Dopisi in novice. — Slovensko učiteljsko drnštvo je imelo odborovo sejo 3. t. ra. Tajnik M. Močnik poroča: Uže m. m. smo so menili o tem, kako bi bilo času primerno, ako bi društvo o svočanosti cesarjeve 25Ietne srebeme poroke v slovenskem jeziku za naše ljudstvo kako brošuro izdalo, kakor nameravajo to storiti druge narodnosti v Avstriji. — G. Ciperle, učitelj na Dunaji, je prašal v »Piblerjevi« knjigarni na Dunaji, bi le založništvo dovolilo prestavo brošure, ki ima tam iziti in knjigo potem izdati tudi v slovenskem jeziku. Odgovor ,je bil da: ako slov. učit. društvo vzame 10.000 bukvic za 450 gl. — No, v tak pogoj so spuščati nam ni kaz.alo; takoj se ponudi g. Ciperle, da hoče sam spisati tako knjigo, ki naj se potem v Ljubljani tiska. To bi bilo v redu. — Ali kje dobiti podobe? Pisalo se je sim in tam; poslednjič nam obljubi hervaški pedagogični-kniž. zbor, da nam hoče tiskati podobe Nj. Veličanstev, kolikor jih bo» demo potrebovali. — Tajnik pokaže odbornikom dve poli uže tiskani, tretja pravi, če gotova biti do 8. t. m. in ko bode knjiga vezana se takoj začne razpošiljati. — Zbor odobrujo to delovanje, določi ceno knjigi na 15 kr., ker toliko velja tadi nemška knjiga »Franc Josef das Leben eines edlen Fursten«, ki ima le 2 tiskaui poli in v manjšem formatu, le nekaj več lesorezuih podob. II. točka je bila: kako se če nadaljevati »poučno berilo«, katerega je vže tiskanega dve poli. — Stvar se je odložila do prihodnjega zborovanja; do tistega časa se ima predložiti kak načert, kaj ima priti v berilo, in odbornikov kdo bode doveršil pričeto delo. Prihodnja seja bode v četertek 1. maja t. 1., h kateri se vljudno vabijo domači in unanji odborniki. — Iz Vojllika. Celjsko učit. društvo imelo je 3. aprila v mestnej dekliškej šoli svoj četerti lctošnji redni shod, kojega se je blizo trideset udov vdeležilo. Ko so se razne pesni odpele, in zapisnik zadnje seje v slovenskem in nemškem jeziku prečital in odobril, predstavi in pozdravi gosp. predsednik štiri novo ustopivše društvene ude, namreč gg. K. P e z d e v š e k-a in J. S o r č a n-a učitelja iz Žalca, J. P i r k m a j e r-ja, učitelja v Laškem trgu, in J. K o š u t n i k-a, učitelja v Zgornji Polskavi. V zadnej (marcovej) seji izvolil se je, kakor poročano, odsek peterih udov z zadačo pripraviti in prirediti vse potrebno za društveno obhajanje prvega desetlotja novih šol. postav. Ker se pa ta odsek ni čutil kompetentnega sam vse skleniti in odrediti, pozivlja danes nju predscdnik slavno društvo, da naj ono samo rači glavne točko svečanosti urediti; naloga odsekova bode pa potem, izvesti vse to, kar je društvo sklcnilo. — Društvo se tega posla takoj loti in sklenole so se te-le glavne programove točke: a) Začetck zborovanja bode ob 11. uri dopoludne v šolski sobi Vojniške učilnice. b) Na dnevni red tega oficijalnega zborovanja imata se postaviti, razven društvenih rečij, še ta-le govora: G. Bliimol govori v iieinškem jeziku slavnosti primeren govor. G. Brezovnik govoil slovensko. »Učilni poskus iz domo vinoslovja«, predočitaje to na kakem objektu v Vojniški šoli. c) Ob 1. uri popoldne skupen obed v Vrečarjevi dvorani. *) d) Po skupnem obedu dva slavnostna govora. Slovonskega govori gosp. Jak. L o p a n, nemškega pa gosp. Jos. B o b i s u t. Izpeljava teh točk in vse druge podrobnosti prepušča tse odseku, osobito udom v Vojniku stanujočim. Pri govoru sedaj sledečera »o slov. slovnici« razlaga g. V. Jarc pomožen glagol »sem, biti« in sicer njegovo spoznavanje, sproganje in razločevanje spola v posamcznib številih, podpiraje vse to z raznimi izgledi in naluganii. — Za ta jako poučljiv govor se mu dru&tvo spodobno zabvali. Prihodnja točka dnevnega reda, govor gosp. Bobisuta o »jezičnili vajah v elementarnem razredu«, inoral se je zavoljo pomanjkanja časa za poznejše čase odložiti. H koncu stavi še podpisani sledeči nasvet: »Učit. društvo celjsko naj poprosi slavni dež. šolski svet, da dovoli: a) knjižico «Šopek mičnih pesnij za šolo in dom«. Nabral F. Stegnar za porabo pri petju; b) da tudi dovoli za meinoriranje z otroci na slovenskih Ijudskih šolah pesni iz oitank: Janežic. »Cvetnik« ; dr. Bleiweis. in dr. Miklošič. »Berila^, katere je uže slavno ministerstvo nauka dovolilo za srednje šole. Društvo tema dvema predlogoma iz principa radovoljno priterdi, vendar ne more prvi dol nasveta (sub. a) zaradi tega danes sprejeti, — ker je knjižica »Šopek«, razven nasvetovalcu le še trem drugim sočim u d o m z n a n a, zbor pa ne more sklepati in priporočati knjige, kojo še večinoma ne pozna. Drugi del (sub b) pak se jednoglasno sprejme. To stanje uvidevši, ponudi se nasvetovalec, da hoče sl. društ. vodstTu en iztis »Šopka« v pregled poslati, da se zamore pri prihodivjem zboru o knjižici referirati ter potem o tem njegovem nasvetu konči odločiti. Pri tej priliki bi pač opomnil naše slovenske gosp. pisatelje, da če kako šolsko knjigo izdado, je vsakemu slov. učit. društvu en iztis v prcgled in presojo pošljejo, da drugokrat ne bo prišel tisti, ki kaj mojemu današnjemu predlogu podobnega predlaga v tak tragikomičen položaj, češ, nii knjige ne poznamo, ne moremo nič o njej sklepati. Sploh pa bi moral vsak pisatelj že iz 1 a s t n e *) Vsak udeležitclj, ki se ima do 1. maja pri društ. vodstvu ali pri vojniških odbornikih javiti, plača za obed en gld. Pis. oportunitete to storiti, če hoče, da bi se njegova knjiga, pred ko mogoče, kot učna knjiga v ljudske šole upeljala. Naloga sl. društev pa potem bo, če je knjiga res rabljiva, vis. vlado /,a nje odobrenje poprositi. Nikakor pa ne smemo rok križeni deržati ter čakati, da natn bo vis. vlada knjige za nami metala. To bi še dolgo čakali! »Gani se vrli ratar, če ti je mar vnuka zahvale!« Da bi pa ta prošnja celjskega učit. društva tem gotovejši^uspeh imela, obračam se tukaj v imenu našega društva do vseh sl. učit. društev na Slovenskcm, da blagovolijo enake prošnje dotičnim sl. šolskim oblastnijam vposlati, da se »viribus unitis« našega nas zelo težočega oklepa, da se ne sniejo nobene druge pesni, kakor ove v šol. čitankah, peti in memorirati, tem preje oprostimo; >v kar nam pomozi Bog in sreča junačka!« A. Bresovnik. KB. Pristavim naj še, da je naš dobroznani skladatelj g. Jos. Weiss pri tem zboru društvenikom ponudil od njega komponirano pesenco »v spomin sreberne poroke Nju Veličanstev« (besede Radoslav S .. ove). Iztis v ličnem kamnotisku velja 3 kr. — Iz Dunaja. Zadnjič sem poročal, da je ponudil dunajski škof, kardinal Kutschker ljudskim in meščanskim šolain druzega dunajskega okraja Kristusove podobe. A krajni šolski svtst jih ni liotel sprejeti. — Ta stvar jo prišla sedaj v obravnavo mestnega zastopa dunajskega. V seji šolskega odseka se je sprejelo to darilo, a še-le po dolgi in burni debati. 2. marcija se je odperl v petom dunajskem okraji (MargiirctUeu) pervi otroški vert. Za ta okraj jo ta vert zelo potreben. Otroški verti imajo nanien, stariše podpirati v odgojevanji otrok, ki še niso vgodni za ljudske šole. V petem okraji pa ravno prebiva mnogo, innogo ubozih ljudi, ki nimajo ne časa, niti spretnosti za odg-ojevanje. Tcdaj jo dobro došel otroški vert. Dunajsko učiteljsko društvo »Volksschule« je sestavilo ueko vlogo na deržavni zbor za prideržanje osemletiie dolžnosti, lioditi v šolo. Znano je, da se je dcbatiralo po nekterih dcžolnih zborih, ali naj se obderži že daljc osemletna dolžnost šolskega obiskovanja ali ne. Da pa tudi vlada izvo liinenje učiteljstva o tej zadevi, zato se misli vložiti ta vloga decžavnemu zboru. Že proti koncu minulega leta se je debatiralo v vseh desetih krajnih šolskih svetih dunajskih, ali ne bi bilo dobro, če bi se po zimi v pervem in drugem razredu začela šola šo-le ob devetili. Po nekterih krajnib svotih (če se ne raotim v dveh) so je sprejel predlog, da se ima šola začeti ob devetib. Prcd kratkim je pa prišlo že od okrajnega šolskcga sveta okrožnica na šole šestega okraja (Mariahilf), v kteri se oznauja, da se začne šola za 1. in 2. razred po zimi še-le ob devetih, in to že od prihodnjega leta naprej. 27. aprila je imela neka koraisija okrajnega šolskega sveta dunajskega sejo, v kteri so bili navzoči tudi predsedniki vseh 10 krajnih šolskih svetov, v kteri se je presojevalo, kako se ima praznovati po dunajskih šolali petindvajsetletnica cesarjevega ženitovanja. Sklenilo se je: 24. aprila imajo iti učenci v cerkev (izvzet je sanio 1. in 2. razred). Iz cerkve se podado v šolo, kjer se ima obliajati slovesnost. Najpervo ae iraa zapeti kaka patrijotičua pesem, potem ima deklamirati en učenec kako pesen ali kaj v prozi, Za tem ima govoriti šolski vodja, ter razložiti otrokom te slavnosti, in h koncu. se ima zapeti cesarska pesen. ¦f GdCn. Eliza Skofic, bivša učiteljica na vadnici, jo po dolgi plučni bolezni umerla 31. p. m. — Pogreb je bil 2. t. m. spreiuili so ranjko na pokopališce možko in žensko učiteljišče, in učenke iz vadnic. N. v m. p.! — Iz seje deželnega odbora. 14. sušca. — Za šolo v Eadovici se bode dalo 1000 gl. v pripomoč za 1. 1879. — 21. sušca. Stanarina za dekliško šolo v reduti se ima zvižati na 400 gl. — Srenji v Šiški se ulcaže, naj sklene kaj zastran zidanja Ijudske šole, sicer zapade pripomoč, ki je zato v predštevu normalnega šolskega zavoda. 28. sušca. Priterdi se umeščenju Valentina Burnika za učitelja v Dvoru in Antona Ozimka v Dolenji vasi. 4. mal. travna. Na znanje se vzame, ka je novela k šolslri postavi sklenjena v seji deželnega zbora p. 1. dobila najviše poterjenje, tedaj se c. k. deželni svet naprosi, da stavi za noraalni šolski zavod nasvete, ki so vsled tega pogojno potrebni, s tem tudi odpade sklepovanje zastran povišanja učiteljskih plač v Kočevji. — Šoli pri steklarni v Kočevji se dovoli za 1. 1879 pripomoč iz normalnega šolskega zavoda. — Knjiga ,,Franc Jožef" v spomin petindvajsetletnice sreberne poroke Nj. Velič. se ravnokar razpošHja naročnikom na vse kraje. Posamezne knjige veljajo po 15 kr., 10 stane 1 gl. 40jki\, 50 pa 6 gl. 50 kr. in 100 — 12 gl. Knjiga je tako v ceno, da ne more bolj biti, to ve vsakdo, kateri je kedaj imel opraviti s tiskarijami, Naročuje se naj ceneje z denarno nakaznico in gg. naročniki naj blagovole tudi nekaj za poštnino priložiti, zato je pa kujiga pri večem številu nekoliko ceneje. Glede na to, da vsak narod v svojem jeziku rad bere življenje svojega vladarja in se zanimiva za svojo domovino, izdalo je slov. učit. društvo to kiijigo, da pripomore, kolikor toliko, k svečanosti domovinskega praznika 24. aprila, tedaj pa tudi smemo pričakovati, da se bode taka knjiga širila med šolsko mladino, med slovensko ljudstvo, za to pa prosimo šolske oblasti, da priporočajo knjigo po sebi izročenih krogih; ob takem prazniku, kakor ima biti 24. aprila, padejo meje narodnosti in le jeden glas se ima slišati povsod: »Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo.« Knjiga se dobiva pri Giontini-ju na velikem tergu, a tudi pri tiskarju Milicu na starem tergu, razpošilja pa knjigo tajnik slov. učit. društva M. Močnlk, mestni učitelj, a tudi predsednik »Nar. šole« Feliks Stegnar, učitelj tukaj. Popravcki Na 6. strani se nahaja pomota, tam naj se bere v 16. versti: Ljudevita 1/ik.tora.