81. številka.
Trst, v petek 11. aprila 1902.
Tečaj XXVII
JEdlaoat' Iz li j« •■krat ae 4». rasan Mdal) Hi
p latHknv. ob 4. nti z»ećer.
KtftMu zna*« :
se celo leto ........ 14 kros
ti p jI lete.........IS n
u četrt leta........• „
u em mesec ........ S krosi
.laroćnino je plačevati naprej. Na ne*
CĆM br°f piHoftn« oariftnina M epravs ae osi rs.	_
tohakarnah t Trsta se prodajajo po-
frn3 Številke po 6 stotink (3 av5.»; iVits ps po 8 »t min k (4 avč.)
Po tapetna
Sdincst
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Telefon itv. 870.
T etlaestt J« ■•<!
Oglaai
i« vačnajo po vrstah ▼ petitu. Za »eČ-cretao naročilo ■ primernim popuf tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-
nsči oglasi itd. ae računajo po pogodbe
Val dopisi naj ae po&iljajo are4Blltva Kefraakovani dopisi ae ne sprejemajo ^okopfal ae ne vračajo.
SaioČDtnu, reklamacije in oglase »prt-ltma apravalitve. Naročnino in oi;iaa« plačevati loco Trst.
Lre4Bt«lve le liskama »e nahajata «
■tic) Oarintia Siv. 12. £pre?uli*#o, In sprejemanje Inmeratov v ulici Uolia ciccoio Stv. 11. u»i:Mir.
I <dajatelj in odgovorni urednik Fran Oo d s i k.
T aelnik koneorcij lista Bdiaoet"
Natienile tiskarna konsorcija liata „Edinost" v Trst
Važnost Trsta
VI.
Da zaključimo! Ce se torej ves svet zanima za bodočnost tega empirije, če ves svet ve ceniti važnost njega zemljepisne lege, kolik« l>olj se l>i moral sleherni Slovenec zavedati veega tega !! Saj to tržaško ozemlje pripada teritorijalno k skupnosti naše domovine in je etnografisko sestaven del našega naroda! Povdarjati pa je — in se posebno — tudi gospodarsko važnost kupčijskega mesta Trata za ves na^od niš.
Nobeoa država se ne plaši nobene žrtve, da povzdiga in povspešuje svoja pristanišča. Tudi države, ki imajo po več trgovinskih emporijev ob morju, ne nehajo obračati vse pozornosti svoje vsakemu posamičnemu pristanišču. In bodi tudi istim druzega ali tretjega reda ! Je pač " tako, da država, ki nima pristopa k morju, se ne more povspeti do svetovne važnosti — ni politične, ni narodno gospodarske ! Pristaniška mesta pa so točke, ki vzdržujejo kontinuiteto od kopnega na morje. Morje je glavni posredovatelj za svetovno trgovino, morje je — rekli bi — glavni pripomoček, glavno sredstvo za transport veleindustriji in veletrgovini, je glavni neizogibni pogoj za razvoj veleindustrije in veletrgovine! Brez morja ni za državo gospodarskega prometa v velikem zlogu. Za to se države ne plašijo žrtev za svoja pristanišča, za svoje prehode s kopnega na morje! Ne plašijo se, ker vedo, da tedaj, ko gre za po-vzdigo pristanišč, bi prištedjenje ali prisko-puharjenje vsakega tisočaka donašalo tisočero škodo, in da VBak« tisočak, potrošen v razvoj {Kimorsko-trgovinskih mest, donaša tisočere obresti.
Ce pa že države z mnogimi pristanišči posvečajo toliko skrb vsakemu svojih pr.sta-b šo, kako mora biti še le koncentrirana vsa skrb države za povzdigo pristanišča, ako je isto edini nje emporij !! Kar je ravno Trst v nasi Avstriji!
Ali pustimo državo, saj ima ista svoje upravitelje, katerim je v dolžnost biti varuhi državnega interesa. Obrnimo raje še enkrat pozornost na važnost ozemlja tržaškega za mali naš narod slovenski.
Ce ne bi bilo druzega, nam že govori o tem dejstvo, da na tem ozemlju živi blizu trideseti del naroda našega. Trideseti del! To je menda nekaj. Ne, to je že mnogo! Saj se cel6 narodi — glejmo Nemce —, ki štejejo mnogo milijonov duš, brigajo za vsako dušo svojo tudi v najoddaljenejih krajih sveta ! Ali narodnopolitična važuost tržaškega ozemlja za ves narod slovenski ne izhaja le iz
števila slovenskega življa, živečega na tem ozemlju, marveč tudi iz lege ozemlja in kvalitete naših rojakov, ki stoje tu na alovenski straži!
Tu je važna, eksponirana točka naše periferije, tu je točka, v katero se najhuje zaleta naval iz nepoerednje soseščine in pritiskajo aspiracije mogočnega neprijatelja od severa. Na tej točki stoje skrajne sprednje straže naše v veliki borbi med slovanskim in germanskim, oziroma latinskim svetom. Kavno preko zemljepisne lege našega tržaškega ozemlja postaja v veliki meri naš mali slovenski narod dragocen za ostalo Slovanstvo. In tudi kvaliteto tega našega življa smemo iztakniti.
Gotov del tega našega življa je sicer res žrtev narodne demoralizacije, kar pa je neizogibno ob vladajočih razmerah. Sieer pa govore dejstva, da ima ta naš živelj v veliki meri svojstev, potrebnih za odpor na taki izpostavljeni točki. Morda noben drugi odlomek našega naroda nima toliko toplote tem-paramenta, toliko tople krvi, toliko duševne dispozicije za bori o in odpor, kakor ravno ta odlomek, bivajoči na tržaškem ozemlju.
(Zvršetek pride.)
tizma in klerikalisma. Priporočal je, naj bi nstregli opravičenim željam učiteljstva ter je , govornik obžaloval nepravično postopanje z ! učiteljstvom. Govornik je zaključil z vskli-' kom : »Naj živi svobodna šola !«
Posl. Peric se je pritoževal radi germanizacije Dalmacije, katero germanizacijo povspešuje birokracija; nemške in laške šole
v Dalmaciji nimajo ekzistenčne pravice. Laške šole društva »Lega nazionale« delujejo v pedagogičnem obziru pogubno in so v političnem obziru škodljive, posebno z obzirom ! na rastočo laško propagando. — Avstrija bo morala slednjič pričeti uveljavljati svoje naravne zahteve glede Albanije; medtem, ko tira Italija albansko propagando, se Avstrija ! nit; ne zgane, čeravno uživa tam doli velike simpatije. Vlada ne bi smela biti sovražna hr-
so
h te vam, ki so jih stavili. Spor je sedaj poravnan in se dotični dijaki zopet povrnejo na vseučilišče v Lvov, zadobivši nekoliko koncesij maloruskemu jeziku na dobro. V glavnem so te koncesije nastopne: Indeksi se bodo vodili odslej v latinskem jeziku. Predavanja je možno upisavati v tistem jeziku, v katerem se vrše. Akademične oblasti bodo odgovarjale na uloge petentov v tistem jeziku, v katerem so bile poslednje uložene. Za druge tiskovine, v kolikor niso latinske, je obvezni jezik poljski.
Odbor maloruskih dijakov na Dunaju izjavlja sedaj v soglasju z maloruskimi dijaki v Krakovu in v Lvovu, da je z ozirom na te koncesije secesija maloruskih dijakov na vseučilišču v Lvovu zaključena.
Grof Bulow na povratku v Be-
! V a takem u narodu, ker Hrvatje so v vseh rolin (in ne v Rim, kakor je bilo rečeno včeraj, viherjih zvesto stali na strani Avstrije. Šol- ne vemo ali vsled tiskovne, ali vsled pomote ska uprava naj bi slednjič storila konec peresa). Grof Biilow biva torej na Dunaju.
sedaj vladajočim nenormalnim Dalmaciji.
Predsednik je na to pretrgal razpravo ter naznanil zbornici, da je poslanec Bartoli položil čast zborničnega tajnika.
odnošajem v D* j® poBetil razne odlične osebe, se umeje ob sebi, a nas ne briga dalje. V visoki meri važno pa je, da je konferiral z grofom Go-lucho\vskim, da je bil popoludne v avdijenci pred cesarjem, in da priznavajo vsi listi dunajski — kakor tudi oni iz nemškega rajha
Politični pregled.
T Trstu, 11. aprila 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) V nadaljevanju proračunske razprave o naslovu »ljudske šole« je priporočal poslanec Sehreiter, naj bi se z bolj šale razmere učiteljev. Zahteval je tudi, naj bi se ustanovil poseben disciplinaren zakon za učitelje. Branil je učitelje pred očitanjem, da jim nedostaje patrijotičnega čutstvovanja in je pobijal trditev, da moderna šola škodljivo upliva na mladino. Zahteval je nadalje popolno lo-čenje cerkve od šole ter ločenje sedanjega ministerstva za nauk in bogočastje v posebno ministerstvo za nauk in posebno ministerstvo za bogočastje.
Zahteval je tudi, naj se disciplinarne preiskave proti učiteljem uvajajo le radi službenih stvari, ne pa radi političnega vedenja istih.
Posl. D r e x e l je priznaval dobroto sedanjega ljudskošolskega zakona ; menil pa je, da je pomanjkljivosti na izvrševanju istega. Pritoževal se je radi zanemarjenja pouka telovadbe v ljudskih šolah.
Posl. Keichsta tter je izrekel željo, naj bi šola ne bila pod uplivom birokra-
Celje Včeraj je bil torej v Celju na-	— veliko politično važnost tega obiska, pri-povedani zaupni shod radi glasovitega »celj-	poznavaje izrecno, da je bilo obnovljenje tro-skega vprašanja«. Shoda se je udeležilo 200	zveze predmetom razgovorov, zborovalcev iz cele Spodnje Štajerske. Shod	»Neue Freie Pressec pravi na pr. izje otvoril dr. Sernec, ki je v kratkem	rečno, da sta se oba državnika razgovarjala uvodu razložil staaje celjskega vprašanja ter	o vspehih razgovorov v Benetkah, kajti—tako omenjal, da so doslej Slovenci vedeli braniti	pravi — »Avstrija je vendar kontrahent tro-Celje.	zveze, za katere obnovljenje je Poročevalec dr. Dečko se je tudi bavil	grof B u 1 o w že v Benetk ah dobil s položajem celjskega vprašanja in omenjal	povsem zadostnih garancij.« kompromisne predloge zadnjega časa.	Ali ste čuli ? Ali ni s tem implicite po-Zaključil je svoj govor z besedami: »Na	trjeno vse, kar smo izvajali mi včeraj?! Če j vsak način mi Slovenci vzdržujemo celjske	se ne motimo, spadajo v vsako trozvezo trije j vsporednice, iz Celja ne greme!«	zavezniki. Tako, po normalnem razumu, bi Govorila sta tudi notar gg. Baš in	rekli torej, da popolne garancije za obnov-! Korošec.	ljenje tako zveze morejo dati le-v s i trije Soglasno je bila vsprejeta resolucija, ki	kontrahenti. V Benetkah sta pa razpravljala zahteva: Izpopolnitev celjskih slovenskih pa-	le dva kontrahenta ! In vendar je grof Bulo\v ralelk v celo gimnazijo, ki mora ostati v	že prinesel seboj vse garancije za obnovljenje
Celju. Ako bi drž. zbornica hotela odpraviti slovenske paralelke ali jih premakniti iz Celja, naj stopijo poslanci v obstrukcijo.
Resolucija izreka zahvalo vsem slovenskim in slovanskim poslancem, ki bo se borili za Celje.
trossveze!! To se pravi: v Benetkah mu je bila skrb, da pride na jasno s Prinettijem, ker glede Dunaja je imel gotovo3t, da — pritrdi !! Lep kompliment naši diplomaciji. — Kako gotov je bil grof Bulo\v svoje stvari, to nam najbolj kričeče ilustrira fakt, da je
Shod se je slednjič pridružil ogorčenju	mogel povsem lahko pogrešati navzočnost
Slovencev, izraženem na zandnjem manifesta-	nemškega poslanika na Dunaju, česar ne bi
cijskem shodu v Celju.	mogel, ako bi se naša diplomacija v polni
yrin na vseučilišču V Lvovu je	meri zavedala, da ima služiti suvereni državi,
{rešena. Kakor znano je svoj čas mnogo ma-	Program potovanju grofa Bulo\va je bil
loruskih dijakov zapustilo lvovsko vseučilišče,	torej povsem opravičen v naravi italijanske,
; ker rektorat ni hotel ugoditi narodnim za-	oziroma avstrijske diplomacije. Ce si pri-
P O i> L I K T K K
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Še no a. prevel M. C-t-4.
IV.
Posebej je pisal Vladi mir pobratimu : »Evo me na pragu«, je rekel, »na pragu krvavega hrama, kjer bo Davoru padalo na tisoče žrtev. Bom-li tudi jaz med njimi ? Težko bi mi bilo umreti ; ti veš, zakaj ; ali ne bi mi bilo mari, ako poginem, če bo le moja domovina srečoa, svobodna. Enkrat si mi opomnil, naj se čuvam iluzij, vedno si nie imenoval idejalista. Bojim se, da si vsaj do
neke tnere govoril resnico. Čudno je, da ta hrvatski mladenič, odhajajoči v boj, tako piše. Pri R<gu, da to ni bojazljivost, ali ne morem pisati drugače! Je-li že izpolnjena katera narodnih želja? Je-li že krajina naša? •Je-li Dalmacija ? Ali jo dobimo skoro ? Tako vprašujem jaz stoferat ljudij, ki bi morali ▼edeti to. Vsi mi govore: Čakajte, vse pride ; sedaj, v dol»i vojne, ni čas za to!
No, ali kedaj ? Ali nam ne porečejo morda potem: sedaj je prepozno? Ti vprašuješ morda, kaj me sili, da pišem tako ? ! Čujme — zato. Na Dravi so nam vzeli hrvatske zastave in so nam dali črnorumene. Kaj po-menja to ? vprašujem jaz. Ali ni kraljevina Hrvatska napovedala vojno ? Mari ni ta trobojna zastava vredna in dostojna, da se jo nosi v svet? Sem-li še hrvatski junak, ali pa vojak pod tujim komandoir ? Častniki Nehrvati, ki so bili krotki, dokler smo bili v naši domovini, ki so se naamthavali, ko smo klicali »Živio«, dvigajo sedaj čudno svoje oči in gledajo mrko našo hrvatsko uniformo. Da, brate, to se je spremenilo čez noč, toplomer mojega navdušenja je padel znatno. No, naj bo, kakor hoče, nazaj ne morem, dolžnost me kliče, sedaj moram plavati s tujo reko. Bog daj, da ne utonem, da prinesem živo glavo na breg, kjer me čaka moja Lucija. Oh, brate, pazi na njo, prosim te, pazi ! Mi poj-demo sedaj hitro naprej in ne dvomim, da pride skoro do spopadov. Vsa kako bom gledal, da ti pošljem par vrstic«.
Evgen je pokazal Vladimirjevo pismo očetu pišite pridno. Stari, dasi je rodoljub, Dobranicu. Stari gospod je je pazno prečital obupuje. Dragim ne govorite ničesar o njem
ter rekel potem žalostnim nasmehom:
»Da; idealist je nas dragi Vladimir; tu vidite: že mu je na pol klonila duša. Vsi Hrvatje smo več ali manj idealisti : mi verujemo vsakomur, vsakdo se nam smeje. Mnogo, mnogo časa bo trebalo, mnogo kesanja in mnogo izkustva, dokler pridemo do prave zdrave pameti. Verujte meni! Nisem ni kak pesimist, niti nisem neprijatelj naroda, ki navladč pesimistično govori, da bi tiral narod v drugo skrajnost, ali imam izkustva iz mnogih let, poznam tudi duše naših ljudij. Čuvajte se na potu svojega življenja, verujte le malo, da Vas ne bodo varali prehudo! prehudo ! Vem, da ste hladneji, nego Via*, dimir, kateremu se peroti visoko in široko vspenjajo pod oblake. Jedno Vas vendar prosim, ne »ažite tega pisma Luciji, a še manje moji ženi; meni pak priobčujte vsako, tudi najmanjo vest o Vladimirju. Ljubim ga kakor da mi je rojstni sin; pošten je in pameten skozi in skozi. A tudi njegovemu
Vi veste, kaki so časi, kako v nas vse kipi. Kdor je v tem vrvenju izrekel le eno samo samostalno besedo, takoj je proglašen za izdajico. Reka se je izvila iz svojega vira in teče burno naglico. Kam da izteče — to ve Bog«.
Evgen pa mej tem ni imel prilike javiti Dobranicu daljnjih vesti o Vladimirju. Samo dva-trikrat je dal le-ta po ranjenih častnikih, ki so se z bojišča vračali v Zagreb, pozdraviti pobratima in ljubljenko. Častniki so pripovedovali, da je junaški, da je povišan na čast poročnika, da so ga videli le mimogrede, ko ni bilo prilike pisati. Ali pisma ni bilo tudi pozneje. Na vseh straneh Ogerske in Italije se je bil vnel ljut boj, a samo cesarsko mesto Dunaj se je bilo spuntalo. Ljuto so se spri jemale čete na Ogerskem ; bojna sreča se je nagibala sedaj na to, sedaj na drugo stran; vsa Evropa je plamtela v živem plamenu; kdo je mogel tu ugibati, kdaj bo knec in kakov ? !
(Pride še.)
dobil onega, ki zna biti trd v varovanju svoje kitke, ne delaj si skrbi radi onega, ki ni znal biti nikoli drugačen, nego mebak !
To mehkobo, to odjenljivost avstrijske diplomacije, oznaea jako dobro dunajska
našega jezika pa ne črhne ta list niti besedice.
Msgr. Nagi je rojen 1. 1855 in je bil K 1878 posvečen v duhovnika. Nekoliko časa bil je dvorni kapelan pri cesarju, L 18*7 je
Reichsvehr«, ki f>ovodom obiska grofa Bu-*bil imenovan ravnateljem zavoda »Augusti-
lowa p še (mej drugim) nastopno :
»Mi umejemo Italijo, umejemo tudi Nem cijo, da znati čim boljše urediti svojo hišo, ali vprašanje je le, da-li umejemo mi tudi sami sebe, da bomo znali umevati svojo vrednost in naše pravo? V to treba naj poprej, da se konečno in za vedno izbacne tista nejasnost, ki se je — in namenoma — zanesla v pogajanja. Vedno nam govore, da je trozveza le polit iska zveza med obema osrednjima vlastima in Italijo in vsaki zveznih držav da je na svoIkmIo, da v gospodarskrb vprašanjih postopa po lastni previdnosti in brez ozira na zvezne prijatelje. Temu umevanju je odgovarjal n. pr. nemški carinarski tarif, čegar ostrine se obračajo tudi proti Avstriji. Denimo torej, da je politiku in gospodarstvo ločiti jedno od druzega, kako pa je mogl a I t a 1 i j a potem ob obnov-ljenjutrozveze zahtevati c a -
neum« na Dunaju in 1. 1889 rektorjem nemškega zavoda deli' Anima v Rimu.
O glasovih laskih novin povodom tega imenovanja nekoliko jutri.
Slovenski koadjntor novem a škofa. Tudi drogi tržaški listi potrjajo našo vest, da b > novemu škofu tržaškemu pridodan koadjutor za slovenske vernike. Iz istih listov je razvidno, da nikdo ne vzdržuje kandidature mons. Martellanza za to mesto. Tako ostaja torej tržaško namestništvo osamljeno s to kandidaturo, ki je bržkone produkt znane »bolne fantazije«.
A da smo odkritosrčni : mi sploh ne verujemo v kako koadjutorstvo! Za nas govore dejstva.
Ko je bil Nemec Kahn imenovan kne-zoškofom v Celovcu, se je tudi obečal koadjutor za slovenske Korošce. Tega ko-adjutorja pa še danes ni, da-si biskup
rinarskih poboljškov?! Ali je j Kahn ne zna niti besedice slovenski. Iz nje-trozveza le j>obratimstvo orožja, potem ne govega pastirskega delovanja navajamo samo
sme biti uje podaljšanje odvisno od gospodarskih koncesij, ali pa se ista razteza tudi
to-le črtic j :
Ko je prišel birmat v neki č sto sloven-
na tržišča, na trgovino, industrijo in polje-; ski kraj, je hotel propo vedo vati. Župnik ga deljstvo, potem pa je treba brz - je opozoril, da nikdo ne umeje nemškega je-d a t i tisti egoizem, ki bi mogel zika. Ukljub temu je škof propovedoval in boleti prijatelja. Torej: ali eno, ali je župnika zavrnil z besedami: »Der liebe pa drugo! Ne pa eno In drugo, kakor ravno Gott versteht aucb deutech«. (»Ljubi Bog potreba uanaša! Avstrija ne more dovoliti, da umeje tudi nemški«.)
bi jej z ene strani nemški carinarski tarif
Tako bo tudi v Trstu. Sicer pa, čemu
obešali na vrat, ker je trozveza le politikum, tudi ?! V Trstu ne znata slovenski ni c. kr.
Italijanom pa da bi morala pri volje vati gospodarske poboljške, ker mora trozveza ozirati se tudi na gospodarske interese zaveznic. V
namestnik, ni visesodni predsednik ; tako bo izhajal tudi nemški škof!
Nam zveni po ušesih zasmeh Ricmanj-
neprijetno položenje žitnega zrna med dvema cev, ki pravijo: »Mi imamo škofa slovenskega, mlinskima kamenoma bi se mi vendar ne po- v* latinci pa nemškega !«
■dajali radi. Tudi to ni ravno užitek, ako so nas zmleli — prijatelji !!*
Žal, tako je! Tako se igrajo z nami.
Sovragi slovenskega bogoslužja. Poleg italijanskih židovskih in katoliških listov stoji tudi »Slovenec« hrabro v vrsti nasprot-
Mi se moramo pokoriti dvema načeloma ki nikov Sv. Cirila in Metodija. On je neiz-sta jedno drugemu dijamentralno nasprotna, prosen nasprotnik slovenski sv. Maši — tega Enkrat se tuoratno pokoriti načelu, da je po- neprecenjenega zaklada božjega usmiljenja, ki litiČDe zvt ze povsem ločiti od gospodarskih ga je sv. Apostolska Stolica priznala Slova-interesov, drugikrat pa se moramo zopet po- noin ravno tako, kakor Grkom, Zidom, La-koriti nasprotnemu načelu, da so politične tincem, Armencem, Afričanom itd. Tajiti tega zveze v zvezi s gospodarskimi interesi. Pr- ne more. Saj ima okoli sebe toliko doktorjev vemu načelu se moramo pokoriti, glede Nem- Sv. Pisma.
čije da nas more gosj>odarski dreti in nas	A da ne bi naš dobri narod izvedel za
vendar politiški izkoristiti! Drugemu načelu svojo največo in najlepšo pravico, zato je pa se moramo pokoriti glede Italije, ker ista zmešal slovensko željo po domačem bogo-noče politično služiti, ako nima od tega tudi služju z brezdomovinskim liberalstvom. Oi-gospodarskih koristi. Na severu in na jugu tajte, kaj je pisal »Slovenec« v svoji 80. smo t4 r^j gospodarsko tepeni : na severu številki :
TZlie tro<svezi, na jugu radi trozveze !	i »Se pač vidi, zakaj so si pri na* vtepli
Tako hoče naša diplomacija, oziroma — v glavo liberalci, da agitirajo za slovansko noče! Ker inta menda nima v svojem slo- bogoslužje. Med seboj večinoma nemškuta-varju besede — hoteti : Posel hotenja pre- rijo, v cerkvi, v katero ne hodijo, pa hočejo pušča drugim ! !	imeti vse »slovansko«. To bi bila zmešnjava,
Diplomatični spor med Švico in ako bi n. pr. na štajerskem prišli Nemci z Italijo. V narodnem svetu in v svetu sta- zahtevo nemškega bogoslužja, Slovenci s stanov v Bernu prečitalo se je včeraj poročilo, roslovenskim bogoslužjem, in morda še kod ki javlja, da je med švicarsko vlado in la- kak Madjar, ki bi hotel imeti sveto mašo škim odjmslancm v Bernu navstal spor, vsled tudi po svoje. Čuvajmo privilegije, koder si katerega je švicarska vlada pozvala italijan- zgodovinsko opravičeni, a pri tem Se zave-sko, naj ista v interesu obeh držav od pozove dajmo, da je vsak privilegij le izjema od svojega odposlanca v Švici, komendatorja pravila. Pravilo pa bo ostalo za vedno v Silvestrelli ja. Laška vlada pa je odbila to Ameriki in Avstraliji, na Madjarskem in zahtevo in je na ta način prisilila švicarsko Španskem — Istinsko bogoslužje.« vlado, da je pretrgala diplomatično zvezo z	Temu nasproti moramo povdarjati, da
Italijo. Italija je odgovorila na to s tem, da »slovansko bogoslužje« ni »privilegij«, am-je pretrgala občevanje se švicarskim odpo- pak naša praviea, utemeljena na narav-slancem v Kimu, dr.om Carlin-om. V svetu nem pravu, na sv. evangeliju in stanov so to poročilo vsprejeli z največjo določbah sv. apostolske Sto-hladnostjo; v narodnem svetu pa z »bravo!«- lice. Sv. apostolska Stolica je določila in klici. — Povod sporu je bil ta, da švicarska pridala slovansko bogoslužje vsemu slo-vlada, kljubu pozivu laškega odposlanca, ni vanskemn naroda in ne samo nekim po-ničesar ukrenila nasproti listu »Le Reveil«, samičnim krajem. Gospodje ljubljanski dok-kateri je priobčil več člankov, žalečih spo-1 t^j prav dobro znajo to! Zakaj torej to min pokojnega laškega kralja Humberla in mešanje pojmov? Ako Nemci nimajo svojega proslavljaj uči h njegovo umorstvo.	bogoslužja v katoliški cerkvi, je to njihova
--državna »modrost«, ki sili katoličane
-	naprotestantizem. Da nimajo Ma-
Tržaške vesti.	i djari svojega narodnega bogoslužja, je krivo
Novi tržaško koperski škof. O novem j to, ker so takrat jeli surovo meso in pili
tržaško koperskem škofu, msgr. Naglu, prinaša sinočnja poluoficijozna »Triester Zei-tung« sledeče podatke :
Msgr. dr. Nagi je eden najuglednejših prelatov, kateri delujejo v narodnih zavodih v Rimu. Poleg visoke učenosti in prave po-božnosti se dr. Nagi odlikuje tudi po svojem taktu in organizatoričnem talentu. Politika mu je popolnoma tuja. Kakor posebno prednost novega škofi iztica poluoficijozni list tudi popolno poznanje laškega jezika. O njegovem popolnem nepoznanju
konjsko mleko, ko so Slovani že pred altar-jem Gospodovim peli sv. Mašo na domaČem slovanskem jeziku! Zato se tudi še danes čita slovanska sv. Maša v Ameriki, v Avstraliji, na Hrvatskem, v Dalmaciji, na Poljskem, Ogrskem, Ruskem — povsod, kjer bivajo slovanski unijati. In zakaj to ? Zato, ker mora biti prava Kristova cerkev katoliška in ne lati n-s k a! Katoliška cerkev mora moliti z Griom po grški, z Armencem po armenski, s Slovanom po slovanski — ravno tako, kakor moli z
La tincem po iat:nski. To je prava katoliška resnica. Kar pa piše »Slovenec«, je nemško-latinska zmota.
Krščanski nank v občinski šoli v Rojann. Prejeli smo: Odkar je odšel iz Rojana italijanski kapelan Appolonio — to bo kake tri mesece — ni več v italijanskih razgredih šole v Rojanu pouka v krščanskem nauku. Mi bi ne imeli razloga razgre-vati se radi tega, ako bi vedeli, da so v rečenih razredih res italijanski otroci. Ali mi vemo, da je velika večina otrok v italijanskih razredih naših slovenskih starišev. Zato pa čutimo kakor dolžnost, da javno pribi-jemo to dej sivo.
Sedaj še le, po treh mesecih, se je naš slavni župnik Jurizza spomnil onih siromašnih otročičev — menda v glavnem zato, ker se bliža čas prvega sv. obhajila in je menda g. župnik izvedel, da se je več dotičnih starišev obrnilo do slovenskega gospoda kapelana, naj bi pripravil otroke za prvo sv. obhajilo. To še le je vznemirilo gosp. župnika, da je jel misl.ti na krščanski nauk in je radi tega stopil v pogajanja z nekim duhovnikom — italijanskim podanikom!
Konstatacija tega dejstva, da gospod župnik slovenskim otrokom — katerih večina niti ne znajo italijanski, gotovo pa ne t. »liso, da bi s koristjo mogli slediti krščanskemu nauku v italijanskemu jeziku — raje sili kateheta Italijana, podanika italijanskega kraljestva, nego pa da bi preskrbel v to domačega svečenika, veščega jezika naroda, kar bi prav lahko, če bi le hotel !
Toliko v ilustracijo laške politike v cerkvi in šoli in v pouk tistim zaslepljenim slovenskim starišem. ki se dajejo zavajati, da svoje otročiče pošiljajo v italijanske razrede, kjer niti ne morejo biti deležni pouka v verskih stvareh.
Nekaj se »kuje in snnje«. »Soči« pišejo z Vipavskega:
»Ko so se naša bralna društva v ajdovskem okraju letos vsled potrebe in po inicijativi marljivega našega g. Antona Vrčona skupno organizirala in pripravila na skupneje delo, ni se še mislilo, da bo prvi sad te za-družaosti naš.h oživelih bralnih društev tako kmalu dozoreval. Jaz pač danes nimam namena in tudi ne smem razkrivati, kaj se kuje in snuje. Toda nekaj nenavadnega bo; Vipavska še ni videla takega narodnega praznika, kakorsen se namerja prirediti vsled solidarnosti, neumornosti in požrtvovalnosti zato določenega odbora in društev ter sodelovanja slavnih društev širom domovine. Pomembno stika nje glav med odborniki in posamniki, skrivno navdušenje in razna znamenja kažejo, da neki dan poleti bo pravo pravcato preseljevanje ljudstva... Velike in lepe veselice, ki so se toli vrlo izvršile ob svojem Času, dajejo poguma za nove še popolnejše nastope: Dal Bog!«
Mi dostavljamo za sedaj samo toliko, da se tudi v Trstu pripravlja nekaj, kar bo v najožji zvezi z onim, kar se «kuje in snuje» v Vipavski dolini ! — Mi sodimo, da bo to, kar se v Trstu pripravlja, v radostno presenečenje Vipavs&im korenjakom !
Prijateljski sestanek tržaških narodnih pisateljic, pisateljev in žurualistov, ki je imel biti jutri, se bo vršil še le prihodnjo soboto. Do tega dne se razpošljejo osebna vabila, na katerih bosta razvidna ura in kraj sestanka.
Slovenci — brez glave. Naša slovenska zemlja ni velika. Sosedni sovražni narodi so nam odtrgali kos za kosom na naših deželah in tako smo prišli na sedanje »tanje. Pa tudi sedaj niso varne naše meje. Na vseh koocih in krajih nam silijo predrzni ptujct v domačo hišo.
A naša slovenska zemlja je tako lepa, tako bogata, tako krasna! Ima svoje visoke gore in široko morje: ima svoje rodovitne ravnice in kameniti Kras; v njej rastejo silni hrasti, ravne jelke, plemenita oljka in zlata vinska trta. Pa tudi mi Slovenci, ki bivamo v tej zemlji, smo raznovrstni. Glejte počasnega Brki na, junaškega Oiča, ponosnega Gorenjca, bistrega Štajerca, pridnega Dolenca, zavednega Notranjca, prebrisanega Vipavca, zvestega Tolminca, korenjaka Kraševca, živega ia ognjenega tržaškega in istrskega Primorca. Taki smo! Vsega imamo, vsega nam je Bog dal. Ali nečesa nimamo : nimamo sloge, oi mamo reda!
Ruska zemlja je velika. Iz Rusije bi lahko napravil 40 nemških cesarstev; ruska zemlja je šesti del vsega sveta. Na tej veliki zemlji živi mnogo Ijudij, a največ je tam rosko-slovanakega naroda.
Pred tisoč leti ni bilo v Rusiji toliko naroda, kolikor danes. Pa tudi vsa današnja ruska zemlja ni bila v rokah ruskega vladarja. Stare knjige še cel6 govore, da slovanski narod v tej veliki zemlji ni imel uiti vladarja, ampak je živel v prepiru in neredu. Nadalje pravi staro »poročilo, da so šli Slovenci iz današnje ruske zemlje na sever, k tujemu narodu, k Normanom, pa so jim rekli : »Naša zem i jaje velika, ali v njej ni reda. Pridite, pa vladajte nad nami!« Tako so torej ptnjci napravili red v veliki slovanski Rusiji.
Zakaj pa mi ne zovemo k sebi ptujea, da bi napravil red v naši slovenski zemlji ? Tega nam pač ni treba, da bi ptujce mi kLcali. Saj prihajajo eami k nam od vseh stranij in nam povsod gospodarijo. Ko bi imeli samo enega ptujca za gospodarja, ne bi bila naša nesreča tajco velika. Ali mi imamo teh ptujih gospodarjev na vseh koncih in krajih. Srce te boli, ako hodiš po lepi slovenski zemlji: Lepa je ta zemlja, lep je ta narod, vse jednega jezika, vse jednega plemena — ali vsak kraj ima svojo vlado. Tako nismo Slovenci ni v svoji hiši pravi gospodarji. Zakaj je vendar vse to ? Zato, ker mi sami do sebe nič ne držimo. Nobeden narod nič ne velja, ako sam sebe meče ptujcu pod noge. Slovenci moramo najprej sami sebi spoštovati! Potem pridemo do svoje vlade, pa bomo tudi v svetu kaj veljali.
Ali se pa Slovenci izbavijo iz te nesreče? Tako vprašujemo mi. Tako poprašu-jejo tudi mnogi Slovenci. In strahom popra-šujejo to.
Nekateri odgovarjajo na to : da, Slovenci se rešijo, drugi zopet pravijo: ne, nikdar se ne rešijo! Koliko so vredni taki odgovori ? Pač nič. Pravi odgovor na to vprašanje je ta-le: Slovenci se rešijo iz današnje nesreče, ako bodo hoteli !	(Zvršetek pride.)
Izpred naših sodišč. Porotne razprave. Od porotnega sodišča obsojena sta bila včeraj Ivan Krizman na 6 letoo in Anton Triper na 7-letno težko ječo, ker sta svoječasno blizu Dekani ubila Ivana Skorjo.
Odmevi febru varskih dogodkov. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem so se vršile včeraj radi dogodkov v februvariju sledeče razprave :
28-letni Karol Troat iz Podrage obsojen je bil na 18-mesečno ječo, ker je dne 15. febr. popoludne na Corsu metal kamenje na vojaštvo in zadel vojaka Goldmanna in Hunz-nerja. — Branil ga je odvetnik dr. Breitner.
20-letni Josip Spazzali iz Trsta je bil obsojen na 13 mesečno ječo, ker je dne 14. tebruvaiija v ulici Rossetti pobijal ulične svetiljke in kamenjal redarje. Branil ga je odvetnik dr. Cjduri.
34 letna Matilde Bjrtoluzzi je bila obsojena na 14-dnevno ječo, ker je dne 14. februvarija nagovarjala demonstrante, naj na-bijejo redarje, z besedami: »Dajte jih, te morilce !*
23 letni finančni praktikant Atil Pontoni iz Ćervinjana je bil obsojen na globo 70 K, ker je dne 14. februvarija na borznem trga upil »morilci!«, potem, kogso vojaki ustrelili na množico. Državni pravdnik je uložil proti tej razsodbi ničnostno pritožbo.
Radi neubogljivosti nasproti povelju redarjev obsojena sta bila še 23 letni Peter Lepizzer in Anton Lučič vsaki na jedno-mesečen zapor.
Predsedoval je svet. Petronio, sodniki : vit. Maflei, Ausiz in Rismondo. — Državno pravništvo je zastopal dr. Chersich.
Drobne vesti. Samomor. Včeraj ob 10. in pol uri zjutraj je na velikem trgu neka mladenka, stara kakih 20 let, stopila v zaprto kočijo in 3e dala odpeljati na zdravniško postajo. Ko je kočijaž došel pred zdravniško postajo ter je odprl vrata kočije, da bi deklica izstopila, je zapazil z grozo, da se dekle ne gane ter da jej tečejo iz ust bele pene. Naznanil je to takoj uslužbencem zdravniške postaje, kateri so mladenko takoj prenesli iz kočije v zdravnikovo sobo. Zdravnik je takoj spoznal, da se je deklica zastrupila in je poskušal vse možno, da bi jo zopet spravil k življenju. Ali vsa njegova prizadevanja so bila zastonj in deklica je kmalu izdihnila dušo. Bila je v blagoslovljenem stanu. Ker ni imela pri sebi nobenega znaka, po katerem bi s« dalo določiti nje identiteto, prenesli so jo v mrtvašnico k sv. Justu. Se le včeraj popoludne se je doznalo, da je samomorilka Franja Perlotti, ki je stanovala v Š kor kij i, št. 237. Vzrok samomoru je bila baje nesrečna ljubezen.
Nesreča na postaji pri sv. Savi pod Skednjem. o'J letni železniški čuvaj Anton Žerjal je sinoči, ko je hotel pripeti neki železniški voz k ostalemu vlaku, došel med obe odbijalni plošči (od železničarjev imenovana »pufer a«), kateri sta ga tako močno stisnili v zgornji del telesa, da se je revež zgrudil na tla. Poklicali so tasoj zdravnika z zdravniške postaje, kateri je ponesrečencu podelil prvo pomoč in ga dal potem prenesti v bolnišnico. Mogoče je, da si je Žerjal o tej nesreči zlomil kako prsno kost ter si p škodoval notranje organe.
Dratbn premičnin. V soboto, dne 12. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vale 1 naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Koscolo Ž, oprema za mlekarno; ulica Manzoni 2, hišna oprava ; ulica del Sapone
I,	hišna oprava; ulica Salice štv. 9 a, h'šaa oprava in glasovir; ulica deli' Ltria št. 47, konji in voz; ob 11. uri : ulica Rossetti 15 B, hišna oprava; Videla 538, vol in voz; ob
II.	un in p d: ulica Kossetti štev. 10, lršna oprava: ob 12. uri; Corsia Stadion štev. 1, ogleda o; Kjaiin št. 704, hišna oprava.
* rea<*o«fcl v^tnik V^raj; to l«nt>» ob 7. uri sjuir&j l.'i°2 »o 2 tir' popu
18.7 C.* - TIhKOOIT I»li 7. ur. ZJUtTa? ' 6O 4r
— i jane* plim o > 10.4tj predp in «jt> —.— p"p- , oaeica oh .">..">.") predp »iudue iu o - 4 53 popolurtne.
v ntdeljo, dne 13. aprila t. 1. ob 11. uri zjutraj v veliki dvorani borznega poslopja po sledečem dnevnem redu : 1. prečitanje zapisnika zadnjega občnega »bora. 2. objave prdd-sedništva. 3. pir ičiUt o društvenem delovanju. 4. predložitev bilance za leto 1900—1901. 5. volitev odbora in pregledovalcev računov. 6. eventuelni predlogi.
Členi, ki se udeleže zborovanja, naj prinesejo seboj izkaznico.
»Slovanska čitalnica« priredi jutri 12. t. m. — kakor že javljeno — svojim členom koncert po že objavljenem vsporedu. Začetek ob 8. uri i u pol zvečer.
Vesti iz ostale Primorske.
X Homatije r Dekanih. Na tozadevno interpelacijo poslanca Spinčića je podal mi-nisterski predsednik dr. Korber, kakor voditelj ministerstva za notranje stvari, v seji zbornice poslancev dne 8. aprila t. 1. sledeči 'odgovor :
Mahnič je si nedolgo temu užival najboljši ugled, o čemer priča okolnost, da je
približal. On pozna naše zahteve le iz huj-skajočih člankov nemških listov, sicer pa ne pozoa slovenskega jezika, ne slovenskega ozemlja, ne celjskih in okoliških razmer. Grof C.aiv ne more nobene sodbe izreči o spod-nještajerskih razmerah, ako je res vesten.
Vesti iz Koroške.
-j- Skrajna nestrpnost. Ker je nadu-čitelj Eller iz Marije na Žili tudi odbornik novoustanovljenega učiteljskega društva »Učiteljski dom«, so ga njegovi nemškotarski tovariši na zborovanju »Lehrerbunda« v Beljaku tako brutalno napadali in mu očitali izdajstvo na nemštvu, da je revež moral bežati iz dvorane. To je seveda »liberalno«, »kulturno« in »omikano« ! Prekarakteristično za razmere na Koroškem pa je, da se je ta surovost uprizorila v pričo c. kr. deželnega šolskega nadzornika Palla in da more poročati neki nemški list, da je bilo več členov občinskega sveta navz č h kakor priče tega »die strammdfutjehe Gesinnung unserer Lehrer-schaft auf beste illustrierenden Z\vischenfal-les« — »tega dogodka, ki najlepše ilustrira
bil na konstituiranju občinskega zastopstva dne 13. oktobra 1900. enoglasno izvoljen na-I trdno nemško mišljenje našega učiteljstva«. čelnikom občine. Pozneje je izgubil zaupanje j Ali to ni le liberalno, ampak je tudi jako ne neopravičeno, kajti ni možno tajiti, daj— junaško, ako cela družba brutalizira po-se je za časa njegovega pošlo - samičnika, osivelega moža!!
vanja dogodilo velikih nered n o s t i v občinski upravi.
Nadalje je to tudi jako kolegijalno, da so zasramovalci zbok same kolegijalnosti iz-
Društvene vesti.
'Zaveza avstrijskih jugoslovanskih
učiteljskih društev«. Po sklepu upravnega
odbora v seji dne 31. marca t. 1. se bo . glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« vršila v Trstu dne 14., 15. in 1*». avgusta t. 1.
Koncert pevskega društva kolo«. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi v nedeljo, dne 13. aprila t. 1. v barkovljanskem Narodnem domu« koneert s p^tiem, dvema jednodejankama in godt»o po sledečem vsporedu :
1. Parma: »Mladi vojaki«, svira orkester. 2. F. .Juvanc: »Pastir«, mi ški zbor z tenor-bariton solo. 3 Smetana: - »Prodana nevesta«, orkester. 4. H. Vogrič: »Večerni zvon«, mešan zbor. ">. Gervajs: »Hrvatski potpouri«, orkester, (i. Dr. Vošnjak: »Ne udajmo se«, veseloigra v enem dejanju. 7. Kosovel: »Mojemu Valentinu«, valček, orkester. S. F. S. Vilhar: »Mornar«, zt bariton solo, poje g. Scetna. 9 Parma: »Inter-rnezzo iz opere K-enija«, orkester. 10. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mešani zbor. 11. Strohl : »Slovanski p>tpouri«, orkester. 12. »Josipova suknja«, šaloigra v enem dejanju. 13. Stroh!: »Hrvatska koračnica«, orkester.
Pri koncertu igral bo vojaški orkester pe5p. št. 97. — Začetek točno ob 5. uri po-poludne.
Uslopnina 30 novč. za osebo; se leži prvih O vrst 30 novč.. ostali po 20 novč.
Zahvala. Pevsko društvo »Velesila« izreka toplo zahvalo vsem onim, ki so o priliki zadnje veselice društvu kaj darovali, potem igralcem in sploh vsem udeležencem, pnsebno pa členom bratskega društva »Slava«, ki so se v tako častnem številu udelež li veselice.
Odbor » Vele**i'e«. Obeni zbor Škedeitjske »Čitalnice«.
»Čitalnica« v Skednju bo imela pojutrsujem v nedeljo svoj redni občni zbor v društveni sobi ob 4. uri popo udoe po običajnem dnevnem redu. — K oblni udeležbi vabi
odbor.
Ustanovitev zadrir e trgovcev z je-stvinami. Te <ini se je vršil v občinski telovadnici v ulici Valle ustanovni občni zbor zadruge trgovcev z jestvinami. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom g. Anton Mac-cari ; podpredsednikom g. Andrej Zelen ; odborniki gg. Peter Bernfc. Fran Fetf>glia (Ferfblja), Ivan Ivancich (Ivanč č), Nikolaj Petech i Pet*»k). Dom ni k Pe^orari, Alojzij Vizzi, Mariin Vu^, Tomaž \\*;gele in Faust Zuccherich (CukeriČ); namestniki gg. Anton Bosco, Dominik Chierego, Leopold Štrekelj in Ahil Sgrobis^a (Škrbica).
Zahvala. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« izreka iskreno zahvalo tudi društvu »Kolo«, ki se je korporativno udeležilo vesel ce tega zbora, kar je v zahvali, priobčeni v tem listu, izostalo po pomoti.
Občni zbor tržaškaga društva v var
stvo živali. Vodstvo tega društva nam je doposlalo poziv na občni zbor, ki se bo vršil
Radi teh nerednosti pa ni smeti kriviti gubili še tisto malo logike, ki so jo morda le občinskega načelnika Mahniča, ampak so , še imeli !
izhajale po velikem delu iz nesposobnosti in1 Ali ne pomenja to pretepanje z logiko, ako nemarnosti občinskega tajnika, ki je bil mej : očita izdajstvo
tem odpuščen iz službe. Ta-le zadnji je v družbi z večimi ob&inarji uložil proti občinskemu načelniku kazensko ovadbo radi uradnega poneverjenja; dotična kazenska pred-
na nemškem narodu Človeku, ki je — slovenske matere sin !
Kaj si neki misli g. c. kr. deželni šolski nadzornik Palla o tej surovosti ?! Kaj si misli, tega ne vemo, ali to vemo, da se od
preiskava pa je bila od strani c. kr. drž. njegove	strani ne zgodi ničesar, kar bi zbo-
pravdništva v Trstu s sklepom od dne 10. rovalci	v Beljaku mogli občutiti kakor decembra m. 1. zaustavljena radi pomanjkanja : grajo, dokazov.
Ker je vsled nasprotstva proti občin-	fiOSOIHlSirStVO
bkemu načelniku navstala trajna nesposobnost	MUOpiPlMM
občinskega zastopa za poslovanj«, se je na- Nekoliko praktičnih črtic o trgovstvu.
mestništvo odločilo za razpuščenje istega ter	(Dalje.)
je stopilo z deželnim odborom v pogajanja	Naj omenim še na kratko slučaj, ki se
radi umeščenja interimistiške občinske uprave; često dogaja pri blagu, katerega adresat noče zaključek tem pogajanjem se je zakasnil, ker vsprejeti na železniČni postaji iz gotovih je bilo težko priti do sporazumljenja. Po razlogov ali vzrokov. Postajino načelstvo premaganju teh težav je moglo namestništvo avizira o tem od pošiljatelj a navadnim urad-dne 12. marca t. L razpustiti občinski zastop niin potom (ali po pošti). Naletel sem že ter umestiti začasno upravo, ki je sestavljena često na ljudi, ki si ne znajo (»omagati. Stvar iz dveh členov, katerima se ni oporekalo od je pa čisto priprosta ; ako odpošiljatelj ostaja nobene strani in ki dajeta polno jamstvo za na stal šču, da adresat mora prevzeti blago, zakonito poslovanje, in občinskega upravitelja napise na vozni listek svoje opombe in ga in njegovega namestnika.	vrne postajnemu načelniku. Ob enem, se ve,
Ob enem je namestništvo enemu poli- mora sporočiti tudi adresatu, naj prevzame tičnih uradnikov okrajnega glavarstva ko- blago na postaji. Ako pa hoče odpošiljatelj perskega poverilo izvedenje volitev novega drugače razpolagati z blagom, tedaj se mu občinskega zastopa z izrecnim ukazom, naj je poslužiti tiskovine (dodatne nakaznice — se ta volitev dovrši v najkrajših, od zakona nachtrags- anweisung), s katero lahko blago zahtevanih rokih.	j nazaj pokliče, ali pa odda na kakega dru-
Povsem opravičeno je torej pričakovanje, zega adresata. V tem slučaju mu je napraviti da v občinski upravi v Dekanih nastopijo tudi nov vosni list.
skoro zopet urejene razmere in toli zaže- , Ako se adresat brani prevzeti blago radi Ijeni red.	nakazanega povzetja (Nachnahme) in ako mu hoče
Ozirom na podatek gospodov interpe- odpc šiljatelj isto deloma znižati, ali *so na-lantov, da je Mahnič zaračunil občini dve kazano svoto popustiti, označiti mu je znesek steklenici vina, kateri je bil podaril okraj- z besedami v nakaznici (nakaznice se dobi-nemu glavarju, moram še konstatirati, da vajo po 2 stot. na vsaki žsleziični postaji) ; okrajni glavar ni nikdar vsprejel takega da- vsikdar pa je tudi novi nakaznici priložiti rila. Okrajnemu glavarju, ki je bil navzoč nov »vozni list«, ali duplikat, na konstituiranju občinskega zastopa, je ob- j Veliko poškodeb se dogaja med trans-čiaski načelnik pred odhodom ponudil čašo portom ; zato pa so poleg železniške garancije vina, katero je glavar iz uljudnosti na pol (izjave) vsi veči komisijonarji in špediterji — i izpil. Jaz nisem tega menenj8, da je ta Čin v svojo in prejemnikovo korist — še posebej uljudnosti zaslužil, da se ga je postavilo v zavarovani proti vsem slučajem nezgod na krivo luč.	j blagu med potom in si povzamejo za to
plačano premijo, kolikor je odpada na prejemnika.
Za blago, pohranjeno v skladiščih, je
—	(Uredništvo »Našega doma«) po- proli ()gnju ia drugim nezgodam odgovoren roča, da število odtisov, ki jih pošilja v svet, 9pediter; V8e druge eventuvelne poškodbe
znaša že blizu 12.000.	med V0Žaj0 g kolesom pa jamči dotični
—	Vmr\ je V Gradcu znani agitator voznik ^^
ob 8. uri. Na kolodvor ie prišlo poslovit se več funkcijonarjev nemškega poslaništva.
Pozdrav dunajskim visokošolcem.
PRAGA 11. (P) Iskreno (»ozdravljam izjavo vrlih dunajskih visokošolcev!
Fran Tomšič, viši inženir. Vojna v južni Afriki.
LONDON 11. (B.) »Financier and Bul-lionist« objavlja depešo iz Pretorije od včerajšnjega dne, ki pravi, da je po dolgih razpravah med angležkimi zastopniki in odposlanci Burov doseženo sporazumljenje.
Resnični pogoji so tajni, glasi se pa, da angležka vlada ni dovolila sovražniku ni-kakih koncesij (???). Pogoji so Be brzo-javili zastopnikom Burov v Amsterdamu in v drugih krajih.
Vrvenje v Belgiji,
BRUSELJ 10. (B.) Zvečer je bilo v ljudski hiši socijalistiško zborovanje. Socija-listiški poslanci so z balkona doli svarili množico, naj ostane mirna, kar pa so poslušalci vsprejeli s protestnimi klici. Poslanci so pozivali delavce, naj bodo pripravljeni, da v torek ustopijo v splošni šfrajk. Po zborovanju je bilo viharnih demonstracij po mestu. Redarji, orožniki in gardisti so čuvali tako-imenovano neutralno zono (neutralni pas), to je del mesta, kjer so ministerstva in kraljeva palača.
BRUSELJ 11. (B.) Na demonstracijah po zborovanju je bilo spopadov med množico in gardisti ter redarji. Mnogo oseb ranjenih. Na mnogih hišah v notranjem mestu so bile razbite šipe. V bližini ljudske hiše je bil spopad posebuo hud. Tu je bilo izpuščenih nad 100 strelov in nad 30 ranjenih žen iu otrok so prenesli v ljudsko hišo, ki je bila i spremenjena v lazaret. Druge ranjene so prenesli v bolnišnice in v policijske pisarne. — Okolu polunoči je bilo v delu mesta okoli ljudske hiše kakor o pravi revoluciji. Iztrgali so tire železnice in pred ljudsko hišo napravili barikade. Okoli 1. ure je navstal mir. Klerikalni in liberalni listi se zgražanjem obračajo proti nevrednim izgredom zadnjih dni.
LUTTICH 11. (B.) Nocoj je bila velika socijalistiška demonstracija. Po ulicah so se valile velikanske množice, ki so se potem zbirale pod milim nebom, kjer so se držali hudi govori in se je nasvetovalo množicam naj vstopijo v splošni štrajk. Redarje bo kamenjali in je bilo več njih ranjenih.
Loterijske	številke, izžrebane dne 9. aprila :
Praga	51	12 3 80 72
Lvov	82	85 86 34 23
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
n x n
K
x x
X X X
z sasjenla jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slo?, zalogo jtiffli
iz odlikovanih in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
catera se nahaja v Trato, Via Piasza veoohia (Rosario) št. 1.
(u desni atrant eerkve sv. Petra). KoakoruM a«mofo6a, kar Je blago ia prv« roka.
x x x x x x x x x x x x x x x
Vesti iz štajerske.
proti Slovencem, Egon pl. Pistor. Pokojnik je često priobčeval v »Grazer Tagespost« razne članke, ki so bili vsikdar polni strupa proti štajerskim Slovencem.
— O namestnika v (Vradcu grofu Clary-ju piše »Slov. Gospodar« :
»Listi poročajo, da se je naš namestnik grof Clarv mudil dne 8. aprila na Dunaju ter imel tamkaj z ministerskim predsednikom pogovore o celjski slovenski gimnaziji. To je za Slovence jako vznemirljiva vest. Odkar je grof Clarv na Štajerskem, ni se trudil, približati se kakorkoli Slovencem, on je naš narod preziral, kakor da bi nas no bilo. Vozil se je k ptujskim in celjskim Bismarkovim
• (Pride še.)
Brzojavna poročila.
Občinske volitve v Devinn.
DEVIN 10. (P) Na volitvah v občinski zastop je zmagala slovenska stranka, (Ta brzojavka nam je došla prekasno za včerajšnjo številko.)	.
Državni zbor.
DUNAJ 11. (B.) Zbornica poslancev nadaljuje proračunsko razpravo, naslov »ljudske šole«.
Grof BGIow.
DUNAJ 11. (B) Državni kancelar grof častilcem, našim voditeljem in ljudstvu se ni Buliw je odpotoval v Berolin danes zjutraj
xxxxxxxxxxxxxxxx
iMsaMer Lovi Hinzi
A Prva la največja tovarna pohištva a?	vseh vrst.
S0 &
5*
Sf &
I Piazza Rosari« it 2 gfl
I (šolsko poslopja)
T R S T f
ZALOOB:
TOVARNA:
Via Teaa,
vogal	I (šolsko poslopja)
Via Umttaaaa la Via Rlbsrga it 21
Telefon ftt. 070.	S -MOM--g
Velik tabor Upecarij, zrcal ln slik. Is-	j^t vrioje narofbe tudi po posebnih načrtih.
Cono bros konkuronoo.
IL0ITB6VAIJ CIIII IA STO IJ II FBiKO Predmeti postavio se na pa. obroci ^21 ail železnico trnn^o,
Podjvsana se zahvaljuje iz dna srca vsem tistim, ki so ngšemu nepozabnemu
3vanu jjregorič
za časa bolezni pkazovali svoje, sočutje ; pa ob smrti nam, potrtim p<> grozili nesreči, ki nas je z;oi«-ia, «leMi tolažbo v teb časih neizmerne žalosti ! I/.iaBii pa ne zahvaljujemo V^DI tist m, ki eo v tolikem številu prihiteli izkaza t nam svoje s žalje, pokojniku pa zail-njo čast. Vsem. vsem bodi prisrčna hvala !
SKORKUA, 9. aprila 1902.
Žalujoča rodbina.
„AMemo le Mi"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
Bela vipavska . - . liter po 36 kr. Crna iatraka ....	36 »»
Istrski refošk ....	„ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na «lom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
Stanje Minili vlo£: 15 milijonov K.
K
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 K
Odlikovan z dvomi zlatimi in bronastimi kolajnami
x
X
Mestna hranilnica ljubljanska i
nt mesirem frorn v.rav»n rotoia	^
ca mest nem trgu zraven rotoža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega aaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna; svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnib otrok in varovancev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti iti potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnic ne sprejemnice dobivajo se brezplačno.
$
x x
X $
X X X
XttttXXXXXXXXXXKXKXXKXKXXXXXKXXXXX
X X X X X X
X X X
Naznanilo.
Fudpiraui h11 Ido uazouiija p. n. ol>5iostvu, ila je prevzel slavuo-znani zastop
mestne pivovarne v JuBjejovicah
(Češko, ustanovljena 1795.) 3t in da se nahaja zaloga piva V uiiCI Molino piccolo št. 6. ter da t. & pivo iz
te pivovarne v svojem !a-inem restavrantu V Barkovljah. Vsled svojih poseb-nih la-tnost;, čistosti in vzdržavauju, prokuša to pivo z:iatn«> pl/ens<o.
Pivo iz mestne pivovarne v Budjejovicah
X
x n n
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Prij»oroča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Raz|>ošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najvidnejšem delu in
8
je opravičeno pr z. a vati si prvo mest>» mej v-emi česKimi pivami.
X X
5
S
x
x x x x
Pričakuje cenjenih nnročb, bodi na sodčke, bodi steklenice, beleži se
z odlienim spoštovanjem
Jh. 5£ondr.
Telefon 1514.
X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
o yn>ernimi wnaa<.
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Skladišče vina
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in dro bno. Ceniki franko.
ulica Acquedotto 23. Prodaja vina na sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da pe od dane« naprej točijo sledeča vina: refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk s i priporoča ter že » naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade.
F I L 1 J A L K A
55
SLOVENKA",
glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik.
OsiMm Številke za »are 1902.:
{ lailki: X: Ženska odgoja i Pappenliein - Leda: Socialni temelji nravstva; Eogenija Mart: Mak.sim Gorki j ; Y: Poštne uradnice; Leda: Nietzscbe o zakonu.
Leposlovje: Utva: Nekoč. . .; Ivan Cankar: Domov; Fran Valen cic : Soneti ; A. S. Puškin — Edvič : Boris Godunov ; Fran Žgur : Kmetski
- ,	« - , . . m • 1 •	t t c____________..... t)..
i Fran Hla?aty
ulica Giulia št. l/A.
{Obuvala po angležkem in francoskem ! vzorcu izdeluje po meri cenj. damam j in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala, '•a
j IVAN KRZE
j Trst. — Piazza S. Giovanni št. fi. — Trst
Trgovina r kuhinjsko |nwo<lo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla i velik izl>or pletenin :ti lednega blaga. Lesene pipe iz najboljšega DH*ovega lesa /. gobo ali clruge zbol»e.
!'
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta ltvtl.i To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po marju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rese rva dne
31. decembra 181)3. .... gld. 58,071.673-84 Premije zsi poteijati v naslednjih
letih..................30,541.700-64
Glavnica za zavarovanje živenju
do 31. decembra 1«1»4......169,920.625-03
Plačana povračila:
al v letu 1894......... «».737.614-48
b) od začetka društva do 31.
decembra 1894.......292,401.706-51
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della tftazione št. 88,81 v lastnej hiši.
FT LIJ ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
se pe<"a z vsemi banf'iiimi in menjalnimi poslr kakor:
al Vsprejema uplačila na tekoči račun ter se obrestuje:
Vrednostne papirje:
po -SM°„ proti 5 tlnevui odpovedi
•>' " 12 - H 9	1 -
1 "i	4 mesečni
Zgnr
ka Pesem Der-
pesem ; Z.iga Lajakov — Mozirski : Savinski venec. II: Fran mladine : Dr. Laza K. Lazare vi«' : Šolska ikona. IT : J. S. Mnehai mota : Magdalena, III. sped.
Listek : Nove knjige : — je : »Magdalena«, zvršetek ; Dr. J. I : 2-Koledar družbe sv. Mohorja« ; »Mala biblioteka ; J. F: Jambrišak Marija : »Znamenite /ene u povjesti i pričama« ; »Novi akordi«. — Beležke. Naroča se pri upravnistvu „SLOVENKE" v Trstu ul. Molin piccolo o. II.,
kjer se dobe tudi posamezne številke.
——Cena : 6 K za celo leto, 3 K za pol leta. '
1 o
31 "
- " -i o
• >5 i» " 'J H O
- S
1 letni
Napoleone :
po '2 u0 proti 20 dnevni odpovedi 4o
3 mesečni •S
bUa
*>I - 9 O .13 u
J 1.
C fcr pri? SVStr fcrBilitBBO ZSVOllS "SL0VEWK0" pr0^31 v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma.
za trgovino in obrt t Trstu.
Novci za ¥ vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21 t°0
n	„ 3»
vplačila.
V napoieonih na
30-dnevni odk&z 2°0*'t 3-mesečni ., 214,/t
Tako obrest »vanje p -':u o up!a ;ilih ve!j:i oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-c>Tuo daje 2* t" , do vsakega zneska izplačuje se do 20.'XX> gld. :i uheque: za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potnlila se dajijo-v posebni uložni knji/iei.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od tlne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemni za svoje conto - correntiste, inkase in račune uf tukajšnjem trgu. ineujice z i Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesca ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pr. vseh svojih zastopnikih.
ej Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjioe in kupone prot i primerni proviziji.
6-
"U
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban- i kovcih avstrijske veljave, sir-ni j o nove obrestne taksi ; v krepost z dnem 24. juuija, 28. junija in odnosno j SO. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okroini o d d e I.
▼ vredn. papirjih 2® „ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice
na Dunaj. Prago. Pešto. Brno, Lvov, Tropuve Reko kako v Zagreb. Arad. Bielitz, Gablonz, Gralc • CMbinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenh»erg, Saaz in Soluograd, brez troškov. Kupnja, in prodaja bitku 1" oo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Pr e duj mL
.1 amčevne li^Liue j.hj dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banje* italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da srebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
ZlLOCrA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ar ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmarjem in restavraterjem.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
FONOGRAFl - GRAFOFON! PRIREJENI CILINDRI
za koncerte
(najboljši na svetu)
tudi na plačevanje v obrokih.
PEČATI, PEČATNI ROČI
umetno izdelani pečati, v ▼•likom izboru
Odlikovani grafični zavod E. Freisinpr
tvrdke
Najboljši in najpopolniši pisalni 10 letnim jamsivom.
stroj, z
Trst. - Corso štv. 2.
Pečati za numeriranje in paginiranje.
Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd.
Trakovi, barvane pečatne blazine in pripadla za pisalne stroje.
Specialiteta napisane plošče in crle
od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa.
HELIOGIUFlf EN PAPIR
pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo svetlobe.
MEHANIČNA DELAVNICA
za popravljanje in čiščenje pisalnih strojev vseh vrst.
THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE.
Najpopolniši stroj za pomnoževanje.
Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velita bigijBiiEiia novost: ELASTIČNI TAPETI <za »nje obuvala) izgoto?ljEiii ? močni jekleni 2ici: uvedeni v prvih boinSuM, zavodih rrodajalnicali itd. itd.
Poaneževalni stroj: „OPT1MTI" (popolniSi šapiroerraf) Kr 28.— t velikosti 22 X :;;> • m.