13.000
Vietnam	5.400
Indija	2.100
Hongkong	1.800
Vir: IRSOP, FURS
kov manj. Še vedno se največ uvozi odpadnih kovin in nekovin, odpadnega papirja in odpadne plastike, se je pa za več kot polovico zmanjšal uvoz odpadnih svinčevih akumulatorjev,« so med drugim navedli na republiškem okoljskem inšpektoratu.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: CG
petek • 12. marca 2021
Podravje
Štajerski	9
Ptuj • Druga faza zapiranja covid bolnišnic
Bolnišnični covid oddelek še ostaja
V slovenskih bolnišnicah se v zadnjih dneh število hospi-taliziranih giblje okrog številke 500. To je mejnik, ko naj bi nekatere bolnišnice zaprle covid oddelke. Med drugim tudi ptujska, kije to želela storiti pred nekaj dnevi, a se jim plani niso izšli. »Ko bomo tako daleč, da bo oddelek zaprt, bomo lahko intenzivneje in hitreje izvajali redni program,« pravi direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah.
Ptujska bolnišnica naj bi iz sistema enotne covid bolnišnice izstopila, ko bo na Ptuju v bolnišničnem zdravljenju manj kot osem covid bolnikov.
Prejšnji mesec je ministrstvo za zdravje predstavilo izhodno strategijo za covid bolnišnice. V drugem, jesenskem valu epidemije so bile namreč vse slovenske bolnišnice vključene v enoten sistem covid bolnišnice. S padcem števila okužb in hospitalizacij pa naj bi covid oddelki po posameznih bolnišnicah postopno zapirali svoja vrata. Kot prvi sta redni program v celoti začeli izvajati bolnišnici Topolšica in Sežana. V drugi fazi pa naj bi se jim pridružile še bolnišnice Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice, Izola in Ptuj.
»Bili smo tik pred tem, da zapremo covid oddelek, saj nam je situacija to dopuščala. Osem hospitaliziranih covid pacientov je bil mejnik, ko naj bi bolnišnica zaprla vrata tega oddelka. Paciente, ki so na zdravljenju, bi zdravili do ozdravitve, novih pa ne bi sprejemali. Bolnike na intenzivni pa bi poslali v drugo bolnišnico in začeli izvajati redni program. V zadnjih dneh pa se je stanje nekoliko poslabšalo, v torek smo imeli 13 hospitaliziranih, od tega dva na intenzivni negi,« je stanje pojasnila Užmahova.
Zaprtje covid oddelka bi pomenilo predvsem bistveno lažjo organizacijo dela ter polni zagon izvajanja rednega programa. Največji problem je pomanjkanje postelj intenzivne nege. Na Ptuju upajo, da se bo stanje kmalu umirilo in da bo covid oddelek možno čim prej, že v nekaj dneh zapreti. Seveda pa so to vse rešitve, ki so začasne in se lahko hitro spremenijo glede na epidemiološko situacijo v državi.
Dženana Kmetec
Dornava • Program ravnanja z odpadki
Zbiranje stekla ostaja na ekoloških otokih
Svetniki občine Dornava so na marčevski seji med drugim potrdili letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. V programu je predstavljena metodologija izvajanjajavne gospodarske službe na območju dornavske občine.
Zbiranje odpadkov ostaja v veljavi, kot je to bilo doslej, saj se Dornavčani za nov model zbiranja stekla od vrat do vrat niso odločili. Možnost uvedbe tega, po vzoru Ptuja, haloških in slovenjegoriških občin, jim je bila sicer predstavljena na predhodnih sestankih, vendar menijo, da je nesmiselno spreminjati sistem, ki deluje. Vilibald Šabeder iz podjetja Javne službe (JS) Ptuj in svetniki občine Dornava so se strinjali, da so zbiralnice stekla po vaseh občine vzorno urejene, da se ob zabojnikih za steklo ne odlagajo drugi odpadki, pa tudi v samih zabojnikih ni najti drugega kot odpadno steklo. Glede na to, da je sedanji sistem zbiranja stekla
lepo utečen in z njim ni nobenih težav, ga za zdaj ne bodo spreminjali.
Pranje posod drago »kot žafran«
Svetnik Dominik Kukovec je vprašal, ali bi bilo možno povečati frekvenco pranja posod za biološke odpadke. V obrazložitvi je prevladalo mnenje, da to z vidika cen na položnicah ni smotrno, saj bi se lahko cene na ta račun povišale. JS Ptuj za pranje posod najamejo zunanjega izvajalca, strošek pranja za celo občino pa znaša 6.000 evrov, je bilo slišati v županovi obrazložitvi na seji. Če že kdo
želi pogostejše pranje posode, je boljša rešitev, da si to uredi individualno, kot pa se to ureja generalno za celotno občino in bremeni vse uporabnike, je menil Marko Mernik.
Jože Brumen je predstavnika JS Ptuj povprašal, zakaj sta pri zadrugi na Polenšaku dva zabojnika, medtem pa ga v katerem drugem naselju, denimo Bratislavcih, pogrešajo. Obrazložitev Gregorja Uhana iz JS Ptuj je bila, da se je pri zadrugi odlagalo veliko stekla in je bil en zabojnik premalo. Bodo pa poskušali poskrbeti, da bi jih namestili še tam, kjer bi jih potrebovali.
MZ
Po podatkih JS Ptuj (2019) se v občini Dornava letno zbere 208 ton mešanih komunalnih odpadkov, 125 ton bio-razgradljivih, 91 ton embalaže, 78 ton papirja, 62 ton kosovnih odpadkov, 44 ton stekla, 350 kilogramov nevarnih odpadkov in 164 ton drugega odpada. Skupaj: dobrih 772 ton.
Zaradi smeti na pokopališču video nadzor
Medtem ko je bilo za skupne zbiralnice stekla na seji občinskega sveta slišati, da so po celi občini lepo urejene in se ob njih ne nalagajo kupi drugih smeti, pa je podžupan Marjan Hrga vseeno opozoril na eno črno točko, ki ni urejena. Gre za zabojnike za odlaganje odpadkov na pokopališču. »V zabojniku za biološki odpad najdeš gumi škornje, metle, plastiko, steklo ... Skratka vse, kar tja ne sodi. Nekaj bo treba ukreniti, ali bomo postavili opozorilne table ali namestili video nadzor s kamerami,« je opozoril podžupan. Njegove besede je potrdil župan Janko Merc, ki je dejal, da so tudi v stari živi meji, ko sojo zaradi postavitve nove ograje krčili, našli še in še odpadkov. »Pokopališče ni občinsko ali pa vaško smetišče,« je poudaril župan ter dodal, da razmišlja o namestitvi varnostnih video kamer.
Foto: MZ
Foto: CG
Foto: MZ
Kidričevo • Projekta LAS: rekreacija in zgodovina
Virtualno skozi bolnišnico in taborišče Lazaret
V občini Kidričevo bodo letos izvedli dva projekta, kiju financirajo s sredstvi Lokalne akcijske skupine LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. V projektu Tek za pokal Ravnega polja sodelujeta občina in športna zveza Kidričevo, v projektu z nazivom Lazaret so partnerji Talum, zavod Nazaj na konja in Ustanova v objemu skupnosti. S prvim projektom spodbujajo gibanje in rekreacijo, z drugim obujajo polpreteklo zgodovino iz obdobja prve svetovne vojne, ko sta bila v Kidričevem vojaška bolnišnica in taborišče.
V okviru projekta Lazaret bodo virtualno poustvarili Strnišče med prvo svetovno vojno. Danes so to naselja Kidričevo, del Njiverc in del industrijske cone Talum. Prikazali bodo območje barak, v katerih sta bila med prvo svetovno vojno rezervna vojaška bolnišnica in taborišče za vojne ujetnike. Zgrajenih je bilo šest taborišč z 295 barakami, v katerih je bilo prostora za več kot 14.000 postelj. Po letu 1918 so strniške barake nudile zatočišče beguncem s Primorske in Istre, v kasnejših letih pa tudi ruskim beguncem. »V zadnjih letih smo zbrali veliko gradiva na tematiko prve svetovne vojne. Današnja tehnologija omogoča zelo doživeto ponazoritev tistega časa, seveda ob podpori dovolj slikovnega gradiva in znanja. Možno je postaviti in ponazoriti muzej brez zidov, v virtual-ni podobi. Virtualni sprehod skozi
taborišče in bolnišnico bo presenetil z zanimivo vsebino ter dinamično in hkrati poučno predstavitvijo
zgodovine, arhitekture in velikosti takratnega območja. »Nabavili bomo programsko opremo in oča-
la, ki bodo omogočali vizualizacijo. V programu smo si zadali, da bomo projekt predstavljali po Spodnjem
Podravju. To bo nedvomno lep projekt s prikazom zgodovinskega obdobja. Sodelujemo tudi s predstavniki DPD Svoboda Kidričevo, ki imajo iz časa prve svetovne vojne zbranega ogromno gradiva,« je povedala Mojca Meško, ki v upravi občine Kidričevo skrbi za razvojne projekte.
Trasa mini maratonov na pet in deset kilometrov
Drugi projekt, Tek za pokal Ravno polje, bo občina izvedla v sodelovanju s športno zvezo. »Gre za teka na 5- in 10-kilometrski progi, ki sta med splošno populacijo najbolj priljubljena,« je pojasnila sogovornica in dodala, da bodo v okviru LAS projekta na terenu trasirali pot obeh maratonov, postavili bodo označevalne table, skrbeli
za promocijo športnih programov in zagotovili dobro pripravljeno tekaško progo, ki se vije po ravnici Dravskega polja, skozi urbani del območja, pa tudi med gozdovi, travniki in polji. Začetek proge je pri športni dvorani Kidričevo, pri učilnici v naravi v gramoznici Ple-terje se pet- in desetkilometrska trasa razcepita in nadaljujeta vsaka svojo pot po naravnem okolju. V projekt je vključena tudi organizacija maratona. »Zdravje je vse pomembnejša osebna, družbena in socialna vrednota. Z gibanjem in z njim povezanimi športno-rekrea-tivnimi dejavnostmi si lahko zastavimo cilje, saj ta dejavnost bogati življenje današnjega človeka, mu pomaga, da se lažje vključuje v družabno življenje, največji učinek gibanja pa je vpliv na zdravje,« je cilje projekta opisala Mojca Meško.
MZ
Foto: Aleksander Kumer
Kidričani bodo s sredstvi LAS med drugim financirali projekt Lazaret, ki bo vizualiziral vojaško bolnišnico in taborišče v Strnišču (295 barak) v času prve svetovne vojne.
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 12. marca 2021
Sp. Podravje • Gasilci opozarjajo
»Ne odstranjujte gnezd na lastno pest«
Na območju Spodnjega Podravja so imeli gasilci v lanskem letu več intervencij zaradi sršenov. Največkrat so posredovali v primerih, ko so te živali ogrožale ljudi ali celo že koga pičile. Občani pa so jih na pomoč poklicali tudi takrat, ko so gnezda na težko dostopnih mestih, kot so ostrešja in dimniki.
Kot je opozoril Dragomir Murko, vodja izpostave URSZR Ptuj, jih nikakor ne poskušajmo sežigati sami, ker lahko hitro nastane požar. Odstranjevanje je najbolje prepustiti podjetjem, ki se s tem ukvarjajo, ali gasilcem. Slednji so opremljeni z varovalno obleko, ki je izdelana posebej za odstranjevanje sršenjih gnezd. »Običajne varovalne gasilske obleke namreč ne zapirajo vseh odprtin, predvsem ne pri vratu človeka, kjer so posledice pika lahko usodne.«
Foto: arhiv M24
Sršenjega gnezda nikakor ne poskušajte uničiti sami.
Pri postopku odstranjevanja sodelujeta vsaj dva gasilca. Eden pomaga pri oblačenju zaščitne obleke in preveri, ali so vse zadrge dobro zapete in da ni odprtine, skozi katero bi sršen lahko prišel pod njo. Ob obleki si mora gasilec obuti tudi zaščitne škornje in nadeti varovalne rokavice. »Gasilci najprej satje poškropijo z aerosolom, ki insekte omami, nato pa celotno gnezdo fizično odstranijo, dajo v vrečo in uničijo. Najprimernejši čas za odstranjevanje je zjutraj ali zvečer, saj se sršeni zaradi nižje temperature zraka takrat še zadržujejo v gnezdu in tudi niso tako napadalni.«
Pomembno je še, da med odstranjevanjem sršenjega gnezda ni nikogar v bližini, na varno je treba umakniti tudi vse živali. Med drugim je po besedah Murka pomembno, da v okolici gnezda ne povzročamo hrupa, ker bi s tem pritegnili pozornost sršenov.
Estera Korošec
Ptuj • Župnijska karitas sv. Petra in Pavla Ptuj
Stiska ljudi čedalje večja
Tudi v Župnijskih karitas se srečujejo z vse večjo stisko ljudi na Ptujskem. Obiski ljudi, ki potrebujejo pomoč, se namreč povečujejo. Že skoraj trideset let je aktivna Župnijska karitas sv. Petra in Pavla, ki smo jo kot prvo obiskali. Že nekaj časa ima sedež v novih prostorih, v objektu ob na novo urejenem parkirišču minoritskega samostana, kjer občasno potekajo tudi nekatere javne prireditve. Vrata pomoči potrebnim odpira vsako sredo med 16. in 17. uro, razen ob državnih in cerkvenih praznikih.
Začelo se je z zbiranjem hrane in oblačil ter drugega za v vojni prizadete ljudi na Hrvaškem. Kmalu pa so ugotovili, da takšno in podobno pomoč potrebujejo tudi ljudje na Ptuju oz. v okolici. „Vsaka župnija na Ptuju ima svojo skupino Karitas z okrog 20 stalnimi sodelavci. Nekaj pa se jih v aktivnosti vključuje občasno. Ljudje k nam prihajajo enkrat tedensko, ob sredah ali pa tudi ob drugih dneh, če se tako dogovorimo. Redno se vključujemo v vse humanitarne akcije in pomagamo pri različnih pošiljkah pomoči. V teh letih smo z oblačili in hrano večkrat pomagali tudi Kosovu. S hrano in oblačili pa smo pomagali tudi ob potresu prizadetim ljudem na Hrvaškem. Četudi so korona ukrepi nekoliko otežili naše delovanje, dežurstev ob sredah nismo opustili. Stiske ljudi se namreč povečujejo, s tem pa potrebe po hrani in tudi oblačilih, ki jih sicer trenutno ne izdajamo in tudi ne prevzemamo. Nekaj oblačil z naših polic smo v teh dneh zložili v paket pomoči, ki smo ga poslali v Maribor,« je povedal vodja Karitas župnije sv. Petra in Pavla Ptuj Janez Rožmarin.
Za Župnijske karitas odslej 7.000 evrov letno
Redno pomagajo več kot 30 družinam in nekaj posameznikom iz njihove župnije, ki prihajajo po pakete pomoči v hrani enkrat me-
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rožmarin, vodja Župnijske karitas sv. Petra in Pavla Ptuj: „Redno mesečno s hrano pomagamo več kot 30 družinam z otroki in več posameznikom."
sečno, in tudi po oblačila: »V okviru pomoči družinam pa dajemo poseben poudarek pomoči šoloobveznim otrokom. Pomagamo pa jim tudi pri plačilih položnic. To pomoč lahko dobijo enkrat letno v višini od 50 do 100 evrov. V prihodnje jim bomo lahko izdatneje pomagali. Župnijske karitas bodo po novem po odločitvi mestnega sveta na leto prejele po 7.000 evrov, za kar smo vsi skupaj zelo hvaležni. Doslej je ta pomoč znašala le 1.000 evrov, ki smo jih obogatili z nekaterimi drugimi prispevki in dona-cijami, da smo ljudem lahko tudi finančno pomagali v okviru svojih
zmožnosti. Denar pa potrebujemo tudi za nakup hrane, da obogatimo pakete, saj je pomoč EU v hrani bolj ali manj enolična. Ljudje si namreč želijo tudi kakšne konzerve in drugo hrano, ki je v teh paketih ni," je še povedal Rožmarin. Vsi, ki prihajajo po pomoč, imajo njihove kartončke, saj si ne želijo, da bi prišlo do podvajanja, da bi pomoč dobili na dveh krajih, tudi pri Območnem združenju RK Ptuj. O vsej dodeljeni pomoči vodijo podrobno evidenco, kako in na kakšen način jo delijo ter kdo so prejemniki.
„Ne moremo pa stoodstotno potrditi, da do tega ne prihaja. Tru-
dimo se, da bi se temu izognili. Občasno pomagamo tudi nekaterim drugim, ki nimajo naših kartončkov, med njimi so tudi Romi, ki občasno potrkajo na naša vrata," je še povedal Janez Rožmarin. V tem času pa se ob svojem rednem ka-ritativnem delu posvečajo tudi pridobivanju mlajših članov. Večina sodelavcev je vpeta že skoraj 30 let, prevladujejo ženske, pomaga tudi pet moških, zato si zelo želijo, da bi svoje vrste čim prej pomladili in na mlajše prenesli svoje izkušnje in čut za ljudi, ki so se znašli v stiski.
MG
Ptuj • Gramozirano parkirišče ob Potrčevi cesti
Kdo skrbi za dediščino iz 17. in 18. stoletja?
Na lokaciji, kjer je nekoč stal kapucinski samostan, porušili so ga leta 1975, je že nekaj časa gramozirano parkirišče. Objekt je skupaj s cerkvijo do porušitve uporabljala vojska. Mesto je območje nekdaj nedostopnih vojaških skladišč pridobilo šele po osamosvojitveni vojni. Pred ureditvijo v parkirišča pa so bila izvedena arheološka izkopavanja.
Odkrite so bile ostaline iz pozne bronaste, starejše železne, rimske in pozno srednjeveške dobe ter del kapucinskega samostana iz 17. in 18. stoletja. Arheološke najdbe iz ptujskega kapucinskega samostana so bile nazadnje predstavljene javnosti v okviru cikla razstav iz ptujskih depojev.
Po izkopavanjih je takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine - enota Ptuj postavil tablo, da gre za arheološki terenski spomenik, kulturno dediščino treh tisočletij, območje prazgodovinske in rimske naselbine, srednjeveških ostalin, zidanih temeljev kapucinskega samostana in cerkvijo sv. Frančiška Asiškega iz 17. stoletja ...
Med uporabo območja za parkirišča se je mesto tej lastnini s prodajo odreklo, četudi je bilo v nekih drugih časih „rezervirano" za emi-nentno pozidavo.
Novi lastnik njegove namembnosti doslej še ni spremenil. Zagotovo pa bo ob morebitni po-
AKHEOI.O&KI TTHr.\üKi SNMENIK KULTVKM DIOIÜi'ía TKtMTHfjilFTtJ
JtíLOnhkWt IMI«." * ' >" MM
; ' ....... I' -' íiíi.mh urnim
—-. u' . . . .d. 1 up r« - - -1 • -1
mnirtuf"»1"! M	v
" ' " ' ■	.....lir
zidavi moral upoštevati zahteve kulturno-varstvene stroke. Morda pa bo v okviru svojih načrtov našel
tudi sam primerni razstavni prostor in s tem novi vsebini dodal še kulturno-varstveni pridih.
bogato s kulturno dediščino, pri varovanju le-te ni nič spremenilo. Že sam pomnik oz. tabla propada, pa tudi okolica je vse prej kot vzor urejenosti. Nikogar pa, kot kaže, ne zanima kamnito pohištvo (robniki od oken, vrat, preklade od vrat nekdanjega kapucinskega sa-
mostana ...), ki je po izkopavanjih ostalo pod nizkim nastreškom, ki se je že udrl in nezadržno propada. Odkar so bila izkopavanja zaključena, ostaline popisane, evidentirane in fotografirane, ni prišlo do njihovega prenosa in hrambe na primernejši prostor.
Ničkoliko ljudi se je v tem času sprehodilo po območju, ne da bi se zavedali, kakšno bogastvo predstavlja to kamnito pohištvo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož pravijo, da si prizadevajo za uradno predajo teh ostalin. „Raz-staviti jih želimo v arheološkem depoju odprtega tipa," je na naše vprašanje o ureditvi statusa teh os-talin odgovoril direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na gramoziranem parkirišču na območju nekdanjih vojaških skladišč, ki v podzemlju skriva kulturno dediščino treh tisočletij, tabla opominja, da gre za arheološki terenski spomenik. Okolica pa je vse prej kot urejena. Tudi „vhod" v spomenik že propada.
Foto: Črtomir Goznik
Ob menjavi lastnika oz. že do takrat pa se kljub postavitvi table, ki opominja, da gre za območje,
Pod nizkim nadstreškom, ki se že udira, pa nič kaj dobro ne kaže za t .i. kamnito pohištvo (robnike od oken, vrat, preklade ...). Vsi kamni, večinoma so iz sivega peščenca, so popisani in evidentirani, zanje pa v skoraj 25 letih od zaščitnih izkopavanj še niso našli primernega prostora, kjer ne bi propadali.
petek • 12. marca 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Majšperk • Letos v gasilski malhi nekaj več kot 32.000 evrov
35.000 evrov za gasilsko prikolico
Člani PGD Majšperk so že dlje časa opažali, da bi jim ob naravnih nesrečah prišla prav dodatna gasilsko-tehnična oprema. Zato so se odločili za nakup lahkega priklopnika za prevoz gasilsko-reševalne opreme.
Izbrano podjetje, Svit-Zolar s Ptujske Gore, je vanj vgradilo in umestilo nepogrešljivo orodje ob naravnih nesrečah, kot so poplave, močan veter, potres, izlivi meteornih vod ... Okvirna vrednost investicije je ocenjena na 35.000 evrov. Od tega zneska je občina Majšperkv sodelovanju z GZ Majšperk sofinancirala okoli 15.000 evrov v obliki
vgrajene gasilske tehnične opreme.
V prihodnjih letih načrtujejo tudi menjavo gasilskega avtomobila GVC 16/15. »Zamenjava oz. nakup novega gasilskega vozila je potrebna zaradi vedno zahtevnejših naravnih in drugih nesreč ter zaradi meril iz Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč,«
je pojasnil Dragomir Murko, tajnik PGD Majšperk.
S sodobnejšim voznim parkom bodo lahko učinkoviteje opravljali javno gasilsko službo na območju občine, vzdrževali status pridobljene kategorizacije, predvsem pa prispevali k večji varnosti svojih operativnih članov. »Skupno imamo štiri vozila, in sicer za gašenje
PGD Majšperk je prejel certifikat zanesljiva organizacija.
Sveta Trojica • Z obnovo cerkvenega spomenika na razpis
Sanacija cerkve odvisna od kulturnega ministrstva
Samo mesec dni je bil odprt razpis ministrstva za kulturo za sanacije najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, kijih bo v letih 2021 in 2022 sofinancirala država.
Nanj se je prijavil tudi frančiškanski samostan Sveta Trojica, in sicer za sofinanciranje nujnih obnovitvenih del na zunanjosti trojiške cerkve. »Pri pripravi dokumentacije in prijavi na razpis smo se izdatno angažirali tudi na občinski upravi ter aktivirali strokovnjake spomeniškega varstva, statike in arhitekte,« je dejal župan David Klobasa ter ob tem poudaril, da gre za najpomembnejšo kulturno dediščino kraja, zato je prav, da pri pridobivanju denarja pomaga tudi občina.
Računajo na 350.000 evrov
Razpis, ki se je iztekel v začetku februarja, je namenjen spodbujanju naložb v sanacijo kulturnih spomenikov, in sicer v dveh sklopih. Po prvem bo ministrstvo sofinanciralo obnovitvena dela, po drugem pa konservatorsko-restavratorske posege na delih nepremičnih spomenikov. Kot razlaga Klobasa, so
Če bodo uspešni na razpisu ministrstva za kulturo, bodo v Sveti Trojici obnovili stopnice do cerkve in restavrirali kipe na njenem pročelju.
v Sveti Trojici stavili na oba sklopa. »V okviru sklopa 1 smo prijavili sanacijo stopnic do cerkve in opornih zidov, v sklopu 2 pa restavriranje kipov na cerkvenem pročelju. Če bi nam uspelo s prijavo na oba sklopa, računamo na 350.000 evrov.«
Te dni podirajo drevesa ob cerkvi, razlogov za to pa je več. Nekatera drevesa so bila bolna in jih je bilo treba odstraniti zaradi var-
Na razpis prispelo 313 vlog
Na ministrstvu za kulturo so povedali, daje na javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, kijih bo v letih 2021-2022 sofinancirala Republika Slovenija, prispelo 313 vlog, od tega 231 na sklop 1 in 82 na sklop 2. Prijavitelji bodo o rezultatih razpisa predvidoma obveščeni konec aprila.
nosti, spet druga bodo »padla«, ker zakrivajo veduto cerkve in samostana. Če bo prijavitelj z razpisom za sanacijo stopnic uspešen, bo občina poskrbela za novo zasaditev.
Za sofinanciranje omenjenih projektov ima ministrstvo za kulturo v dveh letih, torej letos in prihodnje leto, na voljo skupaj 6,5 milijona evrov nepovratnih sredstev: od tega 5,7 milijona evrov za prvi in 800.000 evrov za drugi sklop. Posamezni odobren projekt iz sklopa 1 bo sofinanciran do polovice vrednosti upravičenih stroškov, vendar v obeh letih skupaj do največ 200.000 evrov, medtem ko bodo projekti iz sklopa 2 sofinancirani 100-odstotno, vendar bo v obeh letih skupaj mogoče dobiti največ 40.000 evrov.
Senka Dreu
Foto: PGD Majšperk
Gasilska prikolica je posebej prilagojena z gasilsko tehnično opremo pri posredovanju ob naravnih in drugih nesrečah.
gozdnih požarov, tehnične intervencije, kombi za prevoz moštva in po novem še prikolico,« je pojasnil Murko.
Ob rednem servisiranju gasilskih vozil si prizadevajo tudi za vzdrževanje gasilskega doma v Majšper-ku, kjer preživijo veliko časa. Lani so s pomočjo občine na objektu zamenjali v nadstropju vsa okna, za kar so porabili nekaj več kot 6.000 evrov.
Delovanje društva so v lanskem letu prilagodili epidemiološkim razmeram. Glede na navodila NIJZ, Gasilske zveze Slovenije ter maj-šperške občine so znotraj gasilke
enote organizirali ekipo za dezinfekcijo in razkuževanje javnih objektov. Prav tako so spoštovali vse zaščitne ukrepe in večino aktivnosti izvajali v manjših skupinah.
Prejemniki certifikata zanesljiva organizacija
Še posebej so ponosni, da so prejemniki certifikata zanesljiva organizacija, ki ga je podelila Bonitetna hiša Company Wall. »To je velika spodbuda in motivacija za nadaljnje prostovoljno delo. S tem certifikatom smo le še potrdili strokovno, zaupanja vredno in
»Kipec gasilca«
Drago Hertiš, član PGD Majšperk, je prejel kipec gasilca - najvišje priznanje na nivoju Gasilske zveze Slovenije. Gre za priznanje, ki se podeljuje enkrat letno na plenumih in kongresih Gasilske zveze Slovenije kot posebno visoko priznanje za izjemne zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Sloveniji. »Naš Drago je res zapisan gasilstvu in je častni poveljnik Gasilske zveze Majšperk,« je povedal Dragomir Murko.
požrtvovalno delo članic, članov in mladine. Veseli nas, da drugi opazijo našo strokovnost in požrtvovalnost. Vsaka nagrada oz. pohvala nas žene naprej,« je dodal Murko.
PGD Majšperk ima 176 članov, od tega je 50 mladih in okoli 50 operativcev. Od občine bodo letos prejeli okoli 16.000 evrov za delovanje društva, nabavo gasilske tehnične opreme in vzdrževanje gasilskega doma.
Estera Korošec
Promocijsko sporočilo
Nova osvežitev zamodne navdušence na Ptuju in v okolici!
Danes, 12. 3. 2021, ob 8:00 bo svoja vrata v nakupovalnem centru Qcenter Ptuj odprla nova trgovina Sinsay. Gre za blagovno znamko Poljskega podjetja LPP, ki na tržišča po vsem svetu že od leta 2013 prinaša najnovejše modne trende po najugodnejših cenah.
Novi kosi na police trgovine prihajajo dvakrat tedensko
Sinsay ponuja kolekcijo za ženske, najstnice, moške in otroke, pa tudi linijo dodatkov za dom in linijo kozmetičnih izdelkov. V Sinsayju bo zagotovo vsakdo našel nekaj zase.
Dame, ki že komaj čakate nove spomladanske kose - v Sinsayju so za vas pripravili Minimal - kolekcijo, v ospredju katere so svetli zemeljski odtenki in sočni pasteli, ki v kombinaciji s preprostimi kroji nudijo veliko prostora za eksperimentiranje. Barvna paleta je navdihnjena z najnovejšimi trendi v ulični modi. Kolekcija Minimal poleg zamolkle bež in sivo bele barve vsebuje tudi pastelne odtenke maline, sivke in limone ter posamezne intenzivno roza poudarke. Iz posameznih kosov, ki so bili izbrani glede na enostavne in učinkovite barvne kombinacije, je mogoče sestaviti tako moden monokromatski videz kot tudi kontrastne kombinacije, s katerimi boste izstopale.
Vodilni element te kolekcije so barve, saj so osnovni kroji precej preprosti: preveliki jopiči, minimalistični topi in ohlapne obleke kratke ali srednje dolžine. V kolekciji najdete tudi športne poudarke v obliki udobnih puloverjev, t. i. »biker« hlače (kratke pajkice) in cargo hlače. Poleg preprostih krojev so tudi materiali, ki so uporabljeni v tej kolekciji, zelo vsakdanji in enostavni za nošenje. V kolekciji ne manjka bombažnih izdelkov in rebrasto tkanih pletenin, ki so posebne zaradi podrobnosti v smislu kontrastnih šivov, napihnjenih rokavov in manšet.
Celotna kolekcija je enostavna za nošenje in idealno predstavlja trend pod sloganom #EasyDres-sing.
Prepričajte se na lastne oči že danes v Qcentru Ptuj v Puhovi.
Foto: CG
Foto: SD
12 Štajerski
Kronika
petek • 12. marca 2021
Juršinci • Kdo bo nastanjen v domu upokojencev
V stari stavbi bo skupina s posebno obliko varstva
Gradnja prizidka kjuršinskemu domu upokojencev se počasi bliža koncu, saj naj bi prve stanovalce v novi del naselili že v drugi polovici aprila. Znotraj povečanega doma, ki ga upravlja Dom upokojencev Ptuj, pa bodo opravili tudi nekaj »rošad«.
Kot so že ob začetku gradnje pred dvema letoma povedali v Domu upokojencev Ptuj, bodo v Juršincih s širitvijo pridobili 90 dodatnih mest v eno- in dvoposteljnih sobah ter nove prostore za terapevtske in servisne dejavnosti s centralno kuhinjo. Pritličje novogradnje bo namenjeno oskrbi de-mentnih oseb, ki bodo imele, kot veleva stroka, neposredni izhod na zelene površine, v prostore stare stavbe pa naj bi naselili mlajše od 65 let, ki potrebujejo posebno obliko varstva. Zaradi povečanega števila kapacitet bodo lahko v matični enoti na Ptuju slednjič odpravili štiriposteljne sobe, ki po današnjih standardih niso več primerne za bivanje starostnikov.
Vznemirjanje po nepotrebnem
Da se veselijo pomembne pridobitve za Juršince, ves čas poudarja župan Alojz Kaučič, predvsem zaradi novih delovnih mest, ki bodo sledila povečanim kapacitetam doma. Zdaj pa so po občini zaokrožile govorice, da bodo v domu poleg dementnih oseb nastanili tudi odvisnike, kar naj bi marsikoga razburilo, saj se je zbal za svoj mir in varnost.
V razširjenem domu upokojencev v Juršincih ne bodo odvisniki, pomirja vodstvo, ampak poleg starostnikov tudi osebe, mlajše od 65 let, ki potrebujejo posebno obliko varstva.
»Prvič slišim za kaj takega, me prav zanima, kdo širi take dezinformacije in vznemirja ljudi po nepotrebnem,« je bil presenečen Kaučič. »Kot je bilo rečeno že na začetku gradnje, bodo v domu svoj prostor dobili tudi mlajši posamezniki, ki potrebujejo poseb-
no obravnavo. In to je to.«
Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pa je pojasnila, da v enotah DU Ptuj že vsaj dve desetletji bivajo tudi ljudje, ki so mlajši od 65 let, kar pomeni, da načeloma ne sodijo v dom, a so se tam znašli zaradi težav v dušev-
nem zdravju, socialnih problemov ali podobnega.
Neproblematični in nemoteči
»Bivali so torej v domu, vendar se z njimi nihče ni načrtno ukvar-
jal. Nato pa je leta 2016 socialna inšpekcija izdala ukrep, da jih je treba naseliti skupaj in z njimi delati po posebnem programu, torej sistematično, in pod vodstvom posebej zanje usposobljenega kadra. Začasno so zdaj v naši enoti Muretincih, ko bo gradnja priz-
idka v Juršincih zaključena, pa jih bomo preselili tja. Stari del objekta bomo namreč v celoti namenili tej posebni obliki varstva. Gre za približno 40 oseb, prostori bodo povsem ločeni od starostnikov, deležni bodo tudi ločene strokovne obravnave. Gre za neproblematične ljudi, če lahko tako rečem, ki niso moteči za okolico, zato so zaradi njih Juršinčani lahko povsem brez skrbi, saj jamčim, da z njimi ne bo težav,« zagotavlja in miri Šiplič Horvatova, ki bo v kratkem na ogled doma povabila tudi občinske svetnike. »Ogledali si bodo prostore in se iz prve roke prepričali, kaj drži in kaj ne, to pa bodo potem lahko prenesli tudi občanom.«
Postopno zaposlovanje
Direktorica je pojasnila še način novega zaposlovanja v domu. »Kot je znano, bomo potrebovali približno 50 novih delavcev, vendar ne naenkrat. Novi kader bomo zaposlovali postopno, tako kot se bodo polnile sobe. Nekaj ljudi bomo prerazporedili znotraj naših enot, večino pa na novo zaposlili. Prednost bodo imeli domačini, a je najbrž logično, da ne bodo vsi delavci iz Juršincev.«
Senka Dreu
Foto: SD
Slovenija, Podravje • Manj prometa, več kršitev
Največ nepripetih voznikov na Ptuju
Neuporaba varnostnega pasu ostaja aktualna problematika. Policija je v prvih dveh mesecih letošnjega leta ugotovila 6.569 kršitev neuporabe varnostnih pasov. Kljub temu, daje med epidemijo manj prometa, pa je naraslo število kršitev uporabe otroških sedežev, so sporočili iz Agencije za varnost prometa (AVP).
V	lanskem letu so policisti našteli 37.255 kršitev neuporabe varnostnega pasu, leta 2019 pa 40.283. V prvih dveh mesecih so ugotovili še 1.011 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih. V letu 2020 je bilo tovrstnih kršitev 6.579, leto prej pa 5.973, so sporočili iz AVP.
V štirih urah skoraj 2.200 nepripetih voznikov
Tudi na agenciji za varnost prometa so ugotovili, da neuporaba pasu ostaja problem. 27. januarja so v času jutranje in popoldanske prometne konice v 11 mestnih občinah opazovali promet. V časovnem intervalu štirih ur so zabeležili 2.184 nepripetih voznikov. Zjutraj so opazili 1247 kršiteljev, popoldne pa 937. Največ kršiteljev je bilo v Kopru, kjer so zabeležili 586 kršitev, kar predstavlja več kot četrtino ugotovljenih kršitev. Sledita Celje (351) in Novo mesto (331).
Po deležu kršiteljev pa prednja-či Ptuj. Kar 9,7 % voznikov, ki so v času opazovanja peljali mimo štev-nega mesta, ni ni bilo pripetih. V Kopru delež kršiteljev znaša 9,3 %, v Novem mestu pa 8,7 %.
V	jutranjem terminu so zabeležili višji delež kršiteljev kot v po-
nje, ni uporabljala varnostnega pasu. Lani je umrlo 29 voznikov avtomobilov, osem jih varnostnega pasu ni uporabljalo. Varnostnega pasu ni uporabljal tudi eden izmed umrlih voznikov tovornjakov, umrli voznik traktorja pa je vozil brez ustrezne zaščite. Od desetih umrlih potnikov in voznikov v osebnih vozilih, ki niso uporabljali varnostnega pasu, so bili štirje stari med 20 in 25 let.
Sta, Sm
Število in delež nepripetih voznikov v jutranji prometni konici
Mestna občina	1 Pripeti vozniki 1 Nepripeti voznik 1 Delež nepripetih		
Ptuj	1083	172	15,9 %
Novo mesto	1250	165	13,2 %
Koper	3198	379	11,8 %
Celje	2750	233	8,5 %
Maribor	2361	79	3,3 %
Nova Gorica	2681	79	3,0 %
Murska Sobota	1342	30	2,2 %
Kranj	2169	39	1,8 %
Ljubljana	3931	51	1,3 %
Velenje	893	9	1,0 %
Slovenj Gradec	2021	11	0,5 %
Največ neprivezanih voznikov so v akciji Agencije za varnost prometa, ki je potekala v vseh enajstih mestnih občinah, našli na Ptuju.
poldanskem. Tako je npr. delež na Ptuju zjutraj znašal 15,9 %.
Najmanj kršitev v obeh intervalih skupaj pa je bilo v Velenju (20), Slovenj Gradcu (27) in Murski Soboti (56). V teh občinah je najnižji tudi delež kršiteljev.
Tretjina umrlih voznikov ni uporabljala varnostnega pasu
Tretjina voznikov, ki so lani v prometni nesreči izgubili življe-
Po Gregorju (12.) od vsakega vetra sneg kopni.
Danes bo oblačno s padavinami, ki se bodo popoldne okrepile. Meja sneženja bo med 1100 in 1300 metri, zvečer in v noči na soboto se bo spuščala. Jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 6 do 12, ob morju do 14 °C. OBETI
V noči na soboto bo zapihal severovzhodni veter. Padavine bodo do jutra ponehale.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
02.03.2021	03.03.2021	04.03.2021	05.03.2021
#	%	*	+
			
0	5	5	3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
11	13	16	14
Popoldan	Popoldan	popoldan	Popoldan
A			B
I l*trel vetoat .4rn/s	IMnfti v«<ra1.3m/s	1 Irturel veiial	I Mrosi wfeaO.Bmte
petek • 12. marca 2021
Kultura in izobraževanje
Štajerski	13
Ste že brali / Robert Galbraith:
Sviloprejka
V lanskem novembru sem v bralnem kotičku predstavil 'pisatelja'Roberta Galbraitha in 'njegovega' detektivskega junaka Cormorana Strika. Takrat sem že 'izdal skrivnost', da je ta R. Galbraith pravzaprav pisateljica J. K. Rowling, avtorica svetovnih uspešnic o Harryju Potterju, ki se je želela uveljaviti tudi kot pistaljica knjig za odrasle. In si je pač zamislila niz romanov z detektivom Strikom. Začela ga je s Klicem kukavice, nadaljevala pa s Sviloprejko; romanje izšel l. 2014, v slovenskem prevodu pa 2015 pri Mladinski knjigi.
J. K. Rowling seveda zna pisati, tudi če se postavi v moško preobleko; zna zapletati in razpletati svojo pripoved, nam (odlično) pričarati angleške kraje in ljudi, nas pritegniti v iskanje morilca skupaj s svojim Cormoranom in njegovo (še zmeraj neporočeno) pomočnico Robin, ki se prav tako navdušuje nad detektivskim poklicem (nekoliko manj pa njen zaročenec Matthew, ki ga poleg vsega najeda še ljubosumje) ... Tisti, ki ste brali Klic kukavice, vse te omenjene osebe poznate. Veste tudi, kako se je detektiv uspešno spopadel s svetom slavnih in s spletkami, povezanimi z njimi.
Tudi drugi roman iz te serije, Sviloprejka, je umeščen v svet slavnih. Mogoče bi bilo pravilneje zapisati, da se dogaja med tistimi, ki bi radi bili slavni, pa jim ne uspeva povsem. Ki bi naredili vse, samo da pridejo na naslovnice časopisov. Dogajanje je povezano s pisatelji, njihovimi založniki, književnimi uredniki ..., skratka s tistimi, ki navdušujejo ali pa samo želijo navduševati svoje bralce, pa jim za doseganje tega cilja ni nič pretežko - tudi kak umor ne. Kot smo rekli: da le pridejo v časopis! Če je tu umor, pa stopi na sceno Cormoran!
Neki ne prav slavni pisatelj je izginil. Saj je izginil že kdaj pred tem - pobegnil pred svojimi družinskimi obveznostmi, pred obveznostmi do urednikov in založb, a se je kmalu vrnil. Tokrat pa ga že nekaj časa ni in njegova žena pride k Striku, da bi ga poiskal. Tik pred svojim izginotjem je napisal roman in ga dal svoji urednici, ta pa je naredila nekaj kopij romana in jih poslala še drugim založbam. Roman povzroči pravi škandal, saj v njem pisatelj piše o svojih pisateljskih kolegih, založnikih, prijateljih ... v nič kaj lepi luči. Odvetniki si že manejo roke, kako bodo tožili pisatelja zaradi žaljenja časti in dobrega imena svojih klientov - 'toženega' pisatelja pa še vedno ni nikjer. Strike ga išče, gre po sledeh pisateljevega ustvarjanja, od založnika do založnika ... - in ga nazadnje najde kruto umorjenega v neki zapuščeni hiši. Takrat pa se seveda prične iskanje morilca. (Najbrž ne bom izdal prevelike skrivnosti, da ga Cormoran in njegova pomočnica izsledita, pri tem pa malce mešata štrene tudi londonskim policistom, ki so na Strika jezni že zaradi prejšnjega primera, ko jim je dokazal, da so bili šlampasti in so umor priglasili za samomor. Šlamparija se nadaljuje - tokrat so priprli napačno osebo.)
Več vam seveda ne bom povedal, boste že morali sami brati.
Morda samo nekaj. Sodobni pisatelji kriminalnih romanov so zelo 'inovativni' v opisovanju tega, kako umrejo osebe v njihovih stvaritvah. Pretiravajo do skrajnosti, njihova domišljija velikokrat zaide daleč onkraj meja dobrega okusa. In Rowlingova pri tem ni nobena svetla izjema. Opis trupla, ki ga je našel Strike (na str. 146), je tako sprevržen, da si človek težko predstavlja, da bi bil družinski prijatelj pisateljice s takšno bolno domišljijo.
Jože Šmigoc
i		Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!		
Štajerski TEDNIK				www.tednik.si
Spodnje Podravje • V osnovnih šolah vse več odlogov šolanja
»Bo moj otrok kos šolskim vsebinam?«
Če starši menijo, da njihov otrok še ni pripravljen za vpis v šolo, lahko predlagajo odlog šolanja, pri čemer pa je treba nepripravljenost posebej ugotavljati. Prošenj za odlog šolanja je vsako leto več. Medtem ko jih je bilo v šolskem letu 2015/2016 1623 oz. 7,5 odstotka vse generacije, je letos porasel na 12,3 odstotka oziroma 2.643 otrok. Komisije naj bi praviloma odobrile skorajda vsako prošnjo. Tudi na podravskih osnovnih šolah je takih primerov vedno več. Razlogi so različni - zaostajanje v razvoju, še eno leto brezskrbnega otroštva, prezahteven učni načrt v prvem razredu.
Na Osnovni šoli Olge Meglič imajo vsako leto dva do tri odloge šolanja. Kot je povedala ravnateljica Helena Ocvirk, starši med najpogostejšimi razlogi navajajo mesec rojstva (november ali december) ter splošno nižjo in socialno čustveno zrelost. »Starše, ki omahujejo med odlogom in vpisom v prvi razred, seznanimo, da lahko otroka poskusno všolajo. Če se izkaže, da je njegovo psihofizično funkcioniranje šibkejše, imajo možnost, da ga po štirih mesecih vrnejo v vrtec. Tako za otroka kot starše je zelo pomemben mehek prehod med vrtcem in osnovno šolo.« V javnosti se sicer pojavlja kar nekaj dvomov, ali res gre za dovolj mehak prehod. Za otroke, nekatere stare pet let, se namreč v prvem razredu začne že precej resno učenje. Zahtevnost učnega načrta za prvošolčke se je v zadnjih desetih letih močno povečala.
Na Osnovni šoli Starše bo v novem šolskem letu okoli pet odlogov. Kot opaža ravnatelj Franc Kekec, se njihovo število iz leta v leto povečuje. »V preteklih letih so to željo izrazili večinoma starši tistih otrok, ki so rojeni v zadnjih
Vir: MIZŠ
zanj ne predlaga odložitve začetka šolanja.« O odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije. Slednjo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Pri oblikovanju mnenja člani komisije izhajajo iz strokovnih ugotovitev oziroma utemeljitev. Ko komisija predloži mnenje, ravnatelj izda upravno odločbo, s katero se starše obvesti o začetku šolanja oziroma o odložitvi začetka šolanja. Postopki odložitve šolanja se vodijo na šoli, kamor je otrok vpisan in s tem povezana upravna odločba je za starše in šolo zavezujoča, so še pojasnili na šolskem ministrstvu.
Možen je tudi predčasen vpis otroka v šolo, ki ga zakon sicer posebej ne ureja. V tem primeru morajo starši na šolo nasloviti vlogo, o kateri nato odloči ravnatelj. Vendar je teh primerov le peščica.
Estera Korošec
V prvem razredu igro u veliki meri nadomesti resno delo.
mesecih koledarskega leta. Danes ni več tako.«
Še pred štirimi leti na Osnovni šoli Podlehnik niso imeli nobenega primera, da bi se starši odločili za odlog šolanja. Po besedah ravnatelja Dejana Kopolda so imeli v minulem šolskem letu dva, vsako leto pa opažajo rahel porast.
	Število I Š	tevilo	Delež	Število
	učencev uč	encev z	učencev z	predvpisanih
	1. razreda od	loženim	odloženim	učencev
	v	pisom	vpisom	
2015/2016	21.579	1.623	7,5 %	61
2016/2017 H	22.152	1.770	8,0 %	34
2017/2018	21.718	1.996	9,2 %	27
2018/2019 H	21.751	2.187	10,1 %	31
2019/2020	20.796	2.397	11,5 %	25
2020/2021 M	21.438	2.643	12,3 %	17
Foto: CG
Zakaj se starši odločijo za odlog šolanja
»Za odlog smo se odločili, ker je bil naš sin prezgodaj rojen in je precej zaostajal v rasti. V vrtcu je zaradi tega pogosto izkazal čustveno stisko, ker je bil manjši od drugih otrok. Povezano s tem je izkazoval tudi velike mere negotovosti in strahu pred nastopom (npr. predstavitve knjig v vrtčevskih skupinah). S tem, ko smo mu omogočili odlog, je uspel relativno dorasti svoje vrstnike in trenutno nima nobenih težav v šoli ne z javnimi nastopi in ne z učnim uspehom,« je povedala mamica tretješolca.
Starši želijo otroku omogočiti še eno leto brezskrbnega otroštva.
»Razlogi za to odločitev so vedno osebne narave, največkrat želijo starši otroku omogočiti še eno leto brezskrbnega otroštva.«
Željo za odlog šolanja lahko izrazi starš
Kot so sporočili iz ministrstva za izobraževanje znanost in šport, se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. »Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Ob vpisu otroka v osnovno šolo pa se na željo staršev v skladu s prvim odstavkom 46. člena Zakona o osnovni šoli lahko ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo, čeprav se
Foto: CG
Podravje • Široka podpora kaznovanim dijakom
V bran dijakom tudi aktiv ravnateljev
Aktiv ravnateljev podravskih srednjih šol in dijaških domov je na ponedeljkovem sestanku sprejel skupno izjavo glede kaznovanja dijakov na protestu 9. februarja v Mariboru, na katerem so zahtevali ponovno odprtje šol za izvajanje pouka v živo. Mariborski ravnatelji so podporo dijakom naslovili na ministrico za izobraževanje Simono Kustec.
Vodja aktiva ravnateljev srednjih	pričakuje ustrezno konstruktivno	mladim poslali plačilne naloge z	sednik Borut Pahor izrazil željo po
šol in dijaških domov Podravja	komunikacijo z dijaki. Ob tem opo-	globo 400 evrov, zoper štiri mla-	zaustavitvi postopka, dijake pa so
Herman Pušnik, ki je sicer ravnatelj	zarjajo na nesorazmerno sankcio-	doletne pa podali obdolžilne pre-	javno podprli mariborski župan
mariborske prve gimnazije, je v	niranje dijakov na protestih.	dloge na pristojno okrajno sodišče.	Saša Arsenovič, Dijaška organiza-
izjavi zapisal, da aktiv podpira svo-	Mariborski policisti so po pro-	Podpora dijakom prihaja iz mno-	cija Slovenije, Sviz in učiteljski zbor
bodo izražanja dijaškega mnenja in	testnem shodu 9. februarja petim	gih strani, med drugim je tudi pred-	mariborske druge gimnazije. (sta)
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 12. marca 2021
Zdravstveni nasveti
ANGIOGRAFIJA (2. del)
Angiografija je preiskava, ki služi za prikaz arterij s pomočjo vbrizganega jodovega kontrastnega sredstva na rentgenskih filmih. To se lahko naredi direktno na rentgenske filme s hitrim menjavanjem le-teh ali s pomočjo moderne računalniške tehnologi-jje,, tako imenovane digitalne subtrakcijjske angiiografiije (DSA)..
Kako preiskava poteka?
Pred začetkom preiskave se preiskovancu ponavadi na roki vstavil venski kanal, preko katerega lahko vsak čas dobi potrebna zdravila ali infuzijo. Za izvedbo preiskave so potrebni aseptični pogoji dela. Področje v predelu punkcije se mora obriti, kar se ponavadi naredi že na oddelku v sklopu predpriprav na preiskavo, na preiskovalni mizi pa dezinficira in sterilno prekrije. Zdravnik si enako kot operater obleče sterilni plašč in rokavice. Za lokalno anestezijo se bo preko tanke igle pod kožo in v bližino arterije vbrizgala manjša količina zdravila, ki omrtviči izbrani predel. Na tem mestu se s skalpelom naredi manjši rez, preko katerega se vloži igla v arterijo. Skozi to iglo se vstavi mehka upogljiva vodilna žica. Igla se nato odstrani, na isto mesto pa se preko žice vstavi plastična cevka (kanal). Skozi ta kanal se nato preko vodilne žice vstavi specialni kateter. Pod rentgensko kontrolo se kateter s pomočjo vodilne žice uvede na želeno mesto v žilnem sistemu. Preko tega katetra se s pomočjo avtomatske brizgalke z določeno količino in hitrostjo vbrizga kontrastno sredstvo. Med vbrizganjem kontrastnega sredstva se v hitrem zaporedju vrši slikanje preiskovanega področja. V času slikanja morate biti čim bolj pri miru. Na koncu preiskave se odstranita najprej kateter, nato pa še kanal, na mesto punkcije pa se mora za čas desetih ali več minut močno pritiskati, da ne pride do večje krvavitve. Preko mesta vboda se zatem naredi kompresijska obveza, ki ostane za nekaj ur ali celo preko noči.
Koliko časa traja preiskava?
Celotna preiskava traja približno eno uro. Poleg tega, boste morali določen čas po preiskavi mirovati v postelji.
Kakšni so možni zapleti po preiskavi?
Občutek omrtvičenja prednjega dela stegna, ki ga povzroči lokalna anestezija, samostojno izgine po
nekaj urah. V posameznih primerih pride do izliva krvi v podkožje, kar povzroči nastanek otekline, kljub pravilni oskrbi mesta punkcije. Redke so poškodbe notranje stene arterije, ki jih lahko povzroči kateter ali vodilna žica in zaprtje žile v predelu punkcije. Možnost nastanka ali odluščenja krvnih strdkov (embolija), ki lahko povzročijo manjše
Foto: Dreamstime/M24
ali večje težave, pa je zelo majhna. Možnost nastanka stranskih učinkov kontrastnega sredstva.
Kdaj bodo znani izvidi preiskave?
Izvidi angiografije so v nujnih primerih lahko znani takoj oziroma v določenem času, ki ga zdravnik potrebuje za odčitanje izvidov.
Čemu bodo služili izvidi?
V primerih, ko lahko odločilno vplivajo na izbiro najprimernejšega načina zdravljenja (kirurškega, z zdravili, radiacijskega, intervencijske radiologije itd.), primerni pa so tudi za objektivno vrednotenje uspehov zdravljenja.
Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Tedenski mikroskop
Okrevanje po covidu-19
Covid-19 je raznolika virusna okužba, za katero je in bo zbolelo pomembno število ljudi. Prav zaradi raznolikosti okužbe je tudi okrevanje različno.
V poročilu strokovnjaki navajajo, da se 35 % odstotkov anketiranih po preboleli bolezni še ni vrnilo v enako zdravstveno stanje, kot so ga imeli pred okužbo z novim koronavirusom. Ljudje, ki so preboleli covid-19, imajo več mesecev težav z zdravjem. Najpogosteje gre za skupek težav, ki jih označujejo z besedno zvezo »kronična utrujenost«.
Strokovnjaki (zdravniki, fizi-oterapevti) svetujejo, da se k športu vračamo počasi in postopoma ponovno uvajamo telesno aktivnost v svoje življenje. Ljudje naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, saj bo le-ta najbolje vedel in ocenil, kakšna naj bo vrnitev v življenje po športno, kot je bilo.
Za tiste, ki si opomorejo, je vrnitev v normalno stanje v vsakdanjem življenju lahko resnični izziv in skrb. Ena teh ključnih skrbi za zdravje je gibanje.
Ljudje s hematološkimi ali krvnimi simptomi naj začnejo z vajami z nizko intenzivnostjo in manj sedečim načinom življenjskega sloga, saj tako zmanjšajo tveganje za nastanek krvnih strdkov.
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
ŠtajmkiTEDliBK
Tistim, ki so trpeli zaradi respi-ratornih težav, kot je pljučnica, naj počivajo vsaj en teden po tem, ko simptomi popustijo, in se k telesni aktivnosti postopoma vrnejo - pozor: s poudarkom na spremljanje dihanja.
Za bolnike, ki so imeli kardiološke ali srčne simptome, je priporočljivo počivati približno 2 do 3 tedne po prenehanju simptomov. Tisti, ki imajo miokarditis ali vnetje srca, bi morali počakati od 3 do 6 mescev pred vrnitvijo h katerikoli obliki vadbe.
Ljudje, pri katerih je bolezen vplivala na prebavila - bruhanje, slabost, diareja, izguba apetita, naj spremljajo vnos tekočine in kalorij, po tem, ko se počasi vračajo v športno življenje.
Tisti posamezniki, ki so imeli mišično-skeletne težave - deni-
www.tednik.si
mo bolečine v sklepih in mišicah, bi se morali k vadbi vračati zelo, zelo postopoma in zmerno povečevati obremenitve.
Nasvet: ko že ves teden niste imeli nobenih znanih simptomov, se lahko vrnete k telesni aktivnosti - in to s 50- odstotki običajne aktivnosti. Naredite samo tisto, kar lahko storite, česar ste sposobni, dokler se počutite v redu.
Telovadite vsak dan
Z vadbo se krepimo v celotnem spektru zdravja. Vendar pa, če ste imeli covid-19 in ste težje preboleli bolezen, morate biti veliko bolj previdni, kako se vrnete k dejavnosti, kot ste bili navajeni doslej.
Suzana Matjašič, dipl. fizioterapevtka,
Dom upokojencev Ptuj
Foto: Proflmedla/M24
Pomagajmo si
Kaj storiti, da popustijo mišični krči
Mišični krč nastane, ko se skeletna mišica oziroma samo del mišice nehote skrči. Običajno traja le nekaj sekund, v nekaterih primerih pa tudi dlje. Če je oseba zdrava, se krči najpogosteje pojavljajo med ali po telesni aktivnosti, vzroki pa se lahko skrivajo tudi drugje.
Nad
mišične
krče
Mišične krče običajno povezujemo z utrujenostjo mišic med ali po telesni aktivnosti, v resnici pa je vzrokov za nastanek krčev več. Povzročajo jih tudi: krčne žile, ki poleg močnih krčev povzročajo tudi oteklost in občutek težkih nog; anatomske nepravilnosti stopal in povečana telesna teža, ki povzroči obrabo kolenskih sklepov ter dolgotrajno stanje; hormonske motnje ter jemanje določenih zdravil; motnje cirkulacije; bolezni arterij; dehidracija in neravnovesje elektrolitov (magnezija, kalcija, natrija in klora), do katerega lahko pride med športno aktivnostjo; obrabne spremembe hrbtenice in vnetje
www.tednik.si
IStajerskitednik Stajerskitednik
Foto: Dreamstime/M24
živca nervus ishiadicusa ter napake pri nadzoru mišičnega krčenja zaradi utrujenosti.
Kako ukrepati
Prvi znak mišičnega krča je nenadna ostra bolečina, ki traja od nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeto mesto, po navadi so to meča, v tistem trenutku otrdi, bolečina pa nas običajno ohromi in prisili v mirovanje. Prizadeto mesto je v trenutku, ko vas zagrabi krč, najbolje začeti nežno masirati. Mišico poskušajte nežno raztegniti v nasprotni smeri krča, bolečino pa lahko poskusite omiliti tudi s hladnim obkladkom. Če krč kljub temu ne popusti, nadaljujte z raztegovanjem mišice. Mišični krč v mečih boste najhitreje pregnali, če boste vstali in težo telesa prenesli na prizadeto nogo ter jo rahlo po-
krčili v kolenu. Če vas krč zagrabi med spanjem, lahko poskušate mišico sprostiti v ležečem položaju. To storite tako, da pokrčite stopalo in se primete za prste na stopalu. Stopalo nežno povlecite proti kolenu, medtem pa prizadeto mišico nežno masirajte. Ko krč mine, še nekaj časa mirujte, saj se bo le na ta način mišica dokončno sprostila.
Kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč
Zdravniške pomoči običajno ni treba poiskati. Z zdravnikom se posvetujte le, če bolečina na prizadetem mestu ne izgine tudi po nekaj dneh. Zdravnik bo odločil, ali potrebujete protibolečinska ali protiv-netna zdravila. V nekaterih primerih pa je obisk zdravnika nujen.
Tea Decman
z bananami in listnato zelenjavo
Krče, ki so povezani z utrujenostjo mišic, običajno lahko preprečite z zmanjšanjem intenzivnosti vadbe. Če tega ne morete ali ne želite storiti, je priporočljivo, da se pred izvajanjem hudih telesnih naporov dobro in predvsem pravilno ogrejete, po zaključku vadbe pa mišice dobro raztegnete. Če je krč posledica elektrolitskega neravnovesja, vam je lahko v veliko pomoč tudi ustrezna prehrana. Pomagate si lahko na primer z uživanjem šumečih tablet, ki vsebujejo kalcij, magnezij, kalij ali natrij, v svoj jedilnik pa vnesite banane, mleko, jogurt, listnato zelenjavo in izdelke iz posnetega mleka. Ne pozabite, da morate piti veliko vode, lahko tudi mineralne, predvsem pa uživajte čim več sadja in zelenjave, saj boste tako v telo vnesli veliko kalija. Strokovnjaki poleg tega priporočajo tudi redno gibanje.
petek • 12. marca 2021
Za kratek čas
Štajerski	15
Tedenski horoskop do 18. marca
^ AGA KAN - nasledstveni plemiški naziv vrhovnega poglavarja šiitske sekte izmaelitov, ASPIDISTRA - sobna rastlina, ščitovka, • LESKOŠEK, Mirko - naš pokojni agronom, ODEON - antična stavba za glasbene prireditve
Rače-Fram • Stroške na upravni enoti bo prevzela občina
Podpora ob jubilejnih porokah
Častitljive obletnice sklenjene zakonske zveze so že od nekdaj razlog za praznovanje. Nekateri srečno poročeni pari se odločijo, da ob teh priložnostih zakon okronajo z novo slovesno zaobljubo. Tako kot vse v naši ljubi državi pa tudi ta slovesnost nekaj stane.
S spremembo Družinskega zakonika v letu 2017 je v veljavo stopila možnost ponovne zaobljube zakoncev ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Zakonci, ki si po dolgoletnem sopotništvu skozi
življenje želijo zvezo okronati tudi s formalno slovesnostjo, so tako dobili priložnost, da svoj zakon okronajo tudi v formalnem smislu. Slovesnost izvede načelnik upravne enote ali župan, predhodno pa
morajo zakonci poravnati stroške slovesnosti, ki trenutno znašajo 170 evrov.
V prepričanju, da so trdni medsebojni odnosi med življenjskimi sopotniki steber skupnosti, so se
Foto: Dreamstime/M24
na občini Rače-Fram odločili, da občane podprejo pri praznovanju visokih jubilejev. »V življenju zakoncev imajo jubilejne poroke poseben pomen za družine in partnerstvo. Stroške, ki jih imajo občani na upravnih enotah ob ponovni zaobljubi, bomo prevzeli in krili iz občinskega proračuna,« so povedali na občini. S to gesto bodo počastili zakonce in utrdili njihovo pripadnost lokalni skupnosti. Krili bodo stroške na upravni enoti ob ponovnih zaobljubah pri zlati, biserni, diamantni in hrastovi poroki. Novost, ki je zakoncem na voljo od začetka marca naprej, pa občani lahko koristijo z oddajo vloge na občino.
Karmen Grnjak
-J OVEN (21. 3. - 20.4.)
Občutek imate, da vaši sodelavci živijo v drugi atmosferi. Ne obremenjujejo se z delom in niti ne poskušajo kaj urediti in realizirati. Oddelajte svoje in pustite, da nadrejeni končno ugotovijo, kje je problem. Odločitev, kako naprej, je njihova.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Zvezde so vam naklonjene tako osebno kot poslovno oziroma finančno. Izkoristite dneve, ki so pred vami in realizirajte vse poslovne podvige. Če igrate igre na srečo, sta najboljša dneva za dobitek ponedeljek in četrtek. Najdražjemu pripravite prijetno presenečenje.

mi
(21.5. - 20.6.)
Ravno najboljše volje ne boste, ampak to ne sme biti razlog, da širite svojo nejevoljnost na sodelavce, poslovne partnerje in na vaše najdražje. Najboljše zdravilo za to je, da stopite pred ogledalo, se pogledate in nasmehnete sami sebi. Takoj se boste počutili boljše.
(21.6. - 22.7.)
RAK
G
¡VJ
r LEV
(j)-/}/ (23.7. -22.8.)
Znašli se boste v stanju, ki vam je zelo poznano. Vse mora biti pospravljeno in kristalno čisto, tudi želje in misli. Vaš najdražji bo enostavno »pobegnil«. Ko bo ta faza minila, boste zopet tista prava oseba, polna strasti. Vprašanje je, če bo vaš dragi to še toleriral.
t DEVICA
| (23.8. - 22.9.)
Tudi zimski čas ima svoje čare. Izkoristite jih. Če imate še kaj prostih dni, jih preživite v zimski pravljici, privoščite si dolge sprehode, uredite misli, preporodite se in uživajte v kulinarični dobrotah, ki nam jih ponuja zimski čas. Vaši najdražji vam bodo radi sledili.
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Čeprav imate občutek, da se počutite zelo dobro, na žalost vaš organizem ni o tem čisto prepričan. Poskušajte z »vitaminsko bombo« (zmešajte banano, jogurt, med in pomarančni sok). Telo in organizem vam bosta hvaležna.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Zelo ste obremenjeni. V službi imate veliko odgovornost. Doma vas čakajo nedokončana dela in družina. Ste povsem izčrpani. Poskušajte se organizirati. V službi nekaj odgovornosti predajte svojim kolegom, doma pa razdelite naloge med svoje najbližje.
DVOJČKA
Če boste nadaljevali s tem načinom razmišljanja, ste na najboljši poti, da se čisto osamite. Ne kaznujte prijateljev in sodelavcev za grehe, ki ste jih sami zakrivili. Sedaj ni čas za malodušje, začnite korak po korak in videli boste, da boste lažje dihati.
STRELEC
(23.11. - 21.12.)
Radi bi imeli vse niti v svojih rokah. Biti poglavar in v glavnem nič delati ne gre. Na tak način, kot delate sedaj, vas nihče ne bo jemal resno. Poslušali vas bodo in se vam prilagodili, če jim boste predstavili zelo močne in dobre argumente.
KOZOROG
V V (22.12. - 20.1.)
Na poslu se boste morali soočati s spremembami in slabo voljo zaposlenih. Zelo se morate kontrolirati, da ne boste izbruhnili, ker bi to vodilo v slepo ulico. Poskušajte zadeve razložiti na miren in optimističen način, ne pozabite na smehljaj na vašem obrazu.



VODNAR
(21.1. -18.2.)
Zvezda Venera vam bo naklonjena, zelo boste zanimivi za nasprotni spol. En sam vaš pogled jih bo znal prikovati na mesto in jim zmešati glavo. Nič ne bo narobe, če izkoristite te svoje adute, vendar pazite, da ne boste zašli z glavne ceste, saj potem ne bo več zabavno.
Ugk
(19.2. - 20.3.)
Nič narobe ne bo, če boste vajeti malo popustili. Vse preveč igrate na gotovost. Svet nam vsakodnevno ponuja kaj novega, nove možnosti. Poskušajte živeti za sedanjost in za trenutke, ki se nam ponujajo. Tvegajte kdaj, prijetno boste presenečeni, kako prijetno je lahko.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 12. marca 2021
Štajerski
£ drugačnim pogledom na dogajanje
Naročite Štajerski tednik in izberite darilo!
Vrhunski vzglavnik NEO
Novost na tržišču. Hibridni vzglavnik NEO Neo Bamboo Memory omogoča novo dimenzijo spanja.
•	Individualno prilagodljiv uporabniku po višini in trdoti
•	Edinstvena kombinacija materialov - inovativne kocke iz spominske pene in mikrovlaken ClimaSoftza idealno podporo vratu
•	100% bombaž in bambus v zunanji prevleki vzglavnika
•	Prevleka pralna na 60 stopinjah C
2 leti garancije
ail
»Po 1825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan!«
Vsestranski mešalnik
Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix
Univerzalni mešalnik/ blender s 500 W
(za pripravo zdravih obrokov (sadnih, zelenjavnih
napitkov, otroških obrokov, omak ali juh)
•	2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija
•	4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla (za drobljenje in sekljanje oreškov, kavnih zrn ...)
•	Zmogljivost posode 1.500 ml
•	Enostavno čiščenje
2 leti garancije
Jf/J

Vi
Količina daril je omejena.
Akcija samo do
18. aprila 2021!
_i
A
i
/■' L
Letno naročnino sklenite z naročilnico.
T
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Telefon:
Datum naročila:
Podpis:
Izberite darilo: | vzglavnik NEO | namizni mešalnik Rosmarino
Naročnino bom plačeval/ a: mesečro od 11,21 eur do 12,72 eur ¡^«¡smodit izdatni«™)
] letno v znesku 141,88 eur
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar najmanj 12 mesecev Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem hil/-a namčnikHca.
RADIO TEDNIK Ptuj, d. o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Tenis
Brez slovenskega dvoboja v Mehiki
Stran 18
Rokomet
Šesta zaporedna zmaga Jeruzalemčkov
Stran 18
Strelstvo
Ptujčani - aktualni prvaki -zanesljivo do prve zmage
Stran 19
Damijan Turk
»Delati moramo na razvoju vseh oblik footgolfa«
Stran 20
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 26. krog
tednik
íPoiluíají¿ naí
na vjitounm. íjilitu!
RADIOPTUJ
tea. ¿ptettc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Petek v sredo odločil tekmo s prvencem
Bravo - Aluminij 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Petek (35.).
BRAVO: Vekič, Kurtovič (od 74. Trontelj), Drkušič, Križan, Špa-nring, Žinko, Krim, Ogrinec, Tučič, Maružin (od 74. Kancilija), Kidrič. Trener: Dejan Grabič.
ALUMINIJ: Janžekovič, Bolha, Azemovič, Petek, Jakšič, Ploj, Čer-mak, Kim, Krefl (od 83. T. Pečnik), Flakus Bosilj, Jauk (od 83. G. Pečnik). Trener: Oskar Drobne.
Igralci obeh ekip so vsak s svojimi občutki pričakovali tekmo: domačini so varno zasidrani v sredini lestvice, za njimi je izjemna serija 12 tekem, v katerih so klonili le enkrat (proti Muri), Na drugi strani so Kidričani kljub solidni igri izgubili zadnji dve tekmi (s Koprom in Muro) in se jim tako ni uspelo približati ekipam na »varnih mestih« (od 8. navzgor).
Oba trenerja sta imela veliko težav z odsotnostjo igralcev zaradi poškodb in kartonov, saj so pri domačinih manjkali Mustafa Nu-kic, Martin Kramarič, Marko Kle-menčič, David Brekalo, Ovbokha Agboyi in Nino Žugelj, pri gostih pa Haris Kadric, Renato Pantalon, Tonči Mujan, Armin Berlek in Roko Prša. Kakšne težave je imel Dejan Grabič najbolje govori podatek, da je napadalca Mitja Križana (nekdanjega igralca Aluminija, podobno kot je tudi Rok Kidrič) uvrstil v centralno branilsko vrsto!
Delo je opravil zelo solidno, podobno kot Aljaž Krefl na položaju vezista pri Aluminiju.
Prvega gola na tekmi so se veselili domačini v 10. minuti, ko je zadel Tučič, a je bilo kratkotrajno, saj je stranski sodnik označil prepovedan položaj. Bila pa je zelo tesna odločitev ... Blizu zadetka
pRVALiGA TelekomSIovenije
Muraši zadržali pomembne štiri točke prednosti
Eden izmed derbijev kroga je bil odigran v Domžalah, kjer so domačini v izjemni seriji neporaženosti - ta traja že 14 krogov - naskakovali zmago, s katero bi se neposrednim tekmecem za vrh lestvice približali zgolj na eno samo točko razlike. Bili so zelo blizu uspehu, a so Muraši vendarle zadržali remi.
Žan Karničnik je goste povedel v vodstvo, kar pa je bil do konca tekme eden izmed zelo redkih strelov na gol Domžal ... Terenska premoč domačinov je bila še posebej izrazita v 2. polčasu, ki so ga Muraši odigrali z igralcem manj; v zaključku prvega polčasa je bil zelo strogo izključen Klemen Pucko. Domačini so pod vodstvom tokrat odličnega kapetana Se-nijada Ibričiča sprožili več kot 20 strelov na gol gostov, a zadeli le enkrat. Jasno je, da so bili Prekmurci po tekmi veliko bolj zadovoljni s točko od tekmecev iz osrednje Slovenije ... REZULTATA 26. KROGA: Bravo - Aluminij 0:1 (0:1);
Domžale - Mura 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Karničnik (10.), 1:1 Podlogar (70.). Rdeči karton: Pucko (44., Mura).
Tekme CB24 Tabor Sežana - Olimpija, Celje - Gorica in Maribor - Koper so bile odigrane v četrtek, po sklepu redakcije.
1.	OLIMPIJA LJUBLJANA 25 13 8	4 31:16 47
2.	MARIBOR	25 12 9	4 48:30 45
3.	MURA	26 12 8	6 31:18 44
4.	DOMŽALE	26 10 10 6 37:29 40
5.	KOPER	25 10 6	9 32:32 36
6.	BRAVO	26 8 10 8 26:26 34
7.	CB24 TABOR SEŽANA 25 8 6 11 28:33 30
8.	CELJE	25 7 5 13 23:31 26
9.	ALUMINIJ	26 5 9 12 18:36 24
10.	GORICA	25 3 7 15 16:39 16
so bili domačini tudi v 28. minuti, a je Janžekovič fantastično ubranil strel Tučiča iz bližine.
Če se je v prejšnjih dveh krogih dogajalo, da so šumarji zapravljali priložnosti, tekmeci pa zadevali, so se tokrat zadeve obrnile: po kvalitetni podaji Aljaža Krefla iz kota je namreč v 35. minuti v sredini najvišje skočil Luka Petek in z glavo matiral nemočnega vratarja Vekiča - 0:1. To je bil na 24. tekmi
Oskar Drobne, trener Aluminija: »Pričakovali smo natančno takšno tekmo, kot se je potem dejansko odvijala, z veliko 'preskoka'. Na to smo bili dobro pripravljeni, morda smo v prvem polčasu naredili kakšno napako preveč, v drugem pa je bilo tudi v tem segmentu bolje. Bili smo dovolj čvrsti v dvobojih in pri 'drugih žogah', tako da so domačini res zelo redko prihajali do strelov. Fantje so res garali vseh 90 minut.«
Luka Janžekovič, Aluminij: »Za nas je bilo to zelo zahtevno gostovanje, saj ima Bravo zelo kvalitetno ekipo, kar so nazadnje dokazali z dolgo serijo neporaženosti. Mi se še vedno 'lovimo', ob tem smo bili na zadnjih dveh tekmah prikrajšani za kakšen pozitivni rezultat.
Tokrat smo do zaslužene zmage prišli tako, da smo pokazali naš pravi karakter. Bili smo pogumni, metali smo se 'na glavo' za vsako žogo, in ravno zaradi tega smo dosegli dober rezultat. V športu je vedno tako, da nikoli ne veš, kdaj se ti bo odprlo, potrebno je vztrajati pri začrtani poti.
V zadnjih sezonah nismo bili velikokrat v podobno zahtevnih situacijah na lestvici, zato nam ne preostane drugega, kot da gremo tekmo za tekmo, da zbiramo točko po točko in se oddaljujemo od zadnjega mesta. Naš cilj je varna cona v sredini, celotna ekipa se trudi za to in se temu podreja. Imamo mlade igralce, nekateri so še zelo neizkušeni, a delajo pošteno, kar se v nogometu vedno vrne.«
Dejan Grabič, trener Brava: »Glede priložnosti smo bili mi tisti, ki smo si jih ustvarili več, o tem ni dileme. Rezultat je na tej tekmi ena redkih stvari, s katerimi nisem zadovoljen, žal pa je to ključno, saj igramo za točke.«
ro delajo na treningih. Bravu smo prepustili navidezno pobudo, moji igralci pa so pokazali odličen pristop z veliko mero odgovornosti,« je povedal trener Aluminija Oskar Drobne.
Sledil je pritisk domačinov, ki so si najlepšo priložnost ustvarili v 41. minuti, ko je Kirm natančno streljal z glavo, Janžekovič pa je z novo izjemno obrambo preprečil izenačenje.
Drugi del se je začel z jurišem igralcev Brava, a so ga šumarji odbili brez posledic. Ko ni šlo po tleh, so domačini uporabljali številne dolge podaje na polovico gostov, ki pa so bili tudi na to možnost dobro pripravljeni. Tako je bila igra v več primerih pravi »glavomet«, tudi po sedem zaporednih podaj so igralci obeh ekip odigrali po zraku. Takšna igra zahteva veliko mero zbranosti, kar so varovanci Oskarja Drobneta uspešno držali do konca tekme.
Najlepšo priložnost za izenačenje so imeli Ljubljančani v 82. minuti, ko je mladi rezervist Miha
Koncilija prišel do lepega položaja, a je iz kakšnih sedmih metrov za las zgrešil cilj ... Že v naslednji minuti je Drobne opravil dve menjavi, vstopila sta Gašper in Tilen Pečnik, s čimer je uspešno prekinil nevaren nalet domačega moštva.
»Osnovni cilj pred tekmo je bil, da ne prejmemo zadetka, kar nam je po dveh porazih znova uspelo. Pri tem smo bili zelo pragmatični, zato smo še toliko bolj zadovoljni z zmago, ki smo jo pričakovali že kar nekaj časa. Na dokaj zahtevnem igrišču ni bilo veliko možnosti za 'umiranje v lepoti', ampak je šlo izključno za osvojitev točk. Tukaj si moramo naliti čistega vina, da bi bilo vse ostalo preveliko tveganje,« je po uspehu pojasnil Drobne.
Zdi se, da je Bravo resnično tekmec po meri Kidričanov, saj so na dosedanjih sedmih medsebojnih tekmah v 1. ligi Ljubljančani vpisali le eno zmago (še po trije remiji in zmage Aluminija). Tudi glede učinkovitosti sta ekipi podobni, Bravo ni zadel na zadnjih treh tekmah ...
M
Foto: Martin Metelko / m24.si
Nogometaši Aluminija (v rdečih dresih Emir Azemovic in Luka Petek) imajo z Bravom (v rumenem dresu Rok Kidrič) pozitivne izkušnje iz domala vseh dosedanjih medsebojnih dvobojev, na sedmih tekmah so izgubili le enkrat. V sredo so se veselili tretje zmage.
njegov prvenec v prvoligaški konkurenci (v 2. ligi jih je za Dravo zabil 5).
Aluminij je dosegel zadetek po 430 »sušnih minutah«, nazadnje je na tekmi s Celjem zadel Haris Kadric iz 11-metrovke.
»Ob doseženem zadetku mi je zagotovo odleglo, a še enkrat poudarjam, da zaupam fantom, ki dob-
Kidričani in Domžalčani oslabljeni v medsebojni dvoboj
Pred enomesečnim premorom zaradi evropskega prvenstva U-21 v Sloveniji (Maribor, Celje, Ljubljana, Koper) se bodo prvoligaši med seboj udarili še za točke v 27. krogu, s čimer se bo zaključila tretja četrtina sezone. Ekipe si bodo prizadevale za čim boljša izhodišča pred zadnjo četrtino.
Da je sezona resnično blizu vrhunca, kažejo tudi številne odsotnosti zaradi kartonov in poškodb - ritem tekem v zadnjih tednih je bil resnično močan. Tako npr. vsi trije igralci Aluminija, ki so v sredo prejeli rumene kartone -Flakus Bosilj, Ploj in Azemovic -, v soboto ne bodo smeli igrati, saj so to njihovi četrti v sezoni.
»Trojico smo izgubili, a se bo trojica tudi vrnila v ekipo: Kadrič, Berlek in Pantalon. Z optimizmom zremo proti soboti, enostavno bo potrebno še enkrat odgarati celo srečanje. Dobro bomo analizirali igro Domžal in poskušali na pozitiven način oditi na enomesečni premor,« je dejal Oskar Drobne.
Podobne težave s sestavo ekipe imajo tudi Domžale, ki bodo v Kidričevem nastopile brez Ibričiča, Vukliševiča in Šoštarič Kariča.
Svoj pogled na prihajajočo tekmo je podal tudi kapetan Aluminija Luka Janžekovič: »Na tekmo z Domžalami gremo s pozitivnimi občutki, čeprav nam zaradi številnih tekem, ki se niso obrnile v našo korist, zelo primanjkuje samozavesti. Težko dosegamo zadetke, a moramo razumeti, da tem mladim fantom, ki so dobili priložnost, ni lahko. Pričakovanja so velika, vsi si želimo dobrih rezultatov, tudi sam kot kapetan nosim velik del bremena. Zelo si želimo, da ekipa Aluminija ostane v 1. ligi, da se ti mladi fantje še naprej razvijajo, konec koncev tudi naredijo dobre prestope v večje klube. Se je pa treba zavedati, da je tudi samozavest kakovost in kdor je ima veliko, je sposoben za velike stvari. Tudi v soboto jo moramo prikazati kar največ, hočemo biti maksimalno tekmovalni in konkurenčni.«
Janžekovič je opozoril še na nekatere podrobnosti: »Po mojem mnenju nas v spomladanskem delu ni nihče nadigral, že to je dokaz, da nismo za odpis, da si zaslužimo mesto v 1. ligi. Tudi v soboto bodo odločale malenkosti, morda zablesti kakšen igralec, ki nazadnje ni igral - nam je zelo pomemben vsak posameznik. Znova bo zelo pomemben dober zadnji blok, to je naše vodilo že celoten spomladanski del. Ko je prišel v klub nov trener, je takoj začel delati na tem elementu in spomladi se to že obrestuje.«
Dosedanji dve medsebojni tekmi v sezoni so Domžalčani dobili z identičnim izidom 1:2. Bo šumarjem uspelo prekiniti to serijo?
1. SNL, 27. krog: Aluminij - Domžale, v soboto ob 15.00 v Kidričevem.
Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni:
9. krog: Aluminij - Domžale 1:2 (1:0); Flakus Bosilj; Kolobarič, Vuk;
18. krog: Domžale - Aluminij 2:1 (1:1); Kolobarič, Šoštarič Karič; Jakšič.
18 Štajerski
Aktualno
petek • 19. marca 2021
Tenis • Tamara Zidanšek in Kaja Juvan
Brez slovenskega dvoboja v Mehiki
Mladi slovenski teniški igralki Tamara Zidanšek in Kaja Juvan
sta pretekli teden na Ptuju opravili nekaj skupnih treningov, nato pa sta se skupaj s trenerjema podali v Mehiko, v Guadalajaro. Gre za drugo največje mesto v državi, ima 1,5 milijona prebivalcev, v širšem območju mesta pa živi kar 4,7 milijona prebivalcev. Tam je potekal turnir serije WTA 250 z nagradnim skaldom 235.000 dolarjev.
Zidanškova je imela v 1. krogu zelo zahtevno tekmico, 3. nosilko Anno Blinkovo (70.). Po uvodnem zatišju je 22-letna Rusinja izvedla prvi break v 5. igri (2:3), nato pa je Tamara nanizala izvrstnih sedem zaporednih iger in z dvema brea-koma prednosti povedla 6:3, 3:0. Tako je kazalo na gladki preboj v 2. krog, sploh pri vodstvu 5:1. Pri rezultatu 5:2 je imela Tamara kar štiri zaključne žogice, a so ostale neizkoriščene ... S tem so prišle težave in Moskovčanka je izenačila na 5:5. Mogočo dramo v zaključku je varovanka trenerja Zorana Krajnca vendarle prehitela in zaključila dvoboj še pred podaljšano igro.
Po izločitvi nosilke v 1. krogu se »žreb odpre«, naslednja tekmica je
zagotovo nižje rangirana igralka. V primeru Tamare je to pomenilo 19-letno Catherine McNally (120.). Prvi niz je bil izenačen do 4:3, Tami pa je imela tudi »zicer« za break ... Žogica je končala izven igrišča, kar je samozavestna Američanka takoj kaznovala in najprej izenačila na 4:4, nato pa zaključila na 4:6.
Zidanškove se to na videz ni dotaknilo, takoj je v 2. nizu povedla 4:0. A tudi tokrat to ni bilo dovolj za mirno nadaljevanje, celo sama se je znašla v breznu - 5:5, 0:40. Iz njega se je izvlekla in v tie breaku prišla do izenačenja v nizih.
Te psihološke prednosti pa ji ni uspelo unovčiti in Američanka je prišla do vodstva 2:5. Zidanško-va se ni predala, znižala je na 4:5 in servirala za popolno vrnitev v dvoboj. Ni se izšlo, ena žogica je obstala na vrhu mreže in se sko-talila nazaj, »lob« pa je končal za nekaj centimetrov izven igrišča ... Po dveh urah in pol igre je bilo razmerje v točkah 104:114, pri break priložnostih pa 3/10 pri Tamari in 5/11 pri Američanki.
Med dvojicami je Tamara združila moči z 22-letno Američanko Ingrid Neel (141. med dvojicami).
Turnir serije WTA 250 v Mehiki (nagradni sklad 235.000 dolarjev), rezultati:
posameznice:
1.	krog: Zidanšek - Blinkova (Rusija, 3.) 6:3,7:5; Juvan (8.) - Bolso-va (Španija) 7:5,7:6(5);
2.	krog: Zidanšek - McNally (ZDA) 4:6,7:6(4), 4:6; Juvan (8.) -Bouchard (Kanada) 4:6,3:6.
dvojice:
1. krog: Zidanšek/Neel (Slovenija/ZDA) - Sanchez/Stollar (ZDA/ Madžarska) 6:7 (1), 7:5,4:10.
Njuni tekmici v 1. krogu sta bili 31-le-tna Američanka Maria Sánchez in 22-letna Madžarka Fanny Stolar. Dvoboj je bil izjemno izenačen, po izenačenju v nizih na 1:1 je o zmagovalkah odločal master tie-break. V tem sta Zidanškova in Neelova povedli 3:1, nato pa izgubili naslednjih sedem točk zapored (3:8). Vrnitve več ni bilo ...
Naslednja postaja na mini mehiški turneji bo Monterrey, kjer bo potekal še en turnir serije WTA 250.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek in Kaja Juvan bi se lahko bili v Guadalajari ob zmagah na uvodnih dveh tekmah srečali v četrtfinalu, a jima to ni uspelo. Obe sta klonili na drugi stopnički.
Tenis • Blaž Rola
Po Murrayu Rola še z Gasquetom
Rokomet • NLB liga
Dvojni program proti Loki in Gorenju
Jeruzalem je v 19. krogu v zelo okrnjeni zasedbi gostoval v Zlato-rogu in prikazal solidno igro, vendar vseeno po pričakovanjih izgubil (34:27) proti letos nepremagljivi ekipi Celja.
»Proti Celjanom smo odigrali solidno in upam, da tako nadaljujemo že v petek, 12. 3., v Škofli Loki. Nekaj poškodovanih igralcev se nam bo pridružilo in zagotovo bo lažje čim dlje časa zdržati visoki ritem, ki ga bo zagotovo narekovala ekipa Loke. Gre za mogoče celo najhitrejšo ekipo lige, ki tudi doseže največ-
je število 'lahkih' zadetkov. Dejstvo je, da Loka letošnjo sezono igra v slogu toplo-hladno in upam, da jih ujamemo na krivi nogi in prinesemo novi točki domov v Ormož,« je pred gostovanjem na Gorenjskem razmišljal David Bogadi.
Predvsem Loki je tekma proti Jeruzalemu izredno pomembna, saj bi z novo zmago naredili velik korak k obstanku v ligi. Loka je trenutno v zelo dobri formi, kar priča remi proti Gorenju v Velenju (24:24) in dve gladki zmagi proti Izoli (26:18) ter Mariboru (27:20).
Ormožani bodo hitro po gostovanju v Škof] i Loki odigrali novo tekmo, in sicer v torek, 16. marca, ob 18.30 na Hardek prihaja Gorenje. Tekma bo prenašana po kanalu Sportklub. »O tekmi proti Gorenju za zdaj sploh še ne razmišljamo. Vse misli in treningi so podrejeni gostovanju pri Loki. O Velenjčanih bomo začeli razmišljati po tekmi na Gorenjskem,« je zaključil Bogadi. Želja Ormožanov v teh dveh tekmah je osvojiti vsaj dve, če ne celo tri točke.
Uroš Krstič
Blaž Rola (163. na ATP) je po neuspešni avanturi v Kazahstanu (dva zaporedna izpada v 1. krogu challenger turnirjev) odpotoval v Katar, kjer je bil prijavljen v kvalifikacije močnega turnirja serije ATP 250 z nagradnim skladom več kot 1,1 milijona dolarjev.
Za začetek je bil v 1. krogu prost, v drugem pa se je pomeril z Nemcem Timom Puetzom. 33-letnik je v zadnjih letih postal specialist za dvojice in je trenutno 57. igralec sveta v tej kategoriji. Blaž je imel kljub temu z njim precej opravka, odločilen pa je bil tie-break prvega niza, ki ga je tri leta mlajši Ptujčan dobil z rezultatom 7:5. V drugem nizu je bil rezultat še izenačen na 2:2, nato pa
Rokomet • 1. mladinska liga, zaostala tekma 4. kroga
Šesta zaporedna zmaga Jeruzalemčkov
Jeruzalem - Gorenje 26:21 (16:9)
JERUZALEM: Skledar (15 obramb); Rubin, Kovačec 3, Fergo-la 6, Torič, Lukman 9, Novak, Cvetko 3 (1), Borko 2, Toplak 1, Škrinjar 2. Trenerja: Mladen Grabovac in Iztok Luskovič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/1; Gorenje 3/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 18; Gorenje 10 minut.
Po malo manj kot petih mesecih so uradno tekmo znova odigrali mladinci Jeruzalema. Domačinom, ki so po petih odigranih krogih in petih zmagah vodilno moštvo lige, so nasproti stali sovrstniki Gorenja, ki so doslej odigrali le dve tekmi državnega prvenstva in na obeh tudi zmagali.
Tekma doslej neporaženih ekip je bila do 15. minute izenačena (8: 8), nato pa je začela tako, kot je treba delovati obrambi Jeruzalema, ki je bila skoraj na meji popolnosti. Kar enajst minut gostitelji niso dovolili zadetka mladim Vele-njčanom in v 26. minuti je prednost Jeruzalema znašala tri zadetke (12:9). Kljub trem zapravljenim se-dememtrovkam v 1. polčasu so po zaslugi odlične igre v obrambi ter posledično s tem obramb vratarja
Alena Skledarja Ormožani na odmor odšli s kar sedmimi goli prednosti (16:9). Ormoški mladinci si za prikazano v 1. polčasu zaslužijo visoko oceno.
Tudi 2. polčas so Ormožani pričeli z doseženim zadetkom in tako jim je uspelo povesti za osem zadetkov (17:9), kar je bila najvišja prednost na tekmi. V nadaljevanju je odlična igra Jeruzalema v obe smeri nekoliko zbledela, a je z
odličnimi obrambami Skledar poskrbel, da je njegova ekipa cel čas na varni razdalji držala nasprotnika. Bližje kot na pet zadetkov zaostanka Gorenju ni uspelo priti.
Uspeh Ormožanov je toliko večji, ker zaradi poškodb nista igrača Niko Sovič in Aleš Zemljič. Poleg 15 obramb Skledarja se je z devetimi doseženimi goli izkazal Jure Lukman. Šestkrat je bil natančen 195 cm visoki Blaž Fergola.
Alen Skledar (RK Jeruzalem Ormož)
V 7. krogu Ormožane čaka zahtevno gostovanje na Kodeljevem pri drugouvrščenem Slovanu, ki ima tudi odlično ekipo sposobno za sam vrh 1. mladinske lige.
Alen Skledar, Jeruzalem: »Čestitke soigralcem za odlično predstavo. Na dolgo pričakovano tekmo smo se dobro pripravili in predvsem v 1. polčasu popolnoma zasenčili Gorenje. V 2. polčasu se je poznalo, da ima Gorenje daljšo klop in naš ritem igre več ni bil tako močan. Znova je odločila naša čvrsta igra v obrambi. Tako moramo nadaljevati sezono in verjamem, da se bomo veselili visoke uvrstitve v državnem prvenstvu.«
Marko Oštir, trener Gorenja: »Kljub temu da so imeli Ormožani pred tekmo pet zaporednih zmag, smo se na Hardeku nadejali uspeha. Ob tej priložnosti čestitam fantom Jeruzalema in njihovemu strokovnemu štabu, saj že dolgo časa nisem videl, da katera ekipa v mlajših selekcijah igra tako dobro oz. čvrsto v obrambi. Zmaga Jeruzalema je zaslužena, za moje fante pa je to ena velika šola. Menim, da se bomo iz tega poraza marsikaj naučili in da bomo v nadaljevanju sezone nevarni za vsakega nasprotnika.«
Uroš Krstič
je Blaž s štirimi zaporednimi igrami upravičil vlogo favorita.
V glavnem žrebu kakšnega od turnirjev tega ali višjega ranga se je Blaž nazadnje znašel maja 2019, ko je z uspešnimi nastopi v kvalifikacijah zaigral na grand slam turnirju v Parizu.
Žreb mu je v Dohi namenil nekdanjega zmagovalca tega turnirja Richarda Gasqueta (50.). 34-letni Francoz je bil najvišje v karieri uvrščen na 7. mesto ATP-lestvice leta 2007, znotraj TOP 10 pa je bil še tudi leta 2016. V svoji dosedanji karieri je osvojil 15 turnirjev in samo z nagradami na turnirjih zaslužil več kot 18 milijonov dolarjev. Po dvoboju z Murrayem na turnirju v Italiji je to bil že drugi sloviti tekmec v precej kratkem času ...
Dvoboj je bil precej enakovreden, oba sta dokaj uspešno osvajala igre na svoj servis. Pri tem je bil nekoliko uspešnejši Gasquet, ki štiri leta mlajšemu tekmecu v celotnem dvoboju ni ponudil nobene break priložnosti. Sam je v vsakem nizu izkoristil po eno, kar je bilo po uri in 15 minutah dovolj za slavje. Blaž je slovitemu tekmecu zabil kar 9 asov, a je Francoz vseeno uspel najti način do dveh breakov. Končno razmerje točk je bilo 51:60.
Turnir ATP 250 v Katarju (1,1 milijona dolarjev nagradnega sklada), rezultati:
posamezno, kvalifikacije:
1.	krog: Rola (4) - prost;
2.	krog: Rola (4) - Puetz (Nemčija) 7:6(5), 6:2;
glavni turnir:
1. krog: Rola - Gasquet (Francija) 4:6, 4:6.
Dvojice:
1. krog: Rola/Zayed - Millman/ Vega Hernandez 1:6, 3:6.
Turnir v Dohi ima sicer izjemno zasedbo, saj so med nosilci Dominic Thiem, Roger Federer, Andrej Rublev, Denis Shapovalov, Stan Wawrinka ... V preteklosti so bili zmagovalci tega turnirja tudi Boris Becker, Stefan Edberg, Jim Courier, Roger Federer, Andy Murray, Rafael Nadal, Novak Djokovic ... Gasquet je turnir osvojil leta 2013.
Tudi med dvojicami je Blaž Rola zaigral v glavnem delu žreba, skupaj z domačinom Mouso Shana-nom Zayedom sta prejela posebno povabilo organizatorjev. Zaigrala sta proti Avstralcu Johnu Millma-nu (41.) in specialistu za igro dvojic, Spancu Davidu Vegi Hernande-zu. Tekmeca sta bila uspešnejša v dveh nizih, dvoboj je trajal manj kot eno uro.
JM
Richard Gasquet
petek • 12. marca 2021
Šport
Štajerski	19
Strelstvo • 1. A in 1. B državna liga z zračno puško in pištolo 10 m
Ptujčani - aktualni prvaki - zanesljivo do prve zmage
Minuli konec tedna se je po skoraj petih mesecih zamika zaradi epidemije covid-19, z uvodnimi šestimi dvoboji v vsaki od skupin 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo 10 m, začela nova strelska sezona 2020/21. Dosedanji turnirski sistem ligaškega tekmovanja je bil pred novo sezono spremenjen v sistem dvobojev prvoligaških ekip, namesto šestih turnirjev pa se bo odvijalo šest neposrednih dvobojev ekip v dveh fazah tekmovanja.
V prvem kvalifikacijskem delu so bile izžrebane tri skupine s po štirimi ekipami z nosilci skupin (najboljše tri ekipe lanske sezone) in še tremi ekipami glede na povprečni rezultat v lanski sezoni. V drugem delu tekmovanja pa se bodo zmagovalci skupin in najboljša drugouvrščena ekipa pomerili za najvišja mesta oziroma za naslov ekipnih ligaških prvakov ter za uvrstitve do 4. mesta. Podobno bodo tudi preostale ekipe razvrščene v skupine za končne uvrstitve od 5.-8. mesta, oziroma 9.-12. mesta.
1. A-liga pištola, skupina B: Ptujčani boljši od
»v v
Turnišca
V 1. A državni ligi s pištolo so se Ptujčani kot aktualni prvaki na domačem - z elektronskimi tarčami obnovljenem - strelišču v prvem dvoboju pomerili z oslabljeno ekipo SD Štefana Kovača Turnišče, ki je na Ptuj pripotovala le z dvema članoma. Dvakratni posamični prvak in aktualni prvoligaški pod-prvak Sašo Stojak se je v dvoboju prvopostavljenih strelcev pomeril z Avgustom Horvatom in ga prepričljivo premagal z rezultatom 573:545 ter svoji ekipi priboril prvo
točko. Enako uspešna je bila tudi drugopostavljena Ptujčanka Majda Raušl, ki je v internem dvoboju premagala Turniščana Štefana Ba-laška s 557:545 krogi. Tretja točka je avtomatično in brez dvoboja pripadla tretjemu Ptujčanu Matiji Potočniku, ki je dosegel 552 krogov. Dodatne tri točke so si Ptujčani zagotovili z višjim ekipnim rezultatom s 1682:1090 krogi in dvoboj končali z rezultatom 6:0.
Miklavž ugnal Juršince 4:2
V isti skupini kot Ptujčani so si tesno zmago na ormoškem strelišču priborili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča (1622) proti ekipi Juršincev (1603) z rezultatom 4:2. Pri zmagovalcih je najboljši rezultat dosegel Boštjan Simonič (558), ki pa je izgubil točko proti Ludviku Pšajdu (560). Boljši v paru je bil tudi Mirko Moleh (545), ki je premagal Simona Simoniča (532). Edino posamično točko svoji ekipi je zagotovil Miklavževčan Miran Miholič (532), ki je premagal skromnega Nika Pšajda (498), kar je tudi naredilo razliko v skupnem rezultatu.
Jože Čeper s 590 krogi do ligaškega rekorda
V	preostalih dvobojih je rekordni rezultat za aktualne podprvake iz Rečice pri Laškem dosegel Jože Čeper, ki je s 590 krogi (97, 100, 99, 98, 97, 99) postavil slovenski ligaški rekord in se v skupnem seštevku posameznikov zavihtel na vrh pred moštvenim kolegom Petrom Tkalcem (576) in Ptujčanom Sašom Stojakom (573).
V	ekipni razvrstitvi so najboljši rezultat v uvodnem krogu dosegli v Rečici pri Laškem - izjemnih 1719 krogov, za krog boljša od Ptujča-nov (1682) je bila še Sevniška ekipa Maroka (1683), vse tri ekipe pa so dosegle popoln izkupiček šestih točk. Preostale ekipe so z rezultat-skega vidika zaostale za 40 krogov in več, stik z vrhom pa držijo še Železniki in Grosuplje s po petimi, in Jože Kerenčič s štirimi točkami.
1. A-liga pištola
Posamezno - 1. krog:
1.	Jože Čeper, D. Poženela	(590)	30 (1.)
2.	Peter Tkalec, D. Poženela	(576)	26 (2.)
3.	Sašo Stojak, Ptuj	(573)	24 (3.)
4.	Klemen Tomaševič, Železniki (572)	22 (4.)
5.	Blaž Kunšek, Sevnica	(571)	21 (5.)
6.	Mario Hološ, Trzin	(569)	20 (6.)
Fotozapis
Lokalni mladinski derbi za pokušnjo
Mladinci Drave in Aluminija so med tednom na igrišču z umetno travo na Ptuju odigrali pri-
jateljsko pripravljalno preizkušnjo. Tekma je spadala v sklop priprav na nadaljevanje sezone 2020/21 v 1. slovenski mladinski ligi. Ob prekinitve sezone zaradi koronavirusa so šumarji zasedali 7., dravaši pa s tekmo manj 13. mesto.
Rezultat v takšnih tekmah nima kakšne posebne vloge, za trenerja Andreja Kvasa in Roberta Pevnika so bile pomembne druge
stvari, povezane z igro. Obe ekipi (gostje so bili okrepljeni s Kadričem in Berlekom) sta prikazali učinkovito predstavo, rezultat je bil 4:5 (2:2).
Prve prvenstvene preizkušnje v zaostalih tekmah 1. lige čakajo mladince Drave in Aluminija 24. marca.
M
3.	Urška Kuharic, Kovinar
4.	Sonja Benčiča, Olimpija
5.	Urška Hrašovec, Ruše
6.	Suzana Lukic, Trzin
7.	Nejc Klopčič, Trzin 9. Jan Šumak, Kovinar 23. Nuša Žnidarič, Kovinar
(628,0)	24 (3.)
(623,9)	22 (4.)
(622,9)	21 (5.)
(619,9)	20 (6.)
(618,7)	19 (7.)
(617.0)	17 (9.)
(608.1)	3 (23.)
Foto: Črtomir Goznik
Kovinar zmagal v gosteh, Kidričani doma
V1. B državni ligi s pištolo so novinci Kovinarja iz Ormoža (1611), ki so minulo sezono izpadli iz 1. A-lige, ugnali Postojno (1593) v gosteh z rezultatom 1:5. V prvem dvoboju najmočnejših strelcev je suvereno zmagala aktualna prvakinja in reprezentantka Denis Bola Ujčič (557), ki je ugnala Or-možana Nenada Vignjeviča (537). Odlično tekmo je prikazal Ormo-žan Gregor Polajnko (555), ki je
ugnal Kristijana Kontreca (538) in dosegel četrti najboljši rezultat tega kroga. Slab odpor Ormoža-nu Žanu Tomažiču pa je nudil Jadran Zadnik (498).
V	drugi skupini je Kidričevo (1590) na domačem strelišču premagalo kočevsko ekipo Morisa (1564) z rezultatom 5:1. Za domačine sta Uroš in Matevž Mohorko dosegla po 537 krogov, Mateja Le-vanič jih je dodala 516.
V	ekipni razvrstitvi uvodnega kroga vodita ekipi Mroža Velenja in Gorjancev s po šestimi točkami, pred Ormožem in Kidričevim s po petimi točkami, s štirimi točkami sledita ekipi Škof e Loke in Trbovelj.
1. B-liga pištola
Posamezno - 1. krog:
1.	Sebastjan Kordiš, Š. Loka (559)	30 (1.)
2.	Denis Bola Ujčič, Postojna (557)	26 (2.)
3.	Aleksander Ošep, Velenje (557)	24 (3.)
4.	Gregor Polajnko, Kovinar (555)	22 (4.)
12.	Uroš Mohorko, Kidričevo (537)	14 (12.)
13.	Nenad Vignjevic, Kovinar (537)	13 (13.) 15. Matevž Mohorko, Kidričevo (537)	11 (15.) 25 Alekseja Vignjevic, Kovinar (519)	1 (25.) 29. Mateja Levanič, Kidričevo (516)	0 (29.)
Simeon Gonc
V 1. krogu 1. A DL s pištolo so Ptujčani, z leve strani Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak, na domačem strelišču premagali turniško ekipo Štefana Kovača in dosegli tretji najboljši rezultat med prvoligaši.
7.	Anja Prezelj, Železniki	(566)	19 (7.)
8.	Ludvik Pšajd, Juršinci	(560)	18 (8.) 10. Boštjan Simonič, Miklavž	(558)	16 (10.) 12. Majda Raušl, Ptuj	(557)	14 (12.) 15. Matija Potočnik, Ptuj	(552)	11 (15.) 21. Mirko Moleh, Juršinci	(545)	5 (21.)
28.	Simon Simonič, Miklavž	(532)	0 (28.)
29.	Miran Miholič, Miklavž	(532)	0 (29.) 35. Niko Pšajd, Juršinci	(498)	0 (35.)
Ormožani Kovinarja ugnali Jeseničane
V 1. A-ligi s puško so se Ormožani Kovinarja (1849.1) kot tretjeuvršče-na ekipa v lanski sezoni pomerili z jeseniško ekipo Triglav Javorniki-Ko-roška Bela (1831.5) in jo premagali z rezultatom 6:0. Aktualna prvoli-gaška prvakinja med posamezniki - Urška Kuharič (624.0) - je v uvodnem krogu dosegla tretji najboljši rezultat med vsemi strelci, preostala ormoška strelca Jan Šumak (617.0) in Nuša Žnidarič (608.1) pa sta se uvrstila na 9. in 23. mesto. V skupnem seštevku vodi dvakratna olimpijka Živa Dvoršak (627.0), pred Klavdijo Jerovšek (626.9).
1. A-liga puška
Posamezno - 1. krog:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija (625,0) 30 (1.)
2.	Klavdija Jerovšek, Grosup. (621,6) 26 (2.)
Futsal • Reprezentanca Slovenije
Ob visoki prednosti priložnost za vse igralce
Slovenska futsalska reprezentanca je na svoji peti tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo (skupina 6) v Untersiggenthalu visoko premagala Švico z 11:1 (6:1).
Švica - Slovenija 1:11 (1:6)
STRELCI: 0:1 Fetič (1.), 1:1 Barre-ira (1.), 1:2 Osredkar (6.), 1:3 Čujec (6.), 1:4 Hozjan (10.), 1:5 Hozjan (15.), 1:6 Totoškovič (16.), 1:7 Hozjan (23.), 1:8 Duščak (23.), 1:9 Koren (24.), 1:10 Totoškovič (26.), 1:11 Gaj-ser (31.).
SLOVENIJA: Totoškovič, Hozjan, Koren, Osredkar, Čujec, Čeh, Duščak, Bratič, Fideršek, Vrhovec, Fetič, Bukovec, Lovrenčič in Gaj-ser. Selektor: Tomislav Horvat.
Izbranci Tomislava Horvata so že na prvi medsebojni tekmi s Švicarji pokazali, da so veliko boljša ekipa, saj so slavili z rezultatom 12:1. Zelo podobna slika se je ponovila tudi na gostovanju.
Tudi tokrat so Slovenci odločno začeli in že po 15 sekundah je za 1:0 zadel Alen Fetič. A že v isti minuti je Dylan Malta Barreira izid poravnal. Toda favorizirani Slovenci so v
nadaljevanju povsem prevladovali in že do odmora dosegli šest zadetkov.
V podobnem tempu so nadaljevali tudi v nadaljevanju, končni izid pa je že v 31. minuti postavil Tilen Gajser.
Selektor Horvat je priložnost za igro namenil vsem igralcem, zaradi rahle poškodbe je počival Matej Fideršek.
Tomislav Horvat, selektor: »Odigrali smo tako, kot smo se domenili, z vso resnostjo. Spet smo pokazali, da imamo kakovost, tako da lahko z optimizmom čakamo zadnjo tekmo proti Latviji. Priložnost so dobili vsi igralci, tudi tisti, ki so do sedaj manj igrali. Zaslužijo si priložnost, so naša prihodnost, tudi njim čestitke za prikazano!«
Zadnjo tekmo v skupini 6 bo Slovenija igrala proti Latviji doma 12. aprila.
Skupina 6
REZULTATA 5. KROGA: Švica -Slovenija 1:11 (1:6), Latvija - Španija 1:12 (1:8).
1.	ŠPANIJA
2.	SLOVENIJA
3.	LATVIJA
4.	ŠVICA
4	4	0	0	24:3	12
5	3	0	2	26:7	9 4	1	0	3	5:22	3 3	0	0	3	4:27	0
UR
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 27. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Aluminij - Domžale; V NEDELJO OB 14.45: Mura - Maribor; OB 19.30: Koper - Celje; V PONEDELJEK OB 15.00: Gorica - CB24 Tabor Sežana. Tekma Olimpija - Bravo bo odigrana 7. aprila.
Rokomet • NLB liga
Zaostala tekma 13. kroga: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož (v petek ob 18.00 v Škofli Loki).
20.	krog: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (v torek ob 18.30 v dvorani Hardek).
1. A SRL (ž)
21.	krog: ŽRK Ptuj - Litija (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt).
Futsal • 1. SFL, končnica
PARI ČETRTFINALA (igra se na dve dobljeni tekmi), V PETEK OB 20.00: Dobovec (1.) - Mlinše (8.), Hiša daril Ptuj (2.) - Siliko (7.), Litija (3.) - Oplast Kobarid (6.), Bronx Škofije (4.) - Tomaž Šic Bar (5.).
JM
20 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 12. marca 2021
Footgolf • Damijan Turk, predsednik FGZS
»Delati moramo tako na razvoju rekreativnega kot tekmovalnega footgolfa ter vključevanju mladih«
Dosedanji predsednik Footgolf kluba Ptuj in podpredsednik slovenske zveze Damijan Turk bo na letošnji skupščini slovenske footgolf zveze prevzel mesto predsednika. Z njim smo se pogovarjali o razvoju tega športa v Sloveniji, o ptujskem klubu, o letošnjih največjih izzivih in viziji razvoja zveze.
Footgolf se je v zadnjih letih v Sloveniji razvijal z veliko hitrostjo. Kako sami vidite ta razvoj?
D. Turk: "Od samega začetka, ki sega v leto 2015, ko sta bila ustanovljena prva slovenska footgolf kluba - Ptuj in Bovec - je minilo že kar nekaj časa. Hitro je sledilo še odprtje igrišča v Šempetru pri Novi Gorici, kjer pa se sedaj footgolf žal ne igra več. V začetnih letih je bilo zanimanje bolj skromno, a je z leti raslo in sedaj lahko govorimo o enem najhitreje rastočih športov. Izjemno me veseli, da so to spoznali in uvideli tudi v Radencih, Ljubljani (Mladinski golf center Stane-žiče) in Olimju.
Footgolf zveza Slovenije je bila ustanovljena v letu 2017 in vsa ta leta skrbi za razvoj, promocijo in koordinira dogajanje, povezano s footgolfom na slovenskih tleh. Sam sem bil zadnji dve leti v vlogi podpredsednika, v tem mesecu pa vstopam v novo poglavje in prevzemam vlogo predsednika. Pred mano sta bila na tej poziciji bivši nogometni reprezentant Matej Mavrič Rožič in Aleks Kravanja iz Bovca."
Eden od vodilnih, če ne kar vodilni slovenski klub je FGK Ptuj. Kaj je pripomoglo k temu?
D. Turk: "Lahko mirno rečemo, da je Footgolf klub Ptuj vodilni slovenski footgolf klub, saj šteje več kot 50 % slovenskih registriranih igralcev. K tako dobremu razvoju je pripomoglo eno najatraktivnejših in izjemno lepih igrišč s pogledom na ptujsko veduto, izjemna organizacija in sinergija v klubu, v katerem se točno ve, kdo ima kakšno nalogo, in pa dejstvo, da je Ptuj nogometno mesto, v katerem se dobra beseda izjemno daleč razširi. Svoj del so dodali še trije turnirji svetovne serije v zadnjih treh letih, na katerih smo lahko na Ptuju spremljali najboljše svetovne igralce footgolfa, vključno s trenutnim svetovnim prvakom Matiasom Perronom iz Argentine."
Članarina prinaša številne ugodnosti
Sezona je pred vrati, priprave potekajo, članstvo v FGK Ptuj se obnavlja. Kakšne so prednosti članstva?
D. Turk: „Priprave so v polnem teku, članstva se izjemno lepo obnavljajo, prepričan sem, da smo tako na slovenskih kot ptujskih tleh na pragu izjemne sezone. Vrhunec ptujskega dogajanja bo med 13. in 15. 8. 2021, ko gostimo Ptuj Open. Da gre za res priljubljen turnir med igralci, kaže tudi podatek, da se ga bo tudi letos udeležila močna argentinska delegacija, vključno z Matiasom Perronom in Nicom Garciem - slednji je že desetletje med desetimi najboljšimi igralci sveta.
Vsak član Footgolf kluba Ptuj ima ugodnosti v popustih pri plačilu igralnin na vseh slovenskih igriščih, urejeno FIFG in FZS licenco za igranje vseh tekmovanj na svetu, nakup športne opreme znamke JOMA s 50 % popustom, dostop do 2 platform BlueGolf in GSCORE in še bi lahko naštevali."
Na skupščini boste postali predsednik FCZ Slovenije: kakšna je vizija razvoja?
D. Turk: „Footgolf je prišel do točke, ko je prerasel okvire rekreacije in v prihodnje se bomo defi-nitivno morali še bolj posvetiti tekmovalnemu footgolfu. Zavedam se, da je za prihodnost pomembna mešanica obojega. Ravno zato smo letos sklenili sodelovanje s platformo GSCORE, ki nam ponuja res veliko možnosti tako za rekreativne kot tekmovalno aktivne footgolfiste: od točkovanja v živo, vodenja turnirjev, beleženja treningov, vnosa vseh klubov in igrišč, skratka celovitega pregleda napredka vsakega aktivnega udeleženca footgolfa.
-A,

J ■ ' - -
Jej zdravt)

HRANA ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE
Nov koncept zdravih malic
Korenine in t'y m ul|k« 11 ii
piedesialu
ZéuWL poMJPacùic kohtafù,
V(-g,»Kk,i orehova potica z drožm in veganska potratna potita
SI usine »olivne« lune in nailienipljski kukiji
Variacije hitrih (i blaženi h kruhkov
i

i ft ri l : ; ü 1 t i lil ITI I H
.iS Ul 1 15 ¡V 1 1 Mi L 1

Revija v praktičnem formatu - prijazna do vseh okusov in načinov prehranjevanja.
KAKEBO - Japonska umetnost premisljp.nega trošenja
HUJSANJE Z OBČUTKOM SREČE


PRODAJI



D. Turk: „Res je, tako klub kot zveza se izjemno veliko povezujeta s tujino. K temu pripomorejo mednarodne tekme, ki smo jih organizirali na Ptuju in v Bovcu, kot tudi tekme v tujini. Definitivno bo teh povezav v prihodnje še več. Veliko tekmovalcev iz Madžarske, Slovaške, Češke in ne nazadnje iz Argentine se na Ptuju počuti kot doma in se vsako leto vračajo na naše najmočnejše turnirje.
Pred vsako sezono imamo npr. sestanke z madžarsko in slovaško zvezo, na katerih uskladimo termine tekmovanj, da ne pride do prekrivanj. O moči in vplivu Madžarske najbolje priča tudi podatek, da so zraven od samega začetka razvoja tega športa, da imajo več kot deset igrišč in nekaj sto registriranih igralcev, tam bo letos tudi evropsko prvenstvo. Madžar Gabor Ge-lencser - do letos je bil predsednik svetovne footgolf zveze - je bil tudi eden tistih, ki je aktivno sodeloval pri oblikovanju ptujskega footgolf igrišča. To vse kaže na to, da imamo res odlične mednarodne povezave, ob tem je član upravnega odbora svetovne zveze Slovenec Aleks Krabonja."
Znan je letošnji urnik domačih in evropskih tekmovanj. Kateri bodo vrhunci, kaj bi izpostavili?
D. Turk: „Res je, pred dnevi smo definirali celotno tekmovalno se-
Foto: Črtomir Goznik
Damijan Turk: "Lahko mirno rečemo, da je Footgolf klub Ptuj vodilni slovenski footgolf klub, saj šteje več kot 50 % slovenskih registriranih igralcev. K tako dobremu razvoju je pripomoglo eno najatraktivnejših igrišč s pogledom na ptujsko veduto, izjemna organizacija in sinergija v klubu."
zono. Izjemno me veseli, da bo slovenska footgolf liga odigrana na kar petih igriščih. Vrhunci letošnje sezone bodo trije, dva na slovenskih tleh in eden pri naših sosedih na Madžarskem, kjer se bo letos odvijalo evropsko prvenstvo. Tako Bovec kot Ptuj bosta gostila izjemno močna mednarodna turnirja Slovenian open (visokega ranga 500) in Ptuj open (250), turnirja štejeta med top 30 turnirjev letošnje sezone.
To sta turnirja, ki imata velik potencial, saj zaradi udeležencev iz tujine ustvarjata precejšnje število nočitev. Glede samega Ptuja imamo srečo, da smo v centru Evrope, tukajšnje igrišče pa je v radiju 150 km daleč najlepše. V Avstriji ga ni, na Hrvaškem pa se sicer trudijo
dvigniti footgolf na višji nivo, a so šele na začetku.
Potencial je viden tudi v tem, da trenutno za footgolf uporabljamo samo polovico celotnega igrišča. Če bi nam ga uspelo razširiti na celotno površino, kar bi pomenilo skupaj 36 lukenj (sedaj jih je 18, op. a.), bi bilo primerno tudi za najvišja tekmovanja svetovnega ranga."
Bilo je nekaj negotovosti glede igrišča na Ptuju. Je to sedaj končano?
D. Turk: „Res je, bilo je kar nekaj negotovosti ali sezona 2021 sploh bo. Izjemno me veseli, da se je odvilo v pozitivno smer in da smo dobili zeleno luč, da lahko na Ptuju še naprej igramo footgolf."
Jože Mohorič
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek in Osnovno šolo Duplek prireja oddajo
Druga pomembna točka je vključevanje mladih in razvoj mladinskih sekcij, s čimer smo začeli že v sezoni 2020. Lansko leto je tako že bilo organizirano prvo mladinsko državno prvenstvo, ki so se ga udeležili mladinci iz Ptuja, Radencev in Olimja."
»Veliko tekmovalcev iz Madžarske, Slovaške, Češke in Argentine se na Ptuju počuti kot doma«
Tako ptujski klub kot zveza se povezujeta s tujino, s tujimi igralci in zvezami. Bo tako tudi v prihodnje?

Štajerski
radioPTUI
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek.
Oddaja bo v sredo, 17. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
jfATP
m in Tovami prevozi
SAZAS
Projekt podpira Občina Duplek.
; oculus
rüdem
TAI v#
i!
petek • 12. marca 2021
Naše prireditve
Štajerski	21
Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Polfinalistki Lana in Ana
Občina Juršinci se je z OŠ Juršinci oz. pevskimi talenti tega območja v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo vključila na samem začetku. Že takrat so bili prepričani, da gre za hvalevreden projekt slovenske pesmi in glasbe, identitete, prepoznavanja in rasti teh talentov.
Sponzorji prireditve
i
Foto: Črtomir Goznik
Varja Kočevar, 4. razred, pesem Nabiralka zvezd (Tabu): „Letošnji nastop je že moj tretji nastop v tem projektu. Rada pojem, zato tudi sodelujem, in se tudi že pevsko izpopolnjujem. Sem umetniška duša, iz plastelina izdelujem različne izdelke, iz papirja pa rože. S temi izdelki sem tudi razveselila mamo ob dnevu žena. Od šolskih predmetov imam najraje glasbo, šport in likovno vzgojo. Posvečam pa se tudi ritmični gimnastiki."
Petje ima na tem območju že dolgoletno tradicijo. Tu so po prepričanju mnogih doma najboljši pevci oz. pevke. Epidemija je sicer prispevala k temu, da jih
letos v projektu sodeluje manj in da ni javnih nastopov. Na snemanju v studiu Radia Ptuj so letos nastopile pevke, ki projekt že poznajo iz prejšnjih let, razen
Julije Kokol, ki je letos nastopila prvič. Svojevrsten čar pa je bil za vse tudi snemanje v studiu, ki je potekalo na praznik žena. S svojim
petjem so obogatile sredino uro programa Radia Ptuj, ki je bila na sporedu med 18. in 19. uro. Videoposnetki pa so na voljo na Facebook strani Radia Ptuj in na YouTube kanalu Radia Ptuj.
Tako v občini Juršinci kot na OŠ Juršinci so nadvse ponosni na svoje pevske in glasbene talente. Župan občine Juršinci Aloj Kaučič je ob letošnjih nastopih povedal: „Prepričani smo, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo odličen projekt. Kot smo tudi prepričani, da je sodelovanje naših talentov prav tako velikega pomena. Občina Juršinci bo tudi v prihodnje podpirala ta projekt v prepričanju, da je treba z njim nadaljevati in vanj pritegniti še druge občine
Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
H\
Foto: Črtomir Goznik
Snemanje nastopov pevskih talentov osnovnih šol in občin poteka vsak ponedeljek v studiu Radia Ptuj. Na fotografiji Domen Hren in Dalibor Bedenik.
Foto: Črtomir Goznik
Lana Friščic Krampelj, 5. razred, pesem Kadar sanjaš (Mladen in Ana Delin): „V tej sezoni sem se predstavila z avtorsko pesmijo, ki je bila posebej napisana zame. Pesem je lepa in mi glasovno odgovarja. Všeč so mi pesmi Eve Boto. Zelo sem zadovoljna, da smo s sošolkami in sošolci po dolgem času ponovno skupaj. Blizu mi je naravoslovje. Igram tudi klavir, rada rolam in plešem. Želim postati pevka ali zdravnica za odrasle."
Foto: Črtomir Goznik
1
Julija Matjašič, 4. razred, pesem Ne prižigaj luči (Lojze Slak): „Za na-rodno-zabavno pesem sem se odločila, ker mi je zelo všeč, pa tudi mojemu glasu zelo odgovarja ta glasba. Zelo všeč so mi tudi pesmi Nike Zorjan in Tanje Žagar, saj obe zelo lepo pojeta. V šolo je super, najbolj všeč mi je športna vzgoja. V prostem času rada jaham, ko bom velika, bom imela svojega konja. Veliko tudi tekam in plešem. Kaj bom, ko bom velika, še ne vem, morda slavna. Tudi v kuhinji sem spretna, pečem sladice po maminih receptih, najraje mafine."
Foto: Črtomir Goznik
Julija Kokol, 5. razred, pesem Zame zakantaj (Tanja Žagar): „Letos sem prvič sodelovala v tem projektu. Rada pojem, spodbudila pa me je mama. Pesem, ki sem si jo izbrala za prvi nastop, mi je zelo všeč. Všeč so mi tudi druge pesmi, ki jih poje Tanja Žagar. V šoli mi gre dobro, še posebej pa imam rada likovno vzgojo in šport. Želim si postati slaščičarka. Najraje pečem palačinke. Mami sem za praznik žena nabrala zvončke."
Pele so: Varja Kočevar, Julija Matjašič, Julija Kokol, Lana Friščic Krampelj in lsidora Drobnjak v mlajši kategoriji ter Ana Kočevar v starejši.
Sponzorji so bili: Občina Juršinci, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Matija Slaček - zidarstvo, Ivan Slaček - gradbeništvo ter Suhomontaža Aleksander Lajh.
in šole v širšem slovenskem prostoru. Predvsem pa želimo dati priložnost našim odličnim pevcem, iz katerih bo zrasel nov rod pevcev, ki bodo sodelovali v naših pevskih zborih in se nekateri med njimi morda odločili tudi za samostojno pevsko kariero. Skozi projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa tako pridobivajo dragocene izkušnje, ki jim bodo zagotovo koristile pri njihovem pevskem
izpopolnjevanju. Ponosni smo na vse, ki sodelujejo v tem projektu, z njim rastejo in se preizkušajo ter ga tudi sicer podpirajo."
Polfinalistki 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sta iz OŠ Juršinci in občine Juršinci Lana Friščic Krampelj s pesmijo Kadar sanjaš (Mladen in Ana Delin) v mlajši kategoriji, v starejši pa Ana Kočevar s pesmijo Ne čakaj na maj (Zlata
°gnjanovič).	MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
lsidora Drobnjak, 5. razred, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar): „To je moja druga sezona v tem projektu. Pojem že od vrtca naprej. Pri petju me podpira cela družina. Prišla sem, da bi čim bolje zapela. Pojem tudi narodno-zabavne pesmi, najpogosteje pa zabavne. Glasba in matematika sta moja priljubljena predmeta. Rada tudi rišem, najrazličnejše motive, z barvicami, svinčnikom, flomastri. Za osmi marec sem mami lastnoročno izdelala čestitko."
Ana Kočevar, 9. razred, pesem Ne čakaj na maj (Zlata Ognjanovič): „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem že od 4. razreda. Letošnji nastop je bil že moj peti. Pesem, ki sem jo pela, je zelo lepa in ustreza barvi mojega glasu. Obiskujem solo petje, ker želim čim bolje peti. Rada imam večino predmetov, še posebej pa matematiko in fiziko. Zelo rada rišem, zato sem se tudi odločila, da bom šolanje nadaljevala na likovni gimnaziji in pozneje na likovni akademiji. Obvladam vse tehnike. Moje risbe krasijo naše stanovanje. V prostem času rada igram tudi računalniške igrice. Prvenstveno pa se posvečam šoli."
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 12. marca 2021

PISANA - ZABAVNA - AKt UAL NA
OKNA
PETEK 12. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:00 Utrip Ormoža 10:35 Pogled nazaj 10:55 Cista umetnost - marec 11:25 Povabilo na kavo: Boris Krabonja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Obzornik TV Dravograd 13:30 Pomurski tednik 14:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Glasba za vse 19:45 Film Campus 20:00 Ptujska kronika 20:25 Čista umetnost - marec 20:55 Lolita 22:00 Ptujska kronika 22:25 Izgubljen, da najden 00:05 Videostrani SOBOTA 13. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdraha 8:40 Skok v pofetje 11:10 Življenja kot ga poznaS 11:35 Pogled nazaj 12:00 Ptegled tedna 12:30 Čista umetnost - marec 13:00140. let glasbene šole 14:30 Videostrani 17:35 Kiuhinjica 13:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Čista umetnost - marec 19:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 20:00 Pregled tedna 20:30 Glasba Za vse 21:00 Gospodje ptujski 21:30 Zgodbe gradu Tumišoe 22:00 Ptujska kronika 22:25 Zadnji človek na svetu 00:15 Videostrani
NEDEUA 14. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Sda zdravja 8:40 Gulivefjevo potovanje 10.00 Zmajevska sulica 11:35 Pogled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:30 Čista umetnost - marec 13:00 Glasba za vse 13:30 Zvezda ima pet krakov 14:30 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja) 19:15 Čista urnetnost - marec 19:45 Potovanje na luno 20:00 Pogled tedna 20:30 Charlie Chaplin festival 21:50 Arbitrium 22:00 Ptujska kronika 22:25 Nosferatu 00:15 Videostrani PONEDELJEK 15. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 3:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica
9:30 Obzornik TV Dravograd 10:15 Glasba za vse 10:45 Čista umetnost - marec 11:15 Pogled nazaj 11:35 5port(no): Tarna ra Zidanšek 12:00 Pregled tedna 12:30 Operni večer na panorami 14:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Vsega je kriva Nina 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:25 Čista umetnost - marec 22:55 Pihalni orkester z Omarjem 00:35 Videostrani
^ tdcmach htmvKu.il Te
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
TRANJA VRATA
02/780 04 240
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
H
9
Program TV Ptuj
13. in 14. marec, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Multivi-zijska predstavitev Ptujske kleti. Ptujski kletarji nadaljujejo vinsko kulturo minoritov, ti so bili prvi kletarji na Ptuju. Kranjski lajnar Rastko Tepina je mimoidoče na ptujskih ulicah zabaval z že pozabljenimi melodijami. Je edini poklicni lajnar v Sloveniji. Turistično društvo Ptuj je v letu 1997 pripravilo lepo prireditev s sloganom - Za Ptuj z ljubeznijo. Odprtje peš mostu ob drugem občinskem prazniku Mestne občine Ptuj. Drugo srečanje letalskih veteranov v Moškanjcih leta 1997. V zraku in na tleh so se predstavili jadralni in motorni piloti. Pravljični junaki v hiši pravljic na Dominkovi domačiji v Gorišnici pred obnovo 300 let stare hiše.
Pikina zgodba v Domu upokojencev Ptuj skozi oko kamere, pripoveduje prijateljstvo psičke Pike s stanovalcem Edijem. Rjavi medved kot samotar kraljuje v gozdovih Dolenjske, živi kot samotar pokrajin Dolenjske in Kočevske. Cviček je sin Dolenjske zemlje in njenega neba, rojen iz kipečega veselja, trpljenja in izmučenih rok ter radosti sončnih goric. Ptuj najstarejše slovensko mesto kot rimska naselbina Petovio s srednjeveško podobo vabi, da ga obiščete. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA JURŠINCI JURŠINCI 19 2256 JURŠINCI
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 -popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP - 2D, 2/15 Odl. US:U-1-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo dne 1. 9. 2021. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA JURŠINCI, JURŠINCI 19, 2256 JUR-ŠINCI, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«.
Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno
obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
PVC okna, vrata, senčila
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com info@oknavrata.com
ZIMSKA AKCIJA DO-20% POPUSTA TRAJA DO KONCA MARCA 2021
PROGRAMSKI NAPOVEDMK
00:00 08:00 08:30 09:20 11:30 12:30 14:30 18:00 20:00 21:45 23:00
00:00 08:00 08:30 10:00 11:00 11:30 12:00 18:00 20:00 21:20 23:00
PETEK, 12. marec
Vide o strani
Jutranja telovadba
Žetev v Jiršovcih 2009
S pesmijo ob dnevu žena, Lenart 2019
Slovesnost ob 70-letnici 5VZ Hrastovec
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Koncert il divji Divji večer Delavnice vrtca Gorišnica Astro - v živo Video strani
SOBOTA, 13. marec
Video strani Jutranja telovadba
Predavanje - Prisluhni svojemu teiesu Utrip Ormoža Ptujska kronika
Oddaja iz občine Miklavž na DP Video strani
Materinski dan v Majšperku, 2016 Predavanje o jagodičju Ujemi sanje Video strani
SP
«
o.
"K
i?
P
it
„s [fl t—
i-s
J 5
i o % J O £
NEDELJA, 14. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Večer ljudskih pesmi in običajev
10:00 Sv. maša - v živo
11:00 Otvoritev razstave kruha, Videm 2016
11:30 Veseloigra, To imamo v družini
13:00 Veseloigra Šah mat, Domava 2010
15:00 Delavnice vrtca Gorišnica
16:30 Ob 50 letnici ustanovitve ans, Toneta Kmetca
18:30 Od pusta do vdike noči, Majšperk 2016
20:00 Pozdrav jeseni, Starše 2020
22:30 Video strani
PONEDELJEK, 15. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mednarodno srečanje FS Lancova vas
10:30 Ujemi sanje
12:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Otvoritev razstave kruha, Videm 2016
18:30 Veseloigra, To imamo v družini
20:00 Predavanje o jagodičju
21:36 Predavanje - Prisluhni svojemu telesu
23:00 Video strani
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si,
tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radi<rtednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
TEDNIK
petek • 12. marca 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast
in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEM hlodovino jelše, hrasta in oreha. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, tel. 041610210 ali info@gozd-bioles.si.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
PRODAM bale sena v velikosti 120 x 120 cm. Tel. 031 313 227.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
TRAVNIK, večji, v okolici Polenšaka, kupim. Informacije na tel. 041 624 579.
PRODAM suha bučna semena, pakirana po 40 kg, cena 3,8 €/kg. 041 258 832.
PRODAM dva prašiča, težka 200 in 250 kg. Tel. 070 199 862.
PRODAM bikca simentalca, starega 12 dni, težkega 60 kg. Tel. 070 250 441.
PRODAM tri koze za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 02 753 11 81.
PRODAMO prašiče od 30 do 60 kg, cena 2,20 € za kg. Tel. 031 781 483.
KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAZNO
PRODAM dobro ohranjen kavč in fotelj. Tel. 031 261 436.
NEPREMIČNINE
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
V Drstelji PRODAMO HISO, letnik 1989, v skupni izmeri 450 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 965 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 129.900,00 ^ EUR. Kontakt: ffl RF/MAX 041 684 075 ~ POETOVIO ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841 ; janez.belec@gmail.com.
DELAVCA za pomoč pri fasaderskih in slikopleskarskih delih zaposlimo. Sli-kopleskarstvo Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.

ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. (t^
iiniir i/ a a i/ri i a i
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02)582-14-01.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM 180-kg prašiča domače reje, kuhana hrana. Tel. 051 726 328.
PRODAM svinje domače reje, težke približno 120 kg. Tel. 030 453 522.
www.novareha.si
Houa Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
Štajerski tednik - cm z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Dabosteizvedeiiprvu
Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina.
ZAHVALA
V 96. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Vladimir Koritnik
ILČEVA 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče.
Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Mir za obred slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
Utrujena od bolečin odšla si tiho, brez slovesa, v svet, kjer ni solz in trpljenja. Nam ostal je dragocen spomin nate, ki živel bo v srcih do konca naših dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Julijane Vidovič
IZ VELIKE VARNICE 67
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala patru Jožetu Petku za opravljen pogrebni obred, Srečku in Sonji Zavec za odpete pesmi, govorniku Janku Kozelu. Hvala pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi njeni
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.dlib.si
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Veseli z vama smo živeli, žalostni, ker vaju več ni,
ostali živi so spomini, z nami potujejo vse dni.
SPOMIN
7. marca mineva 10 let, odkar se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, brat, svak, dedek in pradedek
Martin Šori
IZ KICARJA
*7. 11. 1934 - f7. 3. 2011
V cvetu mladosti nas je pred 16 leti zapustil naš dragi sin, vnuk, brat in stric
Davorin Čeh
IZ PACINJA
*12. 3. 1990 - f5. 7. 2005
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in v spomin prižgete svečko.
Vsi, ki vaju imamo radi
L epi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!

by hi
12 VSEBINE
j ifcrtpt	««.loa. J
«» «mwsjmko »o» je » atom mu
Za zdravo pitno f vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat - ______ .
za sekretarja medobčinskega swta ZKS MarÜwr
taue smrtne«
Premalo dogovarjanja
dipElp

Ker temelji, prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Jane Horney
Sodelovala je z danskim odporniškim gibanjem, pomagala pa je tudi Nemcem.
Napoleon v Afriki
Mladi Napoleon je osvojitev Egipta dojemal kot odskočno
desko za nadaljnja osvajanja Bližnjega vzhoda.
Niti predstavljati si ni mogel, kaj vse bi lahko šlo narobe.
Brata brez konkurence
Orville in Wilbur Wright sta želela svoj tehnološki dosežek čim bolje izkoristiti.
Umor Jane Horney
Sodelovala je z danskim odporniškim gibanjem, pomagala pa je tudi Nemcem. Januarja 1945 se je ujela v past in igre je bilo konec.
\

i -H
niso bili samo obutev
v rimskem cesarstvu
\\i
uesarsivu
54i je bilo v sredozemslcih deželah leto veselja, saj je cesarju Justinijanu I. uspelo ponovno združiti razdeljeni rimski imperij. A čeprav je bilo cesarstvo videti stabilno, je bilo na pragu pogube.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Revijo lahko naročlteiia^0804321
ali na: www.trafika24.si/narocanje/history
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 12. marca 2021
Majšperk •13. marca kljub epidemiji čistilna akcija
Pobiranje smeti v mehurčkih
Občina Majšperk v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvi kljub številnim omejitvam zaradi epidemije jutri organizira tradicionalno čistilno akcijo Očistimo naš kraj. To odločitev so sprejeli zato, ker je smeti v okolju zares veliko.
Hrvaška • Zagreb z evropskim denarjem do novega voznega parka
Po besedah Dragomirja Murka, predsednika krajevne skupnosti Majšperk, bo akcija letos zaradi epidemioloških razmer potekala drugače kot prejšnja leta. Pobiranje smeti bo namreč potekalo tako, da bodo na posamezna območja raz poredili družine oz. njihove bližnje. »Občina bo poskrbela za maske, rokavice in vreče za smeti. Pri njiho vem prevzemu in pobiranju smeti nasploh pa bo treba vzdrževati predpisano medsebojno razdaljo.«
Prevzem zaščitnih sredstev bo organiziran po posameznih krajev nih skupnostih.
»Lokalni koordinatorji bodo vsem sodelujočim posredovali ustrezna navodila glede pobiranja odpadkov na določenih relacijah oz. odsekih cest, da ne bo prihajalo do podvajanja,« je pojasnil Drago-mir Murko.
V občini Majšperk največ smeti ob glavnih prometnicah
Odpadki se bodo pobirali ob občinskih in državnih cestah, sprehajalnih poteh ter ob strugah vodotokov. O najdbi večjih kosovnih ali nevarnih odpadkov je treba ob-
Avtobusi na vodik
7 Hydrogen
¿ero Emissions
vestiti lokalnega koordinatorja, ki bo s tem seznanil občino. Za odvoz polnih vreč bodo poskrbeli brez osebnega stika.
Estera Korošec
V javnem potniškem prometu v Zagrebu naj bi do leta 2024, kot prvi na Hrvaškem, uvedli avtobuse na vodik.
Vrednost investicije je 25 milijonov evrov, je ob podpisu pogodbe z energetsko družbo Ina o sodelovanju pri uvajanju vodika kot ekološko sprejemljivega goriva v javnem mestnem prevozu sporočila zagrebška mestna uprava.
V mestni upravi so izpostavili, da gre za prvi projekt, ki predvideva množično uporabo vodika kot goriva za čista in energetsko učinkovita vozila na Hrvaškem. Kot so dejali, pomeni četrtkov podpis pogodbe z Ino tudi nadaljevanje vlaganj v alternativna goriva v javnem prometu, potem ko so v preteklih letih nabavili vrsto mestnih avtobusov na plin, s katerimi so nadomestili del avtobusov na dizelsko gorivo.
Poleg nabave prvih 20 avtobusov na vodik v mestnem prevozniškem podjetju Zagrebački električni tramvaj (Zet) načrtujejo izgradnjo polnilnice za vodik. Vrednost
20 avtobusov na vodik ter ustrezne infrastrukture je 25 milijonov evrov, projekt bo financirala EU z nepovratnimi sredstvi, so povedali ob podpisu pogodbe.
Zet v okviru javnega potniškega prometa upravlja več kot 440 avtobusov, ki letno skupaj opravijo 29
Foto: europa.eu
milijonov kilometrov. Povprečna starost vozil je skoraj enajst let. Pričakujejo, da bodo prvi avtobusi na vodik začeli potnike voziti v naslednjih dveh do treh letih, potem ko bodo v prvem letu uredili tehnično dokumentacijo.
sta
Slovenija • Banke po vrsti uvajajo ležarine
Obresti za fizične osebe na privarčevan denar
Potem ko sta NLB in SKB banka napovedali, da bosta aprila uvedli ležarine za fizične osebe za povprečna mesečna stanja nad 250.000 oziroma 200.000 evrov, se to z junijem obeta tudi komitentom Nove KBM.
Nova KBM bo v obračunu nado- na rentnem varčevanju in na Za-mestila upoštevala seštevek pov- -to varčevanju, sklenjenih od 1. prečnih mesečnih stanj sredstev junija, so navedli. Nadomestilo bo
na transakcijskih računih in paketih	obračunano v višini 0,04 odstotka
v evrski valuti, na predplačniškem	mesečno za povprečna mesečna računu, na varčevalnih računih v skupna stanja nad 200.000 evrov,
evrski valuti ter sredstev na vseh	so napovedali.
vrstah depozitov v evrski valuti,	(sta)
OKNA, VRATA 0 ..........
ÜB
GARAŽNA VRAT/ ] www.naitors.si H ■
NAIS ORS boo
Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031 733 204 Gorišnica I. GoriSnica
IZKORISTITE POPUSTE
| AKCIJA:

Stajershi
Alu vhodna vrata
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Ko je gorel p» i"™")

i YTvlvn.
* * *
stal noš»« erneu» P®«
Zn.necie^.uU^^
* * *
poUtûà so
, globoko zabredel
CeptoašsplW>š'
¿¿r-"
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Nagradno turistično vprašanje
»TT
Lepo vreme vse bolj mami v naravo. V času, ko še ni množičnega druženja, so privlačne zlasti še najrazličnejše tematske poti. Na terasah gostinskih lokalov so v tem tednu že in še bodo lahko uživali, „poskusno" sicer, v dveh statističnih regijah. Upamo, da bomo pogoje že kmalu dosegli tudi v podravski regiji. Ni večjega užitka kot kafetkanje v družbi, za mizo, četudi v varni razdalji od drugih in le z določenim številom gostov na terasi.
Če narava ni prva izbira, pa si je mogoče z masko in upoštevanji vseh drugih zdravstvenih ukrepov ogledati nekatere razstave. Še več pa jih je na spletnih portalih. Najnovejša ptujska razstava je posvečena gledališki ustvarjalnosti na Ptuju od 18. stoletja do danes, ki so jo odprli 26. februarja letos. S tem so se njeni postavljavci - Zgodovinski arhiv Ptuj in MGP Ptuj - na simboličen način spomnili prve premiere ponovno profesionaliziranega ptujskega gledališča pred 25 leti. Na ogled je v MG Ptuj, z njo pa je dobilo novo podobo preddverje in stopnišče gledališča. Spletna verzija razstave pa je na ogled na portalu slovenskega gledališča Sigledal.
V dneh pred praznikom velike noči pa si lahko omislimo tudi izdelavo domačih okraskov, ki nam bodo olepšali te praznike. Lahko izpihamo jajca in okrasimo pirhe. Možnosti za njihovo praznično podobo je veliko. Vešče kvačkanja lahko nakvač-kajo oblačila za jajca, lahko tudi male rumene piščančke. Nekatere med spretnimi slovenskimi kvačkaricami pa so se že pridružile izdelavi grbov slovenskih občin, saj se želijo vpisati v Guinnesso-vo knjigo rekordov. Na rekord, ki ga želijo vpisati v knjigo rekordov, pa se pripravljajo tudi v oglarski
deželi, v Dolah pri Litiji, kjer bodo oglarji postavili veliko kopo, v kateri bodo žgali črno zlato - oglje.
Turistična zveza Slovenije ima s svojimi društvi pomembno vlogo pri rasti in razvoju slovenskega turizma. Tako bodo na svoji spletni strani ustvarili posebno platformo kot manjšo spletno trgovino, ki bo ponudnikom omogočila prodajo izdelkov, kot so izdelki domače obrti, pridelki domače pridelave, turistični spominki itd. V njej se bo tudi lahko oglaševalo, predstavljalo in prodajalo kakovostne produkte, ki jih pripravljajo v posameznih turističnih društvih in občinah. Zelo pomemben pa je tudi projekt organizacije izletov, ki vključuje povezavo Turistične zveze Slo-
l ££	t.' ; -i-„T"
•	-I
, -j.
J. ' • - ->

MiiliiÊ
! O- ¿ ¿WzMkU
. ^jgjffiíPfi¡Spi ' .' •';•,: I ■
venije s ponudniki izletov, avtobusnimi prevozniki, Slovenskimi železnicami, turističnimi agencijami, -Turistično-informacijskimi centri, ponudniki gostinskih in kulinaričnih storitev ter nekaterimi drugimi turističnimi ponudniki. Vsi ti ponudniki bodo lahko svoje zaključene pakete izletov naložili v sistem TZS in jih predstavili vsem, ki želijo odkriti nove zanimive destinacije v Sloveniji. Dodana bo tudi možnost zakupa izletov.
Prvo slovensko mesto miru je leta 2012 postal Ptuj, je pravilen odgovor na nagradno turistično vprašanje o tem, kdaj je Ptuj postal mesto miru. O tem priča plošča Cvet miru na ptujski Mestni hiši, kjer sta nameščeni tudi srebrna in bronasta plošča s tekmovanja Ptuja v mednarodnem projektu Entente Florale (tekmovanju v urejenosti okolja in kakovosti bivanja), ki mu je leta 2002 prineslo srebrno priznanje, leta 2012 pa bronasto priznanje. Nagrado bo prejel Luka Horvat s Ptuja. Danes sprašujemo, kako se je imenoval bog reke Drave. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Koristili jo boste lahko po prenehanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 v termalnih objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 19, do 19.
marca.
Od leta 2012 fasado ptujske Mestne hiše krasi spominska plošča - Cvet miru.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se je imenoval bog reke Drave?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Osojnikova 3.2250 Ptuj.
V
Foto: CG