SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za eelo leto pradplaSaa 16 fld., za pol leta 8 gld., ia četrt leta 1 (14., »a jedea mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za «ele leto 12 (Id., sa pol let* 6 fld., ха ćetrt leta S (Id., xa jeden mesec 1 vid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. v«« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaserate) »«prejema upravništvo in ekepedlcija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve uiiee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isviemfli nedelje in prainike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 55. V Ljubljani, v torek 9. marca 1897. Letnik XXV. Živela, bela Ljubljana! Bela Ljubljana pokazala je pri ravnokar minolih volitvah svoje krščansko lice v mladeniški krpsoti. Navzlic strastni protiagitaciji socijalnih demokratov in liberalcev izredno obila udeležba in iskreno naudušenje naših volilcev ste živi priči, da se mi nismo borili za osebe, marveč da smo šli v boj za idejo, da smo priborili zmago ideji. Šlo se je za idejo preosnove bolne naše družbe na temelju krščanske pravičnosti, šlo se je za to, da li je preši-njeno naše slovensko ljudstvo ne le po deželi, marveč tudi v glavnem mestu vsega Slovenstva, z živim verskim prepričanjem. In to je naše mesto pokazalo uprav sijajuo. Najbolj naudušen in najbolj zmožen nositelj in širitelj te ideje je naš kandidat dr. Jan. Evangelist Krek. Zato pa mu je izkazalo naše slovensko ljudstvo po vsej deželi, osobito pa še prebivalstvo našega glavnega mesta svoje sanpanje tako sijajno. V borbi z mladeniško krepko krščansko idejo popolnoma poražen pa leži in ječi na tleh mara-stični starec — liberalizem. Ni še praznoval petdesetletnice svojega rojstva v našej državi, kjer je zagledal luč dneva v burnem letu oseminštiridesetem, in že se mu bliža s silno naglico zadnja ura. Preveč je živel, prehitro je živel, prebrezobzirno je živel. Izsesaval je narode in jih vprezal s kruto silo v svoj jarem. Kot pravemu pravcatemu sebičnemu gizdalinu ni mu bila sveta nobena stvar. Deco pridobiti in podvreči si je skušal s šolskimi zakoni, z načelom brezobzirne gospodarske prostosti izpodkopaval je temelj obstoju rodbin, in tudi svetišče zakona skruniti je hotel s svojo vedno silnejšo zahtevo obligatoričnega civilnega zakona. Naposled pa so se odprle ljudstvu oči in z gnevom obrnilo se je od njega; preživel se je. Sedaj pa brezzobi, pred časom obnemogli starec skuša ščipati s praznimi svojimi čeljustmi. Kdor ni z njim, ta mu je mračnjak, nevednež, idijot. Zavedne naše volilce imenuje in psuje liberalni „Slovenski Narod" „klerikalne analfabete". To si upa storiti glasilo stranke, katera je vsled prezgodnje starostne oslabelosti že brati pozabila, glasilo stranke, katera svoje poslednje dni brezupno daljšati skuša z velikimi dozami oportunizma, in ne ve, da tako sredstvo dandanes pomagati več ne more. Ker naše zmage tajiti ne more, spremlja jo s psovkami in skuša jo manjšati. Po drugih mestih svojega lista dokazujemo tej gospodi, kako velika, med nami doslej ne navadna je bila udeležba baš pri ravno minoli volitvi. Tukaj osvetlimo samo krčevite poskuse liberalizma v pičlo mu odmerjenih zadnjih uricah nam škodovati po možnosti. Liberalizem umira tudi pri nas in nič mu ne pomaga, da se druži z liberalnimi Nemci in — so-oijalnimi demokrati. Ne bode ga rešilo pogina umetno dihanje, s katerim mu skušata pomagati ta najnovejša prija- telja in pomočnika. Kmalu poraste mah na njegovem grobu. Naši volilni možje pa bodo jutri pokazali, da vedo ceniti po vrednosti moč liberalizma, volili bodo neustrašeno našega kandidata — dr. Janeza Evangelista Kreka, b o g o s 1 o v s k e g a profesorja v Ljubljani. Kje je naša moč? Dva politična toka se srečujeta med krščansko mislečimi možmi. Jeden živi v preteklosti in se nanjo opira; drugi gleda v čilo bodočnost. Jeden razmotrava zgodovinsko častitljive razmere prošlih časov in si jih želi nazaj; drugi se ozira le na načela in v trdnem zaupanju na njihovo večno resničnost se podaje zanje v boj. Prvi govori rad o miru, o dejanjskih razmerah, tehta trenotne izgube, se drži malenkostnih ostalin nekdanjega javnega krščanskega duha; drugi gleda le na svoj cilj: krščansko preosnovo človeške družbe in noče preje mirovati, dokler se to ne vresniči. Dokler se v krščanstvu ne oživi cela druba, dokler se zadnja sled liberalstva ne izžene iz zakonov, dokler se načela krščanske pravičnosti ne ustalijo v javnem življenju, ne sme biti miru. Drobtinice ne morejo zadovoljiti pristašev tega mladega toka. Nespametno bi bilo tajiti, da nimamo tudi pri nas teh dveh tokov mej katoliškimi možmi. Kon-servativstvo in krščansko socijalstvo, ali kakor že hočemo reči, ta dva toka se večkrat pokažeta pri nas. Najpreje moramo konstatirati, da nikakor nista to dve stranki. Bistvene načelne razlike ni mej njima. Oba imata svoje upravičeno mesto v katoliško narodnem gibanju. Nasprotujeta si sem pa tja le navidezno ; v višji sintezi je obojnega toka stremljenje istovetno. Za svoj list javno razglašamo, da zastopamo, seveda brez žaljenja drugače mislečih mož, stališče, da se moramo boriti vedno le načelno brez malost-nih ozirov in da od t&ko zvsnega konservativstva ne moremo pričakovati stalno boljše bodočnosti. Nasproti liberalnim prekucuhom je zadostovala konservativna ideja. Nasproti socijalnim demokratom pa ne zadostuje. Sedaj je liberalizem tako rekoč že mrtev. Socijalne stranko vstajajo. In tu je mogoče nastopati jedino le z geslom : Celo krščanstvo — proti geslu : Popolni materijalizem. Konservativstvo se je opiralo vzlasti na plemstvo in na vlado. A plemstvo je že zelo razrito; gospodarsko in nravno propada. Cele dežele, mej njimi tudi naša, imajo plemstvo tujega protikrš-čanskega, protinarodnega in sploh protiljudskega značaja. In vlada ? Britko se varaš, če pričakuješ od nje podpore v boju za naše ideje. Birokratizem je nezmožen nam pomagati, če bi tudi hotel. A — noče! Jedini človeški činitelj, na katerega se moramo opreti, je — naše ljudstvo. Vsi drugi ne iz-dado nič, ali skoraj toliko kot nič. Družba se je skvarila od zgoraj doli; popraviti se mora od doli na zgoraj. Zato pa moramo ljudstvu najpreje ponuditi priložnost, da bo moglo govoriti. Priboriti mu moramo njegove politične pravice in razvneti v njem politično zavednost. Krivični volilni red se mora streti. Se ne sto mož — voli na Kranjskem 10 deželnih in dva državna poslanca. Ali je to pravično ? Po mestih, koder se šteje, da prebivajo izobraženejši ljudje, si imajo volilci zapomniti samo po jedno ime; pri-prosti kmetiči morajo voliti časih po 10 in še po več volilnih mož. Kje je tu pamet? Nasprotniki delajo z najgrjim orožjem. Pri volitvi v peti skupini v Ljubljani je bilo ukazano užit-ninskim paznikom, da morajo voliti liberalno, sicer bodo ob kruh; prisilne delavnice pazniki so imeli ravno tak ukaz. Tudi drugod, kjer so liberalci na krmilu, so rabili grozilno silo. Ali je mogoče tu izvrševati volilno pravico po lastnem prepričanju ? Tudi z dežele vemo nebrojno slučajev, ko so se z žuganjem in pretenjem gonile uboge žrtve na volišče izdajat svoje prepričanje. Naši možje, vzlasti pa naši duhovniki, se po časopisih tako slikajo, da je neumno misliti, da bi njihov oseben vpliv mogel premagati v boju. Ne osebnosti, marveč, samo načela zmagujejo. In zato moramo dati priložnost ljudstvu,- da bo branilo svoja načela. S tega stališča zagovarjamo splošno, direktno in tajno volilno pravico in obžalujemo, da deželni zbor že v zadnjem zasedanju ni izpolnil te pravične zahteve našega ljudstva, marveč je to zadevo odložil. Naša moč je v našem ljudstvu. Sploh nobeno gibanje ni v našem času zdravo, če nima v prvi vrsti ljudskega značaja, če ni v pravem besede smislu demokratsko. Z ljudstvom za ljudstvo in Bog nam bo pomagal I Deželni zbor kranjski. (XV. seja dne 5. marca.) (Dalje.) Posl. dr. Žitnik v imenu fin. odseka poroča o pospeševanji kmetijskih hranilnic in posojilnic po Iiaiffeisenovem sistemu. V seji deželnega zbora z dno 13. februvarja 1895 je bilo deželnemu odboru naročeno, pretresati vprašanje, bi li ne kazalo v to svrho, da bi se zadostilo kreditnim potrebam kmetskega prebivalstva, pospeševati ustanovitev kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu na ta način, da bi.se jim dovoljevale posojila in podpore iz deželnega zaklada. Ker je bilo želeti, poučiti se o tem, kako stališče zavzemajo v tem vprašanji druge kronovine, naprošeni so bili najpoprej vsi deželni odbori v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, da prijavijo deželnemu odboru, če in eventuvalno na kak način in v kakem obsegu se v dotičnih deželah podpira ustanovitev kmetijskih hranilnic in posojilnic po sistemu Raitieisenovem. Deželni odbor je dobil obširne odgovore v tem oziru. Tako je dolenje-avstrijski dež. zbor za I. 1896 dal dež. odboru na razpolago kredita 15.000 gld. za prvo opravo, oziroma ustanovitev takih posojilnic. Vsled pooblastila deželnega zbora Gor. Avstrijskega dajo se vsem društvom 3 % posojila v najvišjem znesku 2000 gld. ter brezobrestna posojila po 100 gld., da lažje poplačajo ustanovilne troške. Dalje preskrbuje deželni odbor vsled deželno-zbor-skega naročila po sposobnih deželnih uradnikih ob deželnih troških revizijo gorenjeavstrijskih posojilnih društev. Ti revizija se uši pri vsakem društvu po enkrat na leto ter je neobhodno potrebna, da se odvraČujejo nepriličnosti ter vzdrži redno gospodarjenje. V svrho olajšave gospodarjenja izdal je deželni odbor posebno navodilo. Daljne prednosti daje deželni odbor Raiffeise-novim društvom tudi s tem, da zastopa njihove koristi nasproti raznim oblastvom ter je sploh zastopnik teh društev, katera so se vsa podvrgla kontroli deželnega odbora. V tej lastnosti sklicuje deželni odbor sem ter tje tudi občne shode članov nižjeavstrijskih posojilnih društev, kateri so vedno dobro obiskani ter bistveno pripomorejo, da se ohrani enota in ena-količnost sistema in poslovanja. Solnograška dovoljuje brezobrestna, v 10 letih povračljiva posojila po 100 gld. iz dež. zaklada za prvo opravo. Štajerska dovoljuje brezobrestna posojila za prvo opravo po 50 do 250 gld. in za dobavo prve glavnice po 3°/o obrestna posojila do 2000 gld. V ta namen je bil dež. odboru dovoljen kredit 100.000 gld. Vsa podpirana društva pa se morajo podvreči višjemu nadzorstvu dež. odbora, ki po uradniku dež. knjigovodstva pregleduje vsako leto poslovanje posojilnic. Tirolski dež. zbor dovoljuje za podpore na leto po 3000 gold., predarelski posameznim po 80 do 100 gld. Deželni zbor češki je naročil deželnemu odboru, da s sodelovanjem deželnega kulturnega sveta posebno pozornost obrača na ustanovitev Raiffeisenovih hranilnic in posojilnic, ter povsod, kjer se mu vidi primerno ali potrebno, po kmetijskih potovalnih učiteljih ali po drugih v tem predmetu veščih osebah daje potrebna pojasnila. V deželni proračun za 1896. leto ustavljen je bil znesek 15.000 gld. v to svrho, da se po Raiffeisenovih načelih že obstoječim hranilnicam in posojilnicam ali pa na novo ustanovljenim v svrho lažjega poplačila troškov za prvo opravo dovoljujejo podpore po 250 gld. potom deželnega kulturnega sveta. V posebno ozira vrednih slučajih s« sme ta podpora zvišati na 300 gld. Deželni zbor moravski dovoljuje centralni zvezi od 1. 1895 po 1000 gld. na leto v svrho revizije in za opravo posameznih posojilnic 4°/0 obrestna posojila do 200 gld. ali podpore po 50 gld. s pogojem. da se glede poslovanja podvržejo kontroli dež. odbora. V to svrho ima dež. odbor kredita 1200 gld. na leto. V Sleziji je bilo do konca 1. 1895 podpiranih 36 posojilnic, ki so dobile po 40 do 50 gld.; centralni zvezi je dež. zbor dovolil 500 gld. podpore in dež. odboru kredita 1200 gld., da deli po potrebi obrestna posojila. V Galiciji ni Raiffeisenovih posojilnic, pač pa 3335 občinskih posojilnic, katerih osnovna glavnica znaša 5,160.756 gld. Lani je deželni zbor dovolil za ustanovitev novih takih društev б000 gld. podpore. V Bukovini, Dalmaciji in Istri pa se deželni zastopi še niso bavili s tem vprašanjem, koroški deželni odbor pa ni dal odgovora. Iz tega poročila je razvidno, da skoraj vse dežele priznavajo potrebo in koristi takih društev ter dovoljujejo podpore. Poročevalec z veseljem konštatuje, da so člani finančnega odseka brez razlike strank isto naglašali in obžalovali, da kranjski deželni zbor z ozirom na slabe finančne razmere za sedaj ne more dovoliti višjih podpor, kakor jih nasfetuje finančni odsek. Poslanec A ž m a n kot načelnik posojilnice v Gorjah opisuje iz svoje skušnje koristno delovanje tacih društev ter toplo priporoča predloge odsekove. Poslanec baron S c h w e g e 1 priznava koristi tacih društev za zboljšanje kredita kmečkega prebivalstva; izraža pa željo, naj bi se te posojilnice ne uporabljale v agitačne namene. Poročevalec Žitnik odgovarja, da se društva ne ustanavljajo iz agitačnih namenov; ako pa se ljudstvo oklepa onih, ki žrtvujejo čas in denar za ta prekorietna društva, je naravno, kajti vidi, kdo deluje za-nj in kdo mu je pravi prijatelj. Pojdite in storite tudi Vi tako! Vsprejeti so bili soglasno naslednji predlogi: 1. Deželnemu odboru se naroča, da izda navodilo o ubtanovitvi in oskrbovanju hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu. 2. V delno pokritje troškov ustanovitve in prve oprave hranilnic in posojilnic po Raifleisenovem sistemu sme deželni odbor po svoji izprevidnosti dovoljevati prispevke po 60 do 100 gld. 3. Ustanovilni prispevek, kakor tudi posojilo sme pa se dovoliti le pod tem pogojem, če se društvo podvrže višjemu nadzorstvu deželnega odbora, katero more le-ta izvrševati po posebnem odposlancu' ali pa po tvezi posojilnic. 4. Z veti kranjskih hranilnic in posojilnic v Ljubljani dovoli se za ustanovitev in v pospešitev njenih namenov podpora v znesku 300 gld. 5. Deželnemu odboru dovoli se v te namene za lqjto 1897 kredit 1200 gld. iz deželnega zaklada". 6. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete gledć visokosti in obrestovanja posojil posojilnicam po sistemu Raiffeisen. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 9. marca. Volitveno gibanje. Z današnjim dnem se prične glavna volitev v večji meri, kajti danes se izvolijo poslanci za peto skupino ua Koroškem, Moravskem, Nižje-Avstrijskem, Solnograškem in vŠleziji. Včeraj je bil izvoljen v Trstu za peto skupino italijanski „naprednjak" Otilij Hortis s 14.109 glasovi in s tem toraj četrti državni poslanec v tej voli-tveni borbi. Danes so bode pa izvolilo, in sicer v Nižji-Avstriji kakor včeraj v Trstu direktno, v ostalih kronovinah indirektno, dvajset državnih poslancev iz pete skupine. Najljuteja borba se bode bila v avstrijski prestolnici, kjer si bodo stale nasproti štiri stranke: krščansko-socijalna, socijalno-demokratična, socijalno-politična in onemogla židovsko-napredna stranka. Ker poslednji dve radi neznatnega števila pristašev skoro nikjer ne prideta v poštev, bil se bo odločilen boj mej krščanskimi socijalisti in socijal-nimi demokrati. Obe ravno imenovani stranki sta izvrstno organizovani na vsi črti in se sedaj še nikakor ne more govoriti o kaki premoči te ali one stranke. Prva, krščansko - socijalna, ima za sabo, kakor so pokazale zadnje občinske volitve, večino hišnih posestnikov, dokaj uradnikov in veliko število obrtnikov, socijalni demokratje so pa vjeli v svoje mrtže nebrojno število delavcev, akoravno imajo tudi krščanski socijalisti lepo število delavskega ljudstva na svoji strani. Židovsko - liberalni listi naglašajo, da zmagajo socijalisti na vsi črti in da je nevaren celo dr. Luegerjev volilni okraj. Vseh volilcev je na Dunaju blizu 300.000, od katerih se vdeleži volitve najbrže blizu polovica. V ostalih kronovinah se vrše volitve za peto skupino v teku tega tedna, v katerem se izvrši tudi nekaj volitev v kmečkih občinah. — Največje nerodnosti se dogajajo v Galiciji, pa tudi pri. včerajšni volitvi v Trstu se je čulo par strelov. Ponesrečen ni bil nihče. Ministersko posvetovanje. V teku mino-lega tedna so se vršila na Dunaju opetovano mini-sterska posvetovanja. Obravnavalo se je v prvi vrsti krečaneko vprašanje, nadalje pa vprašanje glede obnovitve pogodbe z Ogersko. Kakor se zatrjuje, so se konečno odobrile mnogoštevilne predloge, tičoče se obnovitve pogodbe. Konečno je bil na dnevnem redu tudi prestolni govor, s katerim se otvori državni zbor 27. t. m. Posvetovanja se nadaljujejo še v teku tega tedna. Slovesen vsprejem novega državnega zbora po presvitlem cesarju se vrši 29. marca. Boj na grško-turški meji bode, ako se vname, zelo ljut. Iz Aten se namreč poroča, da se že sedaj pojavljajo večje ali manjše praske mej turškimi četami in izvrstno organizovauimi makedonskimi vstaši. Četa 120 Makedoncev in Epirotov se je pri Kraniji sprla s precej močnim oddelkom turške vojske, kateri pa ni ničesar opravil. Ako se prično bojevati še Grki, ki so utaborjeni ob meji, potem bo imela Turčija dovelj opravila in se najbrže ne bode izpolnilo prorokovanje nekega vladnega glasila, da obinejo vstaši svoja bodala proti Grkom. Krečansko vprašanje. Z včerajšnjim dnem je potekel obrok, ki so ga dovolile velevlasti grški vladi, da se odloči, ali je voljna odzvati svojo vojno moč s Krete ali ne. V soboto zvečer se je sešel grški ministerski svet k posvetovanju, kateremu je predsedoval kralj Jurij in v katerem se je vršila razprava o odgovoru na skupno noto evropskih velevlastij. Brzojavno poročilo zatrjuje, da se je doseglo pri tem posvetovanju popolno spcrazumljenje in je baje kralj ta odgovor tudi odobril. Vsebina tega odgovora dosedaj še ni znana, zatrjuje se pa, da bo odgovor najbrže protiven, akoravno to zani-kujejo dotična poročila. Avstrijski zunanji urad sKuša še v zadnjem trenotku polagati Grški na srce, naj se uda splošnim zahtevam. Zelo značilno je v tem oziru, kar piše oficijozni list „Fremdenblatt" o even-tuvalni vojski v Makedoniji. Zatrjuje namreč, da se Grki zelo motijo, ako se nadjajo, da se bodo Bolgari in Srbi podali v boj nasproti Turčiji. Turška vlada bode na račun Grkov ustregla Bolgarom in Srbom v narodnem in verskem oiiru in potem bi imeli Grki dvojno škodo. Grki seveda nočejo o tem ničesar slišati, ker so baje popolno prepričani, da bodo šli v boj proti Turčiji poleg teh dveh tudi drugi narodi. — Odgovor turške vlade na skupno noto je že objavljen. Kakor je bilo pričakovati, napolnila je ista turškega sultana z vidnim veseljem. Z zadovoljstvom jemlje porta na znanje odločilni korak združenih velevlasti, dobro vedoč, da bi bilo po njej, ko bi ne imela tako zvestih varuhov. Glede popolne avtonomije za Kreto pa je sultanova vlada znova pokazala, da namerava odlašati z vsako temeljito preosnovo. Izjavila se je v odgovoru samo zato, da je voljna stopiti v dogovor s poslaniki velevlastij. Kolikokrat se je to že zgodilo in vendar trpeče prebivalstvo še vedno zsman čaka rešitve! Pozor somišljeniki! Z dežele vprašani smo, mora - li volilen mož lastnoročno izpolniti glasovnico ali sme to kdo drugi zanj storiti. Odgovor: Ni potreba, da bi volilen mož lastnoročno izpolnil glasovnico. I z r e č n o priporočamo marveč, da to v vsaki občini stori naš gospod zaupnik, ker je s tem dana g a r a n c i j a z a p r a -v i I n i vpis kandidata (ime, priimek, stan, bivališče). Veljavnost glasovnice ni prav nič odvisna od tega, kdo da jo je spolnil, pač pa od tega, je li ime kandidata pravilno in razločno na glasovnici zapisano! Samo po sebi se pa umeva. da mora vsak volilni mož sam osebno svoj glas oddati, da torej zato ni mogoče nikogar pooblastiti. Dnevne novice. V Lj n bij an i, 9. mirca. (Zmaga v Ljubljani.) Nepopisno veselje vlada danes po beli Ljublj ani. Vse, kar krščansko čuti, raduje se sijajne zmage, katero si je zadnje dneve priborilo krščansko ljudstvo v Ljubljani nad liberalnimi in socijalnodemokratičnimi nasprotniki. „Narodova" stranka je v Ljubljani v peti skupini popolnoma poražena. Šteje se, da gospodari v Ljubljani, in vendar ni niti toliko volilcev dobila, da bi bila prišla v kakem okraju vsaj v ožjo volitev. Propadli so kot volilni možje njeni voditelji dr. Tavčar, Gogola in drugi. — Včerajšnje volitve so bile zelo živahne. Socijalno-demokratični agitatorji so napeli vse sile, a tudi naši so bili na nogah od jutra do večera. Vodmatčani, Trnovci, Krakovci so se posebno izvrstno držali, prišli so na volišče vsi do zadnjega moža, pa tudi v kolodvorskem okraju so naši posebno neumorno delovali, ker na ta okraj so se socijalisti vrgli z vsemi silami ter trdno upali, da si ga osvoji s 15 volilnimi možmi, a tudi v tem okraju je naša večina zelo velika, znaša namreč 170 glasov. — Agitacijo na naši strani je vodil pasar gospod Ivan K r e g a r z vsestransko previdnostjo in neumorno delavnostjo, pri čemer so mu pomagali vsi drugi krščansko-socijaln: agitatorji, od katerih je storil vsak več, nego svojo dolžnost. Bodi vsem zato izrečena najtoplejša zahvala. (Ožje volitve volilnih mož za 5. kurijo v Ljubljani) so se včeraj za krščansko socijalno stranko zelo častno izvršile. Zmagali so v vseh volilnih okrajih z veliko večino glasov. — V III. (dvorskem) okraju je prišlo na volišče izmed 1920 — 728 volilcev, kršč. socijalnih 529, socijalnih demokratov 199. Kršč. socij. večina znaša 330 glasov. Prve volitve v tem okraju se je vdeležilo 669 volilcev in sicer 329 kršč. socij. ter 175 socij. demokratov. Pri ožji volitvi so tedaj prvi napredovali za 2 0 0 glasov, socijalni demokrati pa le za 24 glasov. Voljeni so nastopni p. n. gg.: Frančišek F er-j a n č i č , kaplan v Trnovem. Janez Kačar, posestnik. Karol L i p o v š e k , sobni slikar. J o -sip O g r i č , delavec. JosipLapajnar, mizar. Jernej Janša, pekovski mojster. Franc L e -s kovic, trgovec. Josip Petrič, črev. mojster. Peter Pavlin, posestnik. I v a n P i n t a r, odvetniški solicitator. Peter Krašovic, Primož Sever, mizarski mojster. Franc Bartel, jer-menar. Jakob Marinko, posestnik. Anton S k o f, paznik v tobačni tovarni. Janez K v e-