JvajTtij! slovenski
▼ Zdrnienih driavah.
? Valja u eeio Mo>JO(tx____$.60C
p Za polku.............»..$8.00
Za New York celo leto......$7.00
j Za inozemstvo celo leto.....$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Dailj
4n the United State*
asned every day except Sunday* and legel Holidays. ET 75,000 Headers,
TELEFON: 2876 OOBTLANT.
Entered m Second Ola« Matter, September 21, 1908, at the Post Office at Hew York, N. 7,
the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 OORTLANDT
NO. 40. — ŠTEV. 40.
NEW YORK, THURSDAY. FEBRUARY 17, 1021. — ČETRTEK, 17, FEBRUARJA, 1921.
VOLUME XXIX — LETNIK rant
HUDE OBDOLŽIT VE AMERIKANCEV
V FRANCOSKI POSLANSKI ZBORNICI SE JE DOLŽILO NAŠE VOJNE OBLASTI. DA SO KRADLE ZALOGE, KATERE SO KUPILI FRANCOZI PO PREMIRJU.
Pariz, Francija, 1C februarja. — V francoski poslanski zbornici se je včeraj trdilo, da je bilo zaznamovati tatvine v velikem ob-»egu o<l strani Amerikancev v zalogah vojnega departments Zdru-t-žnih držav, potem ko so bile te zaloge prodane Franciji.
Tozadevne obdolibe je dvignil Emanuel Brous.se, ki je preje na-Čelovsl likvidaciji teli zalog. Brousse je tudi pUal pismo na svoje podrejene, v katerem je rekel, da so ameriške oblasti vprizorile velike prodaje iz teh zalog in sicer hrez vednosti francoske vlade.
Ta ugotovila so prišla v zvezi s preiskavo poslanske zbornice, tikajoče se škandalov pri razpolaganju z ameriškim vojnim materi-j a loan. Nerednosti so imele za posledico številna sodnijska postopanja. pri katerih je šlo za milijone. Kljub velikanskim tatvinam pa je vrednost tega materijala taka, da je dobila francoska vlada že veliko več kot mora plačati Združenim državam, namreč štiristo milijonov, katero svoto je ireba izročiti v desetih letih.
Pred par tedni je imenovala poslanska zbornica komisijo, ki naj bi pripravila poročilo glede razpolaganja z ameriškim vojnim materijalom in to poročilo je spravilo na dan take škandale, da se je eele zadeve lotila zbornica sama. Poročijo vsebuje dolg seznam dozdevnih nerednosti in najbolj presenetljiva stvar pri tem je, da je izginilo 38 000 avtmobilov, kupljenih od Amerikancev. Z drugimi besedami rečeno, so bil5, ti avtomobili ukradeni. V zvez s tem je bilo objavljeno pismo, katero je pisal M. Brousse in v katerem se je glasilo :
—	Ameriške oblasti so brez naše vednosti prodale velike množine blaga. Drugo blago pa se je vzelo proč na neprimeern način, posebno avtomobile, gazolin in drugo.
Brousse je izgubi! svojo službo, ko je padlo ministrstvo Leygu-<sa. Včeraj pa ga je poslanska zbornica pozvala, naj poda ugotovilo v tem oziru. Prva stvar, katero je rekel, je bila, da so Amerikanci neredno postopali in pri tem je pazil, da ni dvignil obdolžb proti a-meriskim oblastim, temveč proti posameznikom. Rekel je-.
—	Ameriške zaloge smo kupili za štirideset milijonov, plačljivih v desetih letih. Takoj od pričetka je bilo opaziti pravcato plenjenje blaga od strani Amerikancev in sicer radi nereda ter pomanjkanja nadzorstva. Velike svote so odhajale iz Francije in ne bilo bi pravično plačati jih. Izze odhoda Amerikancev pa je bilo nadzorstvo islotako slabo, kajti primanjkovalo nam jc ljudi.
Brousse je nato ugotovil, da ni bila prodaja tega vojnega materijala od strani Amerikancev nilcake dobrodelno dejanje, temveč le dober biznes. Rekel je, da so izvedli Amerikanci pritisk na franco-tk javnost, da dovedejo do kupčije.
Nato pa je pričel braniti svojo administracijo. Priznal je, da je bilo opaziti velike nerodnosti, a da je bilo radi teh nerednosti 510 o«»eb postavljenih pred sodišča, in da jih je bilo 463 spoznanih krivim. Nadalje je odstavil 4721 uradnikov, med katerimi je bilo 27 načelnikov departmentov.
Njegovo najbolj presenetljivo razkritje, je bilo, da so kontrakti, sklenjeni tekom vojnega časa z ameriškimi tvrdkami, še vedno veljavni in da prihaja neprestano dosti vojnega materijala v franco-kka pristanišča, kjer se pusti ta materijal ležati, dokler ne bo nič %-vden. Dosti tega materijala je namenjenega za vladne urade, ki so ze davno prenehali obstajati.
Brousse je rekel nadalje, da je dobila francoska vlada že deset-t i s < milijonov frankov iz prodaje ameriških zalog in da je pettisoč milijonov le vplačanih, ("'eprav je polovica zalog Še ostala, je francoska vlada že dobila dosti, da plača dogovorjeno svoto, a plačilo te svote bi prišlo žele v osmib letih.
Ministrski predsednik Briand je rekel, da hoče spraviti pred sodišče vse one, ki so v zvezi z nerednostmi pri prodaji tega materijala. Glasi se, da so nekateri teh visokostoječi možje v javnem življe-
Photo by A. K. C.
Nekatere izmejl mnogih balkansk h sirot, za katere skrbi Ameriški Rdeči Križ.
METODISTI SE SOLZE .SPALNA BOLEZEN ZA PROH KB1C1J0
PREDSEDNIK VALERA 0 IRSKEM VPRAŠANJU
Strahovito divjanje angleških vo-j jakov. — Odgovornost pada na
člane angleškega parlamenta.
Dublin, Irska, 16. februarja. — Enmon de Valera je poslal vsem članom angleškega parlamenta spomenico, v kateri kot "izvoljeni zastopnik Irske" pravi, da vodijo angleške Čete proti irskemu narodu vojno, ki je v nasprotju z\ vsemi pravili bojevanja.	j
De Valera pravi, da angleški vojaki mučijo jetnike, more žen-j ske, otroke in duhovnike, posilju-' jejo irske žene in dekleta, prete-j pa jo civiliste, izvajajo poniževalne odredbe, rop\io in požigajo poslopja, uničinejo farme in farmsko živino. Članom parlamenta o-čita, da so tega v prvi vrsti oni Lrivi, ker kot zastopniki ne napravijo konca temu divjanju.
London, Anglija, 17. febr. — tilede stališča vlade v parlamentu z ozirom na irsko vprašanje pravi tukajšnji "Times" na uvodnem mestu: "Y svojem govoru je ministrski predsednik Lloyd George po ovinkih nehote priznal, da je njegova politika glede Irske napačna". ■ -
GROGZEN POŽAR V KANADI.
Saskatoon, Sask., 16. februarja. V sredini mesta je danes izbruhnil grozen požar, ki še sedaj ni pogašen. Povzročena škoda maša
$500,000.
i . . ,
METODISTI SE SOLZE ZA PROHIBICIJO
Metodisti obžalujejo, da ni mogoče izvesti prohibicije. — Stališče nove administracije v tem ozira.
Washington, D. C., 16. febr. — Mokrači po celi deželi bodo presenečeni vspričo ugotovila, katero je izdal tukaj glavni stan sveta zmernosti, prohibicije in morale metodistično-episkopalne cerkve in sicer radi turobnega priznanja, da je postal odpor proti postavi vedno bolj in bolj uspešen v poteku par mesecev."
To ugotovilo se smatra za uvodni korak v kampanji suhačev za popolno izčiščenje sedanjega štaba, ki ima v rokah nasilno izveden je prohibicije ob priliki izpre-membe v administraciji, kar bo seveda imelo za posledico le slabo izvajanje postave, dočim se bo reorganizacija vršila. Za gotovo se namreč smatra, da bo bodoči predsednik imenoval republikance za načelnik^ uradov enforcement oddelka v uradu za notranjo carino.
—	V zapadni Pennsylvaniji, gotovih delih države New Jersey ter v New Yorku poleg par drugih krajev je postajal odpor proti postavi vedno bolj in bolj uspešen v poteku mesecev, — se glasi v ugotovilu sveta. — Izvajanje prohibicije v teh krajih je vse prej kot zadovoljivo. To je pripisovati naravni reakciji, boljšim informacijam, katere so dobili kršilci postave, kako izogniti se tej postavi, nadalje propagandi, katero so vodili proti prohibiciji nekateri veliki listi, dejstvu, da niso hotele ter da nočejo še sedaj državne in občinske oblasti sodelovati z zveznimi uradniki pri izveden ju prohibicije in konečno slabosti v politiki izvedenja prohibicije.
V ugotovilu se glasi nadalje, da je treba svežs krvi pri izvedenju postave.
—	Mr. Kramer in velik del njegovih pomočnikov po celi deželi je vršil verno in uspešno v okoliščinah izvanredno težavnega zna-čeja. Brez dvoma pa je na stotine mož t službi za izvederye prohibicije ki so si zagotovili te službe s političnim pulom in te ljudi je treba vreči iz te službe.
—	Kadar katerikoli od za-kladniakega tajnika navzdol pa do zadnjega kongresnika, priporoči kakega človeka za službo v pro-hibicijski sili, bi se moralo prvo vprašanje, stavljeno mu, glasiti: Ali je dotični človek prohibicijo-nist * Če ni bH" za prohibicijo, ki je sedaj postava, bi se ga ne smelo sprejeti in naj ga podpira kdorkoli.
—	Nobena težkoča ne obstaja v tem, da se dobi ljudi primernega
NITI POSLUŠATI NOČEJO IRCEV.
Washington, D. C., 16. febr. — Odbor za zunanje zadeve danes ni hotel poslušati Resolucije poslanca Burke glede priznanja irske
republike.
PROTICJGARETNA POSTAVA.
Little Rock, Ark., 16. februarja. Governer MeRae je danes vetiral predlogo, koje namen je bil odpraviti proticigaretno postavo.
P O IN C ARE PREDSEDNIK KOMITEJA.
Pariz, Francija, 16. februarja. Bivši predsednik francoske republike, Poincare, je bil izvoljen pred sednikom senatnega komiteja za zunanje zadeve.
UČITELJI ŠTRAJKAJO V BRITISH COLUMBUT.
WOOD KOT FILIPINSKI GOVERNER.
St. Augustine, Fla., 16. februarja. — Iz dobro informiranih krogov se je izvedelo danes, da se bo prihodnja administracija posluži-la priznanih usposobljenosti generala Leonarda Wooda kot koloni-jalnega administratorja ter mu ponudila mesto generalnega go-vernerja na Filipinih.
Ni še znano, kedaj je pričel Harding razmišljati o tem, da imenuje Wooda za to mesto, vendar pa je javna tajnost, da so zadele vse prošnje pristašev generala, da se mu da mesto v novem kabinetu, na gluha ušesa Hardig pozna dobro armadno kliko in iz tega vzroka je opustil vsako misel, da izbere vojaka po poklicu za mesto vojnega tajnika.
Bodoči predsednik je nasprotno rekel, da ima v mislih za mesto vojnega tajnika nekega civilista, ki se zanima za vojaške zadeve ter je verziran v njih in vsled tega bo najbrž imenoval za to mesto najbrž John Weeksa iz Massachusetts,
KRUPOVA NAPRAVA V CHILE
Santiago^, C-uba, 16. februarja. V oficijelnih krogih se glasi, da namerava čilenska vlada dati znani Kruppovi tvrdki velik kos zemlje v južnem Chile, kjer naj bi ta tvrdka postavila veliko municij-sko tvornico. Eden izmed argumentov, ki prav posebno ugajajo predsedniku republike, je ta, da bi taka naprava nudila dela številnim nezapslenim, katere je najti sedaj v republiki.
BRZ0PARNIKA
"8an Giusto", (prej nemški parnlk Fuerst Bismarck), Cosu-lich proga in "Calabria", Cunard proga, odplujeta 2. marca v Trst.
Cena:	lil. razr. TT, razr.
San Giusto, $12000 $180.00 Calabria,	$120.00 $205.00
_ z vojno takso vred.
Kdor želi potovati z enim izmed teh dveh parnikov, naj se nemudoma prijavi, ker sta to zadnja parnik*, ki odplujeta v Trst, dokler bo jugoslovanski konzul Se izdajal potne liste.
Odločite se takoj in pridite najkasneje 25. februarja!
Tnak Sakaar Stoto Baolč.
New Weslminster, B. C., 16. fe-
biuar.ia. — Danes je tukaj zaštraj kalo 71 učiteljev. Zahtevajo višje plače.
ZANESLJIVO IN HITRO
oakrboje DENARNA IZPLAČILA v atari domovini in opravlja drugo bančna potk
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt Street Ne« York
Rojaki, poslužujte s« vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnice in $00,000.00 rezervnega -iHsds.
Frank flakier, predsednik.
Včeraj mmo računali srn poiiljatve jugoslovanskih kron po sle dečih cenah:
300 kron .... $2.35	1.000 kron .$ 7.50
400 kron .... $3.10	5,000 kron .... $37.25
500 kron .... $3.85	10,000 kron .... $74.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako rano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene tns prej. Hi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar doep« ▼ roka.
Dinar nam je poslati najbolj po Domattie Money Qrdar, aH »a Vtv York Bank Stan.
Ffink Sakser Stits Bank	12 stmt, *v Y«n
----■- 1	s
Potni listi,
* \
katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se bodo sedaj zopet dobili, toda samo do 1. mar-ca. Od 1. marca dalje se jngoalo-vanski potni listi za nedoločen čas ne bodo več izdajali
Kdor tedaj želi po 1. marcu potovati v Jugoslavijo, si mora že sedaj preskrbeti potni list in sicer se mora VSAKDO SAM OSEBNO zglasiti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi v New Yorku, Chi-cagi, ali San Francisco.
Potni list, ki bo sedaj izdan, bo veljaven za vedno, tako da bo žnjim mogoče potovati ae-le Jez nekaj mesecev, ali ae-le čez eno leto. Potuje pa se lahko tudi takoj.
Kaka določba glede potnih listov bo prišla po 1. marcu v veljavo, se sedaj še ne ve; naznanili pa bomo, kakorhitro bomo izvedeli.
Italjanski potni listi za one, ki sedaj spadajo pod Italijo, se tudi še nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj.
Frank Sakaar Stala Bask.
ITALIJA JE ZAPLENILA VELIKO RUSKEGA DENARJA.
Napolj, Italija, 15. februarja. Policijske oblasti so naložile na italjanski državni banki 160,000 zlatih ruskih rubljev. Denar so zaklenili na parniku. "Ancona". ; Skrit je bil v kabini nekega ruskega sovjetnega odposlanca.
CARUSO SMRTNO BOLAN.
Najslavnejši tenorist na svetu, Enrico Caruso, je v New Yorku nevarno zbolel. Pred kratkim so ga operirali v grlu, nakar se mu je pojavilo vnetje prsne mrene.
DEPORTACUA RDEČKAHJEV.
| Detroit, Mich., 16. februarja.— 25 Rusov je odpotovalo včeraj od tukaj proti New Yorku, odkoder bodo deportirani. V skupini se nahaja tudi Aleksander Bnkovecki, ki je dvignil obtožbe krutega postopanja proti zveznim uradnikom ob priliki nekega pogona justiene-
Iga departmenta, ki se je završil tukaj pred enim letom. "Več kot sto nadaljnih radikalcev je odpotovalo na svoje lastne stroške.
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na G a risk em in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je easedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali za poši-Ijatve italjanskih lir po sledečih cenah •
50 lir .... $ 2.40 100 lir .... $ 4.20 300 lir .... $12.00 500 lir .... $20.00 1000 lir____$39.00
Vrednost denarju sedaj ni stal-i na, mesnja se večkrat nepričako-I vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
IG računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar doepe k v roke.
Denar nam je poslati najbolj po ! Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
fl2 Gortlandt St. ttrnr Vnrlr
značaja in zmožnosti, da izvedejo prohibicijsko postavo. Če ne more nikdo drugi dati na razpolago takih ljudi, jih l&hko cerkev in slednjo bi bilo treba pozvati, naj stori to. Prohibicijski uradniki bi mo rali smatrati butleprerje, velike in male, za sovražnike, ki ne zaslužijo nič več obzirnosti kot sovražnik v času vojne. (Daleč je že prišla ta gospoda.) .. _ _
SPALNA BOLEZEN
JE NALEZLJIVA |
Kljub nalezljivosti pa je to bolezen težje prenesti kot pa druge nalezljive bolezni.
Dr. Louis T. Harris, ravnatelj urada za preprečljive bolezni, je objavil, da je bilo v New Yorku zaznamovati liadaljni smrtni slučaj vsled spalne bolezni (sleeping sickness). Ob istem času pa je zavrnil naziranja drugih zdravnikov ter rekej, da je ta bolezen nalezljiva. čeprav je ni tako lahko j prenesti na druge kot pa druge nalezljive bolezni	|
Dr. Harris je rekel, da je to že tretji izbruh te bolezni v New Yorku. Mesece januar, februar in marec smatra za dobo, tekom katere nastopa ta bolezen. Januarja 1920 je bilo v New Yorku 33 slučajev te bolezni in v januarju tekočega leta 36 takih slučajev. V februarju preteklega leta je bilo 149 slučajev in tekom tekočega februarja se je objavilo že 143 slučajev. Dr. Harris je rekel, da pričakuje še vee slučajev v marcu, da pa ni nobenega povoda za vzne j mir j an je.
Glede stika med špansko in-fluenco ter to boleznijo je izjavil j naslednje:	;
—	Dejstvo je, da so imeli številni tozadevni bolniki preje in-fluenco, a treba se je spomniti za dejstvo, da je bil velik del prebivalstva New Yorka prizadet od epidemije influence, ki je trajala tri leta. Med enimi, ki imajo spalno bolezen je vedno treba računati z gotovim številom ljudi, ki so imeli preje influenco.
—	Spalna bolezen je nesrečen izraz za to bolezen in sicer iz dveh' razlogov. V prvi vrsti ne obstaja noben stik med spalno boleznijo v tropičnih krajih in ono, katero peznamo tukaj. Razventega pa je dosti bolnikov, ki niso prav nič zaspani. Čuječi so in nemirni kot ljudje, ki imajo mrzlico.
—	Doseda j se ni še ničesar Iznašlo za preprečenje te bolezni, a to ni ni kak povod za paniko. Slučaji so zelo redki v razmerju s številom prebivalstva. Veliko bolj vr-jetno je, da vas bo povozil avtomobil ali poulična kara kot da bi dobili spalno bolezen.
ČUDA ULTRA-RDEČIH ŽARKOV
ULIVI, KI JE OBLJUBIL, DA BO POGNAL BOJNE LADJE V -ZRAK, JE OBNOVIL SVOJE EKSPERIMENTE. ODVETNIK ZAGOVARJA ENAJDITELJA.
Milan, Italija, 16. febmarja. — Italijanski listi javljajo, da je zopet prišel na dan Giulio Ulivi, florentinski inžinir, kojega trditev, da je v stanu pognati v zrak bojne ladje, trdnjave in sniodnišniee s pomočjo uporabe ultra-rdečili žarkov, je vzbudila tako senzacijo tekom spomladi in pričetka poletja 1914. Glasi se, da je bil v Rimu oži-votvorjen bogat sindikat, ki bo omogočil Uliviju nadaljevanje eksperimentov ter izpopolnjenje njegove iznajdbe.
V nekem pogovoru z zastopnikom lista Oorriere della Sera v Milanu je skušal njegov pravni zastopnik dr. Trespioli rehabilitirati Ulivija z izjavo, da je bil v tožbah, vloženih proti listom, iznajditelj popolnoma oproščen vsake sleparije in da je bilo slabi kredit, kateremu je zapadel, pripisovati prenagljenju v odgovor na neprimeren pritisk ob času, ko so je bal izgubiti roko hčerke nekega slavnega [italijanskega admirala.
j Odvetnik je rekel nadalje, da niso Ulivija njegovi znanstveni !prijatelji nikdar zapustili. Neposredno po fiasku v Florenci je dobil brezpogojno ponudbo v znesku 12.000 lir, da nadaljuje s svojimi eksperimenti. V onem času je v svoji jezi razbil aparat na drobne koščke, a tekom vojne bi lahko neizmerno koristil svoji deželi, če bi mu oblasti ne poverile majhne službiee pisača pri higijenskem oddelku. Leta 1917 je pričel Ulivi nadaljevati s svojimi eksperimenti.
Herr Holzinger, tipravilni ravnatelj Sormaini naprav v Lomaz-zo, jamči s svojo častjo za naslednje presenetljive uspehe iu rezultate :
—	Ulivi se je pod izmišljenim imenom Signor Planta nastanil s svojim skrivnostnim aparatom v neki kolibi sto jardov od naših jtvornic ter se tam zaprl. Posrečilo se mu je povzročiti tako velikansko zmedo pri naših strojih, da delavci niso vedeli kako in kaj. Poznejša preiskava je pokazala, da je bila naprava izpostavljeni mo-.gočnim električnim udarcem, ki so zvili štiri masivne bakrene plošče. Ulivi je ponovil svoje eksperimente sedemkrat ter nas v vsakem j slučaju opozoril, kedaj se bodo naši mogočni motorji naenkrat usta-, vili.
—	Nadaljni Čin, katerega jc izvršil, je bilo paraliziranje električnega toka v Lombardski centralni električni postaji in vsled tega jejbil prekinjen električni tok po celem okraju, ki dobiva svojo
električno silo iz te naprave. --____________
pubiomw and pnrmrop ujukb rwum qrc muuiauium wt ram aotdf ootobm t, an. ob raj at tem ro&t omm m MEWTOMc.g.T.By o« ««a pm^ a.*. Bntnaoi. y.nqc
HBH9HBMH
- ■ -. '
I
bila dobro obiskana. Xa tej seji je bilo sklenjeno, pozvati vlado, da ukini izvozno carino na les in da stori vse potrebno za razvoji lesne industrije.
Obsojeni župnik Bartelj.
V Novem mestu je bila razprava proti župniku Bertoldu Bart-Iju iz Val t ev asi zaradi presrreška zoper člen 91. volilnega zafcona. Župnik namreč ni hotel dostaviti Kulovieu zahtevanih krstnih listin. Sodišče je spoznalo župnika Bartlja krivitn in ga obsodilo na 300 kron denarne globe. Poleg tega mora seveda tudi povrniti vse pravdne stroške.
Iz Dola pri Ljubljani.
Nas župnik g. Kas-telie je čisto zgrešil svoj poklie. Namesto, da fci ljudi vabil v cerkev, jih podi iz cerkve. Kdor je volil Samostojno kmetijsko stranko, ta naj bi po njegovem priporočilu sploh ne šel več v cerkev in tudi ob zadnji uri se naj se prcvidi. To je že viš»*k nekršesnstva.
Iz Žalne.
i Pred volitvami je naš g. župnik šifrer opetovano pridigal, da bodo druge stranke sn»de križ in sv. podobe s tem. če ne zmagajo klerikalci. Pri nas čakamo sodnj že dolgo, kdaj se to zgodi, pa žup-| nikova prerokovanja so od muh. Drugega januarja je agitiral za klerikalne liste. Dejal je,' da ne sme nikdo imeti drugega Usta ra-■ zen ''Domoljuba". Nekaj kimavcev <e je seveda takoj vdalo. Ker pa tožili, da nimajo denarja, je dejal župnik, naj prinesejo 6 jaje ! ali pa 4 mesene klobas*' in da bo potem že on list naročil. Oh. ko l»i se tako pobrigal tudi za druge potrebne stvari!
Cigarette
It's Toasted
.(QZrjEZ-M-g-
Obupno stanje Avstrije.
Dunajski listi objavljajo spomenico, ki jo je osrednja zveza društev nemško-avstrijskih državnih nameščencev izročila generalnemu tajniku avstrijske sekcije reparacijske komisije in ki pravijsenetiti
med drugim: Res trajna pomoč &e more pričakovati samo od veliko-i petnimi slovenskimi proizvodi poteznega dejanja, obnove Avstrije. Avstrijskim državnim name-l.\ko pa ti kritični časi kaj pripu-šreneern ni zameriti, rko za svoje delo za državno skupnost zahteva- stijo. pa namerava mladeniška jo plačilo, da morjeo živeti. Države po izjavah vlade žalibog nima j godba prirediti izlet od tukaj pa več potrebnih «r«»dstev. Inflacija novčanie je povzročila zmanjša- J prav do New Yorka s kakim kon-
nje vrednoftti krone in s tem podražitev blaga. V zadnjem času so|	--- ■
he državne finančne težkoče tako poostrile, da je dvomljivo, ali se Kodo mogle o pravem času izplačati itak pičle plače. V vedno kraj-fiih presledkih se ponavljajoče stavke v posameznih državih obratih i li v državni upravi se ne smejo smatrati za čine politične ali soci-jalne nagajivosti, temveč za psihologično popolnoma umljive izbruhe popotnega obupan ja in brezupnosti. Rastoči nemir in gibanje med javnimi nastavljenci se mora označiti samo kot izraz grenkega razočaranja radi razmer po saintjrermainskem miru. Ni naloga spomenice, da bi preiskovala. kakšne razJopre je imela ententa. da je v saintgermain&kem miru stvarila avstrijsko republiko v sedanji obliki in ji zapovedala, da mora varovati svojo neodvisnost. Ker se je to zgodilo, je upravičena domneva, da ima repnblika Avstrija in njena neodvisnost za interese entente neki posebni pomen in da so zato ententne sile v spremni noti k mirovni pogodbi obljubile potrebno gospodarsko pomoč. Samo ena alternativa je: ali naj velevlasti ukrenejo vse, da se vzdrži stvar saint germanske mirovne pogodbe, republika Avstrija ▼ sedanji obliki, ali pa bo republika Avstrija poginila, s čemer bi se ves z mirovnimi pogodbami ustvarjeni mednarodni politični sistem silno omajal, ako ne pool noma poraiil. Sami krediti za živila ne zadostujejo za obnovo Avstrije. Avstrija potrebuje predvsem dolgoročne kredite, da si nabavi sirovine, premog in umetna gnojila, ft tem m bo ojačila davčna moč in javni delodajalce bo orgauf ta delane javnosti lote plačal tako, da jim bo vsaj mogoče
Valley, Wash.
Pustni čas nam je minul brez vseh olicet. Tukajšnji fantje in dekleta bodo letošnji post morali vleči ploh. Ha-ha!
Pa ne smem pozabiti omeniti, da smo na pustno soboto dne 5. februarja imeli plesno veselico v prostorih Slovenca Jakoba Tom-še. Pa da ne boste preveč radovedni. zakaj smo imeli veselico, vam pa povem. Nabralo se je pri veselici prostovoljnega denarja (>4 dolarjev in nekaj centov za1 napravo zvonov pri Sv. Marjeti pri Medvodah v Sloveniji. Nekaj Slovencev je od tam doma, kateri so precej darovali; Louis Tram-pus. Frank Trampuš in Jernej Gaber po $10, drugi pa po svoji moči. Najprej pa moram izreči hvalo muzikantu Ismis Trampušu, ki nam je godci prave slovenske valčke, polke itd. Zapelo se je tudi nekaj slovenskih pesmi. Mora ixi pravici reči, da je bilo prav
hištno.
O delavskih razmerah pač moram omeniti, da so raznovrstna dela. tako da pridne roke lahko dobe dela.
Zimo imamo pa bolj meliko. snega za 6—8 palcev, tako da lahko vozijo bruna na žage. Mraz pa nima obstanka.
O Božiču je prišla iz stare domovine hčerka Antona Reharja od Sv. Marjete pri Medvodah.
Drugo je po starem.
Pozdrav na vse Slovence in Slovenke Sirom naše zemlje.
Mrs. Omejc.
rijina družba, temveč ker nismo taki pa gani. da bi mogli še dalje trpeti ostudno in brezbožno izrabljanje vere, kakor to delajo premnogi duhovniki. Pri nas je župnik škamlee asitiral celo pred razstavljanim, sv. Rešnjim Telesom. pred Onim. ki se je dal na kraž pribiti, ker ni Njegovo kraljestvo od t^ira sveta! R^s. lepi božji namestniki! Po volitvah sta bila tu dva misijonarja, ki sta izvrševala tridnevno poboinost. Ali kako je bila ta "pobožnost''! V -povedniei je bilo stavljeno na spovedanca prvo vprašanje, kako stranko volil. Kdor je bil toliko moža. da je priznal, da ni volil klerikalno, nanj so padale ne-spodobne besede, kakor: "Ti si volil brezversko. ti svinja, ti pra-■*ec. ti pagan! Duhovnika vam bomo vzeli, vaših otmk ne bomo kr-vtili" itd. In v«e to v cerkvi! Takih neznosnih razmer, da se je »erkev izpremenila čisto v politično beznieo. kjer se slišijo najgrše besede, ljudstvo ne mara več prenašati. Zato na dan s "kancel-paragrafom"! Zato bodi konec brez\^j*ski zlorabi vere!
Iz Poljanske doline pri Kočevju.
Klerikalci zmagali pri volitvah v hltfarni odbor in sedaj nii->lijo. da zmagajo tudi pri občinskih volitvah. Ne bo nič! Zmaga !>o naša in tedaj bomo šli k najini poslancem, da nam ti doseže-jo železnico iz Kočevja preko Poljanske doline v Vrbovsko.
Iz Bele Krajine.
Božji mlini meljejo p.x'asi. pa iigurno. prsi vi pregovor. Tud i na ii.ši-m glavarstvu so mleli dolgo -asa. pa bodo sedaj vendar d>>-n nčali. Mog«»ce se bo dognalo -e iaj tudi. kje je smodnik, ki so »a občiue nariM-ile. ne pa prejele, "nje >e. da so imeli pri tem razni ljudje prste vmes in so ga prodali <a drage denarje drugam. Zahtevamo od glavarstva, da se napravi **ed. Dosedaj je bila navada, da •■«> !ii<rr» potlačili, če je z;*«'*<*lo kje j smrdeti — sednj pa n»* b«> >!•» več. Vladi pa pri{>oročamo, da nalo bolje pazi na na.š okraj, kot lo sedaj, da ne pridemo v take •-azmere k of so bile pod Turki v \lbaniji. Vedno kriče. da smo Bc-lokranjei boljšo v i ki in komuni-•ti — čuda ni pri takih uradnikih in glavarstvu.
Elektrifikacija Dravske doline
Fale do Varaždina se izvrši še •pkom letošnjega leta. Elektrifikacija t. j. vpeljava električne lu-'•i se raztegne tudi na Medjimur-ie in Prekmurje. Načrt izvede teka delniška družba.
Rada bi izvedela, kje se nahaja moj mož ANTON RKISBT. do-ma iz št. Petra na Kranjskem. Lan s k o leto je stanoval na !!!)•{ E. 74. St., Cleveland, Ohio. Prosim vas. dragi rojaki in rojakinje. če veste o mojem možu. da mi takoj sporočite, za kar se že vnaprej srčno zahvaljujem, ali naj se sam oglasi na ta-le naslov: Mrs. Ivanka Rebec. GG1 Gifford St.. Syracuse. .V. Y. (17-is—2)
Iščem brata MARTINA MIH PILI OH. podomače Mihulef iz Stareira trga št. 2S pri Kočevju. Zadnje leto s^ jc nahajal nekje v Chicasri. 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi blagovoli naznaniti ali ga pa opozoriti, da se mi sam javi. — Mrs. Mary Vlaisa-lovich. 047 Kansas St., San Francisco, fcal.
(17-18—2)



G L A SJNA^A O D A -
MVUO VUBU8HDTO 000111
flLAl NARODA
mmm wmr§ *<I!J*WCOLJTViTMurt*^ mmmm _	__	L A a NA ROD A
_Trt—li B mi CortlMdt MW_
Oživljenje starega praznoverja.
_
Srednji vek je očividno zopet v>tal v Cheshire, Anglija, a poro-! čilo, ki javlja o uspešnem eksperimentu, je bolj sangvinično kot pa | prepričevalno. Manchester Guardian poroča namreč, da so na.šli trup-i lo utopljenca, potem ko so se izjalovili vsi drugi poskusi z mrežami) in dolgimi drogi s tem. da so spu6tili po reki navzdol hlebe* kruha, j sredi katerega je nahajala protova možina živega srebra. Posledica tejfa je bila. da se je ldebee kruha ustavil natančno m ~tu. kjer j je spodaj v vodi ležalo truplo utopljenca. Če vzamemo, da je to res, potem ne pomenja to nič drugega kot to. da se je hlebec kruha usta-j vil na dotičnem mestu prav iz istega vzrka, iz katerega se je truplo. J — kajti hlebec je odnesla ista voda na isto mesto, kjt-r je bil kaki vrtince in spodaj večji tolmun.	iff nffi^fl ^H j
To nam pojasnjujejo številna slična ljudska praznoverja. Celo! za ljud>ko praznoverje ni potrebno, da bi se dalo v hlebce živo srebro. V nekaterih krajih bo kruh «am izvršil ta trik. Drugod so vzeli ljudje gumb 7. obleke utopljenca, ga privezali na kos h -a ter bili prepričani, da se bo les ustavil na mestu, kjer je spodaj ležalo tn plo.
Na Sauibre reki s<- je preskusilo prižgano svečo v primerni posod i. katero so spustili po reki navzdol in pri tem so ljudje celo pričakovali, da bo sveča ugasnila, kakorhitro bo prišla na d »tičiio me-| sto.	j
1'poraba hlebca kruha v takem slučaju, napolnjenega z živim srebrom, je prav tako stara kot so vsa slična praznoverja. Dodatek' živega srebra pa je pripisovati čndapolnemu uplivu, katerega se je' v nrednj<*m vekn pripisovalo tej kovini.
Kot znano je bilo živo srebro "prima materia" učenjakov sred-1 njpga veka, ki so bili prepričani, da je mogoče živo si -bro s primer-j him postopanjem izprrmeniti v zlato ali katerokoli drug" kovino. —j Resnica je, da ima žive srebro neko posebno ljubezen do zlata in kdor hoče pokvariti svoj prstan, naj ga le vtakne v živo srebro in vklel bo. Nikdar pa še nismo »tali. da bi bili celo alkimisti mnenja, da ima j ivo srebro kaj opravka ali s»ika z utopljenimi človeškimi telesi.
--I
Premeteno slaparstvo.
Moderni čas je rodi! moderne metode in načine, in edeu teh je tudi iskanje zakonske polovice po časopisih.
C'e mladenič nima ženskega znanja, pošlje oglas v časopis ter omeni v njem, da ho*e tako in tako nevesto. Zakona željne stopijo , ŽJijim v pisemsko zvezo, odloči se za to ali ono in v par tednih ali meseeih potem je poroka. Če je potem zakon srečen ali nesrečen, je to stvar zakoncev.
Tri vsaki stvari se pa dvbe brezsrčni ljudje, ki jo izrabljajo v fcToje sebične namene.
Tako imamo naprimer poročila, da se je že več ameriških Slo-; vencev ostnolilo za !?pe denarje, ki so jih poslali, zanašajoč se na ta-1 ke oglase, "nevestam*' v domovino.	j
Znan nam je slučaj, ko je prefrigana ženska v domovini s tre- i mi ali štirimi hkrati dopisovala ter iz vsakega izmamila bodisi Sif-1 karto v katero jc na sleparski način spravila v denar) ali pa par sto do lurjev.
Vsledtega resno svarimo rojake, ki si mislijo, na ta način pribo- i riti pot v zakonski jarem, naj bodo previdni. Kar na slepo srečo j ni iti. Vsak naj se natančno prej informira o osebi predno jo dobi betu oziroma predno ji pošlje kak denar.
Obrnite se na ktkega prijatelja v dotičnem kraju iz katerega se vam ponuja nevesta ter se pri njem informirajte o nji. Ce nimate, tam prijatelja se poslužite kakega drugega sredstva, da ne boste osleparjeni za težko prislnženi denar.
j Peter Zgaga
-
| Argentinski minister za zunanje zadeve. Puprredon. ki je zapustil, zborovanje Lige narodov pod pro-] I testom, ker ni mogel najti um ni-j kake praviee. je bi! sprejet doma( ; kot triumfator. To v resnici zaslu-' ii mož. ki si je upal reči prenape-tim zavezniškim ministrskim pred sednikom svoj energični: — Ne.'
V	Clarksburg, Va. sta bila dvoj-jčka krščena na imena "Woodrow ^
►	in Warren. Po mojem mnenju ji-. > ma je bila s tem storjena velika
1 krivica. Kaj pa. če bo hotel Wood-j ; row nekoč kljub vsemu postati ' republikanec in Warren demo-j krat!
" * * I
Iz Chieaga poročajo o čudni bo-ilezni neke mlade deklice. Vsakih \par dni ima unetje v grlu. Dočim 'jo zdravnik priskuje. prične kričati > — Doktor, to me boli, to me
i
boli! — ter maha pri tem z roka-.
L	.	I
. ma na vse strani. Več zdravnikov. r pogreša že sedaj svoje ure in druge vrednostne predmete ...
t — Postopanje je pri«*etck vse-t gra zla. — je rekla lisica svojim .! mladičem ter jih poslala na ropar-( -'ski pohod.
- , * I
A Kdor se lioče poslužiti hvaležno-j '[sti kot mostu, se mora najprvo o-i jjrlasiti pri zavarovalni družbi pro-
>	ti nezgodam.
* * *
1 Ona: — Mislim, da bi bil ti
srečnejši, če bi se ne poročil z me-
1 i110 j-
j On: — Že mogoče, moja draga,
a žalibog bi ne vedel za to. * * *
J Ali veste, kateri človek je var-čen? Tisti ki se sam brije trikrat i na dan.
Brivec zasluži petereset centov
-	;h britje. Brijte se torej trikrat na dan sami. pa boste prištedili
pol drug dolar.
* * *
Neki rojak me vprašuje, kdaj s bo nastala v Ameriki popolna pro-i hibicija.
i Meni se zdi. da takrat, ko bodo zobozdravniki res brez bolečin dr-f li zobe.
*	-5
*
Poslanec je človek, ki ves l»o2-
-	ji dan nič ne dela ampak samo
-	misli na prihodnje volitve.
: * * * i Angleški kralj Jurij je imel
i.piestolni govor. In v svojem govo-
1 j ru je rekel, da nasilje ne bo re-
\ šilo irskega problema.
\ Če je prepričan o tem. zakaj ne
1 odpokliče svojih vojakov?
*
: "Priselniška predloga je kom-
.* promis". Kompros s tifusom? i
; * * *
Čikaški policijski komisar je pameten mož. če jc res rekel svo-jim policistom: Veliko bolj važno , jc, če vjametc onega možkega, ki ima revolver v žepu kot pa onega, . k: ima v žepu steklenico žganja.
i * * t V današnjem glasilu J. S. K. J.
je natančno opisano, na čegavc . stroške importira pater Skaza svo-
-	je mežuarje v Čikago. i * # •
V	Chieagu so zgradili dom za
*	nezmožne pesnike. Med jolietski-1 mi Slovenci je že en kandidat za
ta dom.
*	ski okraj. Vošnjak jc dobil zagotovilo. da bo prišla stver v najkrajšem času v pretres v ekonomskem odboru in nadejati se je u-godnega uspeha. Vošnjak je tudi interveniral -v uradu za izvrševanje mednarodnih pogodb, da se bodo pri pogajanjih z Italijo vpo-
-	števali interesi našega prebival-( stva, posebno z ozirom na priza-
-	deto vojno škodo. %
. Želetniška zveza Kooevja-Brod-Moravice-Keka.
1 V Kočevja je bil shod intere-r s^ntov glede gradnje spredaj o-3 men jene železniške zveze, ki bi spojila Slovenijo z morjem in Dalmacijo. Shod je bil zelo dobro obiskan. Vsi govorniki so se toplo
-	zavzemali za čim prejšnjo zgrad-. bo te železnice. V ta namen je bil
izvoljen poseben odbor z dr. Tavčarjem na čelu, ki naj bi pospešil
-	gradnjo te prepotrebne železnice.
Seja indnatrialcav,
-	ki se je vrnila dne 5. januarja, je
Iz Loke pri Zidanem mostu.
Zadnji čas so zopet začele leteti z naše prižnice strele na vse, kar se ne sklada z nazori župnika. Zat«» ni čuda, da je ljudstvo z župnikom nezadovoljno, ker ne mara. da bi so mešali vera in politika v eno skledo. Za vzor pravega duhovnika naj bi si naš župnik vzel našega kaplana. Ce kaplan lahko pridiguje in razlaga sveti evangelij. no da bi se najmanj dotaknil stvari, ki ne spadajo v cerkev, ali da bi celo izrekel kako žaljivk' na ljudstvo, zakaj tega ne bi bih mogoče župniku! Kaj ima časopisje opraviti v cerkvi? "Grozna kuga se razširja po okolici, to so razni protiverski časopisi", je za grmelo na novega leta dan s prižnice. Ce nam ni za novo leto mogel dati drugega voščila, bi tudi jto lahko izostalo. Ce je pa kateri list nasproten klerikalizmu in klerikalni politiki, s tem .še ni rečeno. da je nasproten veri. Vera in j klerikalizem sta vendar nekaj popolnoma različnega. Če pa pove kdaj komu resnico, lwxlisi tudi duhovniku, ter mu p«»kaže prave pot. tudi to šc slednjič ni nič pro t i verskega. Zakaj ne bi človek snu-l biti naročen na časopis, k; pra siiiu hoče imeti, zakaj m* bi smel čitati t^ua. kar je njoinu drago? Zakaj bi morala pripra stemu človeku biti zaprta pot dr spoznavanja resnice, čemu bi sr človek ne smel ustvariti lastne«*? prepričanja? Do spoznanja, kje ir resnica in kje laž. pa pride človeV najlažje s tcin. če spoznava mnenja in delo ljinli. ki so sposobn' delati na kulturnem polju. To se pa najlažje vrši s čitanjem raznil časopisov. Čemu jp dal Bog človeku prosto voljo? Morda zato. da jo zakoplje in zanemari kot svetopisemski hlapec svoj talent? Najbrže ne! Vsak. tudi najneiz-obraženejši človek ve. da cerkev nt za nesramne politične hujska rije. Cerkev je hiša molitve, prostor. kjer naj se razlagajo krščanske resnice, ne pa prostor, kjer se naj širi klerikalna agitacija in napada to. kar ni prizadetemu v korist. Vaša krivda bo. če Ihi cerkev od nedelje do nedelje vedno bolj prazna, kajti 'politike je že vsakdo do ?rla sit. Pazite, da ne bo Kristus enkrat rekel: "Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo »pravili v jamo strankarskih bojev.** Odtod torej verska mlačnost. Ko-necno. komur ima župnik kaj povedati. naj ga pokliče k sebi, ne pa da meče s prižnice strupene
zbadljivke. Tako je prav!_
« ■ f ■1 • • ti
Od Sv. Andraža pri Leskovcu,
Xe bo dmjrače: "Kancelpara-graf bo treba narediti. Xe, ker bi se bali raznih pridig in duhovniških groženj, saj smo vzdržali ob zadnjih volitvah vse. liar le premore prižniea. spovednica in Ma-
Iz Slovenije.
slečena in obešena na drevo. Našli so se razni sledovi morilca, med njimi tudi gumb moške košu le. Žena je morala biti stara kakih $5 let, po tipu sodeč Rusinja. Sodi se, da je bila žena kakega domačina, ki jo je pripeljal s seboj iz ruskega vjetništva, ker nin je bila pa tu na poti, se je je mož na ta način iznebiL
Živinozdravnike potrebujejo
na Vranskem, v Krškem, Št. Jerneju na Dolenjskem in Cerknici.
Poslanec Bogomil Vošnjak
se je zavzel v ministrstvu za trgovino za 4m»sti izvoz vročekrvnih ljutomerskih konj. Stvar je velikanske važnosti za ljutomer-
8anatorij Leaaiiče t Ljubljani j
naznanja, da se je zvišala z novim letom dnevna oskHbovalnina za 1.1 razred od 150 na 200 K. za II. razred pa da znava 100 K. Obenem izjavlja uprava, da se sprejemajo bolniki z vsakovrstnimi boleznimi razen nalezljivih. Volitev zdravnika je prosta. Na novo - urejeni t porodniški oddelek. Hišni zdravnik je vedno na razpolago.
Grozen zločin v Prekmurju.
V gozdu pri vasi Lipa so našli na drevo obešeno popolnoma nago žensko truplo. Ugotovilo se je.' da tu ne gre morda za samomor, ker so se našK sledovi, da-je bila dotična ženska najpreje umorjena, najbrž zadavljena, nato pa'
Barberton, Olrio.
Ker se bliža eno leto obstanka naše mladeniške godbe, naj mi bo dovoljeno nekoliko opisati njen obstanek.
Mladeniška godba "The Jugoslav Republic Bandr* uibstoji iz mamili mladeničev v starosti od 8 do 14 let. Po številu jih je 36. Po 6 mesecih učenja so mladeniči imeli prvi nastop, pri katerem je sodelovala znana slovenska god-ba ** Victor Band" iz Lorain a. Od onega časa do sedaj so mladeniči priredili že več koncertov, veselic in zabavnih večeror. Dne 13. januarja smo imeli zabavni večer samo za Slovence. Mladeniči so nas res prav po domače zabavali s svojim izvrstnim igranjem slovenskih valčkov, prvič igranih v slovenski javnosti. Nekaj impozantnega. Vdeležba je bila pa tudi tako obilna, da je prekašala se vse slovenske zabave, kar znači, da imajo mladeniči vpliv med mmimi rojaki v Bar-be rt onu. K lepemu uspehu so pa tudi pripomogli sledeči rojaki ter rojakinje: P. Centa, M. Centa, J. Adamič, John Zupi, Jerry Zupi, F. Rozman, P. Poje, Mrs. Zig-mont, J. Belčič, Mrs. Grimšee, Mrs. Maček., J. Lipovskv, J. Gar-bor. Mrs. F. Lovrenc, Mrs. A. Po-Ijanec. A. Pečnik, J. Šabec, in sicer s tem, da so darovali vse potrebno za ta zabavni večer. Samostojno društvo "Domovina** nam je pa tudi pustilo rabiti dvorano le za polovično ceno. Hvala vsem. Rezultat je bilo $153.75. Da so mladeniči priljubljeni slovenski javnosti, je zopet dokaz lep uspeh maškeradne veselice, ki se je vrnila 5. februarja. V teh časih $168 čistega prebitka je res nekaj izvali rednega. Maske Miss Frances Smuk. Miss Anna Zigmont, Miss Pauline Maček. Miss Jenny Rozman. Miss Mary Grbec in Mr. August Monc so bile izbrane kot vredne različnih nagrad, katere se jim je tudi izročilo. Vse zavedno-napredne .Slovenke so svoje nagrade darovale nazaj v korist mladeničem. Čast vrlim Slovenkam. Torej letošnji predpust smo /avj"šili popolnoma veselo.
Mladeniška yodba pa ni samo vpoštevana med Slovenci, temveč je med tukajšnjimi meščani nekaj presenetljive. Pojdite v eno ali drugo trgovino ali v mestno dvorano (City Hall) in omenite nekaj o mladeničih, pa se vname brezkončna hvala in priznanje. A k o je treba za mladeniče. Ako treba za mladeniče kakega "pcrinita". dobite od župana odgovor. da za mladeniško godbo ni potrebno izdajati permita, naj prirejajo kar hočejo. Tudi sam župan jc že večkrat rrsobno čestital mladeničem in jim že večjo svoto daroval.
letošnje leto namerava mladeniška godba obiskati vse bližnje slovenske naselbine ter prirejati »ani koncerte, pri k o ji h hoče presenetili t a mošnje občinstvo s pristnimi slovenski nii proizvodi. Ako pa ti kritični ča1« kaj pripustijo, pa namerava mladeniška ?odba prirediti izlet od tukaj pa prav do New Yorka s kakim kon-
Dopisi
GLAS NARODA. 17. FEBR. 1921
Aroont življenje. S i idea avstrijskih državih nastarljencev je postala tako velika, da lahko nastane resna nevarnost za obstoj avstrijske republike Popolnoma zavedajoči se d&iekosežnosti te izjave ugotavljamo pred forumom vse evropske javnosti, da državni nastavljenci svoje službe fizično ne bodo mogli več opravljati, ako se jim . ne da hitra pomoč- Ako ae tem ljudem, katerih osem desetin skoro pogin ja od lakote, v najkrajšem času ne da možnost, da bi se vsaj nekoliko prehranli. se mora danes ali jirtri računati z izbruhom obupa, ki bo pomenil konee te obžalovanja vredne države. Konec Avstrije v današnji obliki pa bi bil tudi konec onega političnega si-1 st erua, ki se je ustvaril z mirovnim pogodbami.
eertom v naselbini. O tem pišemo se kaj pozneje.
V slučaju, da bj kdo rad kakih pojasnil glede mladeniške godbe, naj se obrne na predsednika ali pa na tajnico:
Jos. Maeherol. predsednik. 357 Mulberry St.. Barberton. O.
Mary Donnish, tajnica, Box 3,	Barberton, Ohio.
Portland, Oregon.
Pred nekaj dnevi sem čital dopis iz Portlanda. ki ne odgovarja popolni resnici. Gospod dopisnik piše. kako slabo da je tukaj v Partlandu. No, ravno najbolje ni, ali najslabeje pa tudi ne. Kdor >čita iilas Naroda, lahko vidi, da j tudi drugod ni prav dobro, pa j naj si že bo v tem ali onem kraju. V zimskem času se nikjer ne de-jla s polno paro. Gospod dopisnik pravi, da bo kmalu prišlo tako, ,da bo rekel sosed sosedu: Daj mi j krulia ali pa smrt! No, jaz pa mi-jslim, da do tega še ne bo prišlo tako hitro. Piše tudi, koliko škode je napravila voda. Tudi tukaj on precej pretirava. iSnega nismo imeli dosti, samo toliko, da še vemo. da je bel. Še nekaj sem videl v onem dopisu. Dopisnik piše, da se nahajata rojaka Mr. John jStruinik in Mr. Kristan v bolnišnici sv. Vineenca. Omenjena ro-|jaka sta se nahajala v bolnišnici, sedaj sta pa oba zopet doma pri 'svojih družinah.
O priliki se zopet oglasim. Pozdrav vsem zavednim rojakom.
Naročnik.
ji	*?>■ v. fi:!f ; ,•>

Bolniški in poikodninski sklad.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Preostanek dne 30. junija 1920 Šestmesečni dohodki Šestmesečni izdatki Preostanek dne 31. decembra 1920
$ 21.264.96 $ 23.261.00
Dopisi.
$ 24.759.27 * 24.766.69
49.525.96 $ 49.525.96
Onemogli sklad.
Preostanek dne 30. junija 1920 Šestmesečni dohodki šestmesečni izdatki Preostanek dne 31 decembra 1920
8.279.61 918.14
$ 9.197.75
Stroškovni sklad.
Preostanek dne 30. junija 1920 Šestmesečni dohodki Šestmesečni izdatki Preostanek dne 31. decembra 1920
$ 15,922.07 $ 13,064.03
Izdatki.
$ 29,000.00 $ 24,759.27
$ 500.00 $ 24,120.83 $ 946.80 $ 166.38
Assesment št. 271.	Mesec februar 1921.
... ... .. . . . _ ..	. __ ,	Posmrtnine članov in članic
Poročilo umrlih članov in članic, katerih smrtnme so bile nakazane; BoL podpora> operacije ^ odškodnine
tekom meseca januarja 1921.	Podpora iz sklada onemoglih (odobre-
Umrli brat, Joseph Fine, cert. št. 2012, član društva Sv. Alojzija,! no na konvenciji) su 36, Coaemaugh, Pa. Umrl dne 13. ecembra 1920. Vzrok smrti: Upravni izdatki iz stroškovnega sklada srčna napaka. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil v Jednoto dnejPremije pri nakupu bondov (obveznic) 23. aprila 1904.	Narastle obresti pri nakupu bondov
Umrli brat, Rudolf Kraševac, cert. 19438, član društva sv. Fran-j čiška, št. 110, McKinley, Minn. Umrl dne 2. januarja 1921. Vzrok ^ista gotovina z dne 31. dec. 1920 smrti: vnetje krvnih žil. Zavarovan je bil za $500.00. Pristopil v Jednoto dne 26. januarja 1918.
Umrli brat, Jakob Blatnik, cert. št. 1270, član društva Sv. Mihaela, št. 88, Poundup, Mont. Umrl dne 4. decembra 1920. Vzrok
fcmrti : srčna kap. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil v Jednoto' Plače gl. uradnikov do 31. dec. 1920 dne 5. januarja 1902.	I Plače pomočnikom do 31. dec. 1920
Umrla sestra, Mary Virant, cert. 5a. 8218, članica društva sv. John Lamuth ) Barbare, št. 4, Federal Pa. Umrla dne 23. novembra 1920. Vzrok John Gouže	)
smrti: božjast. Zavarovana je bila a $500.00. Pristopila v Jednoto Anthony Motz ) dne 15. junija 1906.	|John Varoga )
Umrli brat, Jakob Muley, cert. št. 1719, član društva sv. Ime Je- Mihael Rovanšek ) Stroški revizije sept 1930 zus, št. 25, Eveleth, Minn. Umrl dne 23. decembra 1920. Vzrok smr- joseph Pishler ) ti: Krvavitev možgan. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil v Jed-jjohn Brezove« noto dne 5. julija 1905.
$ 79,493.28
$329,053.47 _•_
$408,546.75
$ 28,936.10 $ 23,986.10
Rezervni sklad.
Preostanek dne 30. junija 1920 Šestmesečni dohodki Šestmesečni izdatki Preostanek dne 31 decembra 1920
$195,049.29 $ 6,049.97
$201,099.26
PREGLED IZPLAČANIH SMRTNIN ČLANOV IN ČLANIC. Od jimija 30,1920.	Do decembra 31,1920

k
Tekom meseca januarja se je izplačalo kakor sledi:
Za smrtni ne članov in članic	$4,000,00
Za bol. podporo, operacije, odškodnine in odpravnine $5,804.09 Za izredno podporo iz sklada onemoglih	$ 50.00
Skupno----$9,854.09
Z bratskim pozdravom
Joseph Pishler, gL tajnik.
f • •
Nekaj pojasnila o založenih smrtninah pri oskrbniku tujezemskih lastnin (Alien Property Custodian.)	1
Med
vojno je bila Jednota primorana izročiti vladnem oskrbni-! ku tujezemskih lastnin vse smrtnine ozirima deleže dedičev žive-i čili v sovražnm ozemlju. Naša Jednota je izplačala vladi nad $50,000. ■
Kolikor je nam sedaj znano, bode vlada kmalu pričela vračati i te deleže dedičem ali njih pravilno pooblaščenim namestnikom. De-' nar bo vrnjen z bre.stmi vred.
Ker se razni dediči obračajo na nas misleč, da bo Jednota dobila nazaj te založbe, naj pojasnim, da Jednota ne more od vlade zahtevati nobenega deleža, ako ni v to pooblaščena direktno od dediča. Tako pooblastilo mora biti narejeno po vzorcu, katerega sej dobi od Alien Properly Custodian. Poblastilo izdelano v Jugoslaviji mora biti superlegalieirano po tamkajšnjem ameriškem konzulatu. Dalje mora vsak dedič izkazati svoje državljanstvo, katero potrdilo mora biti tudi konzularno potrjeno. Brez pravoveljavnega poobla-j stila
in brez državljanskega certifikat, ne more Jednota zastopati' nobenega dediča, tudi pri najboljši volji je to nemogoče.
Jednota je zadostila postavi takoovani "Trading with the enemy
Act."
in ima v posesti pobotnico za vsak posamezni delež. Jednota je torej ravnotako prosta, kakor če bi denar izročila dedičem. Vendar pa je namen glavnega odbora pomagati dedičem ter jim iti na roko, da tako vsak čim prej mogoče pride do svojega opravičenega deleža. Jednota
-pa ne more storiti veliko brez pravega pooblaščenja, vse kar moremo dati posameznikom je potrebni pojasnila.
V kolikor nam je znano, se je pričel nekoliko zanimati za te založbe generalni konzulat kraljevine SHS. v New Yorku. Njemu smo poslali popolen opis vseh založb, ki so založene pri Alien Property Custodian. Ta popis sc je^od nas zahtevalo. Dediči se lahko obrnejo torej tudi na svojega vladnega zastopnika, kateri imajo na razpolago vse uradne številke, oziroma vse potrebno za sestavljati zahteve.
Med drugim se tudi zanima za te založbe Gospodarska pisarna Dr, Ivan Orne v Ljubljani, kateri ima baje že vse vrejeno z Ameriškim konzulatom v grebu za legaliadranje takih listin. Dalje se je nas obvestilo, da je omenjena pisarna intervenirala pri bel grad ski vladi,
za enotno forms za izkaz državljanstva To pojasnilo podajam, da bodo dediči se znali kam obrniti Ne svetujemo pa nikomur kam r.aj se obrne. Od strani Jednote bomo vsakemu na razpolago, ako nas bo kdo pooblastil Nihče pa ne more nas pooblastiti brez da bi se poslužil kake notarske pisarne v domovini. Omenjena Gospodar-! ska pisarna ima tudi uradne številke od Alien Property Custodian, za posamezne založbe na razpolago. Toliko za spložno pojasnilo.
...... __	Joseph Pishler, gl. tajnik.
Pittsburgh, Pa.
(XI konvencije sem pazno zasledujem Jednotino glasilo in sem opazil, da nekntera društva jaku kritizirajo sklrp zadnje konvencije. Največ jih pa bode povišanje plač glavnim uradnikom. Kakor razvidno, sc vsa krivda zvra-;f-a na glavne odbornike, kot da bi si sami plačo povišali. Nh tak na-$ 500.00 O-in nekako odmeva. Ali. dragi $ 8.697.75 člani in članice JišKJ., ne krit i-
--zirajte sklepa zadnje konvencije.
$ 9.197.75 ker konvencija se jc trudila na vse načine za napredek in obstoj ;naše slavne Jednote. Ako pa kaj ni vsem i>o volji in ustreženo, ni šteti konvenciji v zl<>, ker smo ,bili sam idelaVei brez vsakih viš-$ °4 1^*0S3 ^navzoči. Se na parlamen-$ 4 865 °7 taru*h zasedanjih, kjer prisostvu-T	jejo sami učenjaški profesorji.
napravijo marsikatero napako, ki je še veliko bolj škodljiva, kakor pa napake zadnje konvencije naše Jednote, katero smo tvorili sami delavci. Kar se pa tiče plače glavnega tajnika, in sicer $250 na mesec, bi res bila prevelika, $ 166.38 ako bi glavni tajnik sedel s pre-$200,932.88 križanimi rokami, kot se v resnici
-'po nekaterih službah dogaja. Če
$201,099.26 pa pogledamo delo in delovanje našega glavnega tajnika, katero on sam izvršuje, ni nikakor pretirana plača in tudi si jo pošteno zasluži. Ravno tako si tudi vsi ostali glavni uradniki pooteno zaslužijo svojo plačo.
Meni kot bivšemu Štiriletnemu glavnemu uradniku je dobro zna-
no vsakega posameznega delo, ali si zanj zasluži svojo plačo ali ne. Seveda, ako človeku niso dela znana, potem sodi vse drugače.
Kar se pa tiče dnevnic uradnikov ali delegatov, tudi niso previsoke v sedanjem času. Ako človek gre le malo »hI svoje naselbine. l>o izpre videl, da veliko več rabi kot pa doma. Xo. pa kaj hočemo eno stvar goniti, o kateri bi rekel, da je skoro brezpomembna. Jaz le toliko rečem, da vsako dm-štvo naj svojega delegata ima /a odgovornega, kateri je bil ravn<» tako navzoč kot vsi drugi, in niti enega izmed delegatov ni bilo. da bi bi! oporekal plačam gl. uradnikov, še manj pa dnevnicam, ko so se določevale. Zakaj bi potem društva oporekala sklepu konvencije in na tak "način nesporazum, ined članstvom razsipali, kateri bi lahko nrivedel i ako «lnh« nn«!,>.
dice za našo Jednoto.
Resnično pa so bili nekateri delegat je. katerim ni bilo ravno d--sti za napredek Jednote, ampak so le gledali za sv o- last ti i žep.
Eden izmed teh je bil Matija Čagram, delegat društva št. 50 v Brooklynu, N. Y., kateri je prišel namesto sobrata Tassottija. V slučaju, če je društvo vedelo o nameravani nakani, je obžalovanja vredno in ga pri poznavam ravno tako za izkoriščevalca ka-
I Ime ^umrlega: Št. dr. iu mesto:	Svota:
John Henikman	1. Ely, Minn.	$ 1.000.00
John Blatnik 2. Ely, Minn.	1,000.00
Kate Kump 9. Calumet, Mich.	500.00
Mary Kratofil 9. Calumet, Mich.	500.00
George Strucel 9. Calumet. Mich.	1000.00
John Ulle 12. Pittsburgh, Pa.	1000.00
Mary Logar 16. Johnstown, Pa.	500.00
John Tomazich 19. Lorain. Ohio	1000.00
Lawrence Jugovich 20. Gilbert, Minn.	1000.00
Martin Ovsin 26. Pittsburgh, Pa.	1000.00
Frank Penea 29. Imperial, Pa.	500.00
Steve Praprotnik 30. CbishoLm, Minn.	1000.00 Bartol Jerala .32. Black Diamond, Wash. 1000.00
Paul Strehar 33. Trestle, Pa.	1000.00
Konstantina Pire 37. Cleveland, Ohio	3000.00
Jacob Kozar 37. Cleveland. Ohio	1000.00
Max Sajatovieh 38. Pueblo, Colo.	1000.00
Anton Barbich 38. Pueblo. Colo.	1000.00
John Bostjaneieh 42. Pueblo. Colo.	1000.00
Frank Korče 53. Little Falls, N. Y.	1000.00
Frank Masle 53. Little Falls, N. Y.	500.00
Jacob Mlinar 53. Little Falls, N. Y.	1000.00
Jennie Bergant 57. Export, Pa.	1000.00
John Gregorcich 78. Salida, Colo.	1000.00
Anton Klemše 82. Sheboygan. Wis.	1000.00
Louis Lukezich 87. St. Louis, Mo.	500.00
Anton Semcic 87. St. Louis, Mo.	500.00
Andrew Strnar 88. Roundup, Mont.	1000.00
Mary Birtich 94. Waukegan, III.	500.00
■Anton Pintar 99. Moon Run, Pa.	500.00
Jos. Omerzal 110. McKinley, Minn.	1000.00
Anton Klinar 116. Delmont, Pa.	500.00
Anna Lusnak 120. Ely, Minn.	1000.00
Matija Alpner 124. La Salle, 111.	1000.00
Vkupna svota izplačanih smrtnin ....$29,000.00
NALOŽENA GOTOVINA.
Obvosnice:
School District Borrough, Farrel, Pa., 4% odst.	$ 5,000.00
Onawa, Iowa, Funding. 5 odst.	5,000.00 Fulton County, HI., West Matanzas, L. I>Lst., G odst. Simpson County, Miss. Road bonds, 6 odst. Green & Scott Connties, 111., Drainage Bonds, 6 odst. Jefferson Couty, Ark., Farrelley Lake, odst. Pinal County, Ariz., Road & Bridge, 5 odst. Dewey County, S. D, Funding Bonds, 5V2 odst. Laona Wis. School District Bonds, odst. Marschall County, Minn., Bridge Bonds, 5% odst. Itasca County, Minn., Ditch Bonds, 5 odst. Cabarrus County, N. C., Bonds. 41/y odst. Aitkin County, Minn., Ditch Bonds, 6 odst. Crow Wing County, Minn., School Bonds, 6y2 odst. Scott County, Minn., School Dist. No. 24, Bonds, 6% odst. First Liberty Loan of U. S., 4^4 odst. Third Liberty Loan of U. S., 4^4 odst. Fourth Liberty Loan of U S, 4% odst. Fifth Victory Loan of U. S., odst.
Bančne nloge:
First State Bank of Ely, open acc't., 2 odst. First State Bank of Ely, Savings, 3 odst. Coot. A Comml Trust £ Sav. Bk., Chicago, 3 odst. Allegheny Valley Bank, Pittsburgh, Pa., 3U odst. $119,737.68' $119,737.68'North Side State Bk.. Bock Springs, Wyo., 4 odst
kor njega samega. Ali ne verjamem. da bi društvo vedelo kaj o tem. drugače zagotovo ne bi dovolilo kaj takega. Da pa bo društvo na jasnem, povem na kratko $ 5,000.00; celo zadevo.
5.000.00 Matija Čagram in dobro znani
5,000.00 pater sta bila dogovorjena glede
10,000.00 službe za niežnarja pri Skazi. Se-
10,000.00 daj je vprašanje, kako bi se ee-
10,000.00; ne je iz New Yorka v Chicago pri-
10,000.00 i«!<>■ Konvencija JSKJ. se vrši v
10,000.00jfhicagi in ravno sedaj je prilika,
10,000,00 se da najceneje priti Rečeno
10,000.00 in tudi storjeno. Kako se je pri
10,000.00'društvu izrazil in pojasnil, mi ni
10 000 00 znano- samo toliko vem. da res-
10 00000 n'ee g°voril- Konvencija se je
10000 00 končala.	navzoči delegati so
10000 00 na*)raV^ svni€ račune za izgubo
m'nrtoort'8*3 in ^raij«1 stroske. Bistro-lU.UUU.UU i_ . .. ...	..
25 000 00	Matija Cagram je tudi na-
„ '___" .redil svoj račun ter si dnevnice in
25 000 00 •
'""t* vožnjo za nazaj zaračunat ako-
10,000.00 ravn0 je v Chicagi ostal. Tako je -Jednoto za svoto približno 54 dolarjev izkoristil oziroma Ogoljufal in tako je prišel iz New Yor-$ 23,343.98 ka v Chicago popolnoma zastonj 13.399.84 na žulje članov JSKJ. Ko je pa 12.311.14 vedel, da vsa stvar ne bo tajna 10.847.57;ostala in da bo prejalislej na dam 10,302.25j (Nadaljevanje na 4. strani.)

'V.. iT-.	..v^lf-A-vo;,. iti;
mm
GLASILO JUGOSLOVflHSKE © KATOLIŠKE JEDtiOIL
VHAMOUJEMA LXTA MM.	«aM> BLT. H.__tMUmMSUMA UTA MM
Predsednik: Iti'DOL F PERDAN. 933 E. I8&U1 St_, Cleveland. O. Podpredsednik; LOUIrt BALANT, Box 106, Pearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PI.SIILER. Elj. Minn. Blacajiiik: GEO. L. BROZ1CH. Kly. Mlcn.
BUfajalk neirpU^anlh umrtiiin: JUUX MOVERN, 624 Jf. 2nd Ave.,
W. Dulutb, Mian.
Viteni tdravmik:
Dr. JO8. V. GRAI2EK, »43 E. Ohio SL. N. S, Ilttsburgh. Pa.
\mdzonii odbor9
MAX KERŽ1SNIK, Box 872, Bock Spring Wyo. M OH OH HLADIŠ 38U3 So. Umdale Are, ChksM 11L
FRANK fifeUUBEC. 4822 Washington SL. Denver. Colo.
PoF^Cni ©kflKjr *
LEONARD 8TJLBODNIK, Box 48Q, Ely. Minn. GRKCoa J. PO RENTA. Box 176, Black DUnwod, Wash. FRANK ZORICH, «127 8L Clair Ave.. Clevenland, O.
VALENTIN' PIRC, 31» Meadow Atp.. Rue«dale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 630 — 3rd Stmt. La Salle. I1L JOHIP STERILE, 404 E. Mew Avenue. Pueblo, Cola ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan. I1L - Jednotino uradno glasilo: /GLAS NARODA". -
V«e stvari, tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne poftilja-* " naj fN^Ujajo na rlavnera tajnica. V«e pritožite naj «e poAlja .si r ^'^lnlka |mr« rnega odbora. Protoje xa sjtrejena novih Alano« In t	«r>rlN-rals naj -«** |«n^ilja na vrLovn*»»:a z*lravnika
J u .> n itKka Kat<4i£ka Jnlont« w priponka vneui JneuMlovarHtm r.v cblltn pr.ntop. Kdor fell poatatl flan te orjnini*aetje. naj «e zgladi *» nfku tdjlfnega druAtva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drnitov •• |ia ••hrnlte na g!, tajnika. Novo drufttvo se lahko vstanovl z 8.
Alani tU AanleamL	v-
Definirani izdatki.
(Plače gl. uradnikov do 31. dec. 1920	$	1,975.00
Plade pomočnikom do 31. dee. 1920	$	250.00
John Lamuth )	$	42.12
John Gouže )	$	30.00
Anthony Motz )	§	94.72
|John Varoga )	$	85.29
Mihael Rovanšek ) Stroški revizije sept. 1930	$	96.31
Joseph Pishler )	$	3000
John Brezovec ) -	$	96.31
Max KeržiSnik ) -	$	128.46
Louis Costello \	$	126.99
Stroški XI redne konvencije	$16,170.16
Plaee konvenčnim odborom za nadurni eas	$	305.00
Nagrade glavnim uradnikom (bonuses)	$	865.00
• Darilo "Glasbeni Matici*' v Ljubljani	$	25.00
i .Darilo "Jugoslovanski Matici" v Ljubljani	$	100,00
I Poštnina, ekspres, telefon in brzojavi	$	216.18
Voda in razsvetljava v gl. uradu	$	24.92
Konveneni znaki	$	32.15
Bange Ofice Supply Co., uradne potrebščine	$	33.08
L'agle Stamp Works, za pečat društva št. 130	$	4.50
j Christie Litho. & Printing Co., uradne potrebščine	$	54.57
[Springer & Hach, uradne potrebščine	$	7.35
Frank Veranth, za kurjavo	177.50
jSlogar Bros., najemnina za gL urad	$	180.00 i First State Bank, za zavarovalnino polico na Municipal-
ne bonde	$	456.16
First State Bank, na poroštva uradnikov novih društev	$	3.71 Geo. L . Brozich, stroški pri menjavi konvenčnih čekov
in papir za zapisnikarje	$	9.68
Mihael Rovanšek, poštnina	- $	13.01
i Louis Costello, poštnina	$	51.80 Društvo sv. Jožefa, št. 29, Imperial, Pa. za stroske pok.
Frank Koss -	$	71.87
Mary Kobe za povrnitev preplaeanih asesmentov	$	12.75
Leonard Slabodnik, notarska potrdila	$	5.00
J- N. Nitchie, za aktuarske proračune in nasvete	$	219.75
Slovenic Publishing Co., tiskovine	$	>85.00
Ameriška Domovina, tiskovine	$	246.50
Nat. Printing & Publishing Co., za konvenčne zapisnike	$	364.65
Christie Litho. ft Printing Co., za tiskovine	$	295.34
Nat. Fraternal Congrcs, članarina	$	62.00
State Insurance Dept of Md. za licenco (1921)	$	25.00 Jugoslovansko Rep. Združenje, za oglas v konvenenem
zapisniku	$	40.00 Commisioner of Insurance of Utah, pristojbina od pravil	$	3.00 First State Bank of Ely, poroštva gL in društvenih odbornikov za leto 1921	$	741.00 Nagrade krajevnim društvom za pridobivanje novih
članov	$	244.00
Upravni izdatki skopaj____$24,120.83
PREGLED POSAMEZNIH SKLADOV.
REKAPITULACIJA. pomrtninaki
Preostanek dne 30. jimija 1920	$ 72,904.85
Šestmesečni dohodki	$ 46,832.83
Šestmesečni izdatki	$ 29,946.80
Preostanek dne 31. decembra 1920	$ 89.790.88
__<_^
____ ♦119,787.»	♦119,737.68
Šestmesečno pomočilo finančnega stanja
JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
V ELY, MINNESOTA,
od junija 30, 1990	do decembra 31, 1920.
Preostanek t iMadih dna 30. junija 1900.
Fosmrtninski sklad	^ 72,904.85
Bolniški in poškodninskl sklad	$ 21,264.96
Onemogli sklad	$ 8^279.61
Stroškovni sklad	$ 15,322.07
Rezervni sklad	$195,049.29 $313,420.78
Dohodki
Fosmrtninski sklad	$ 46,S32 83
Bolniški in posk. sklad	$ 28,253.00
Onemogli sklad	$ 918.14
Stroškovni sklad	$ 10,402.20
Pristopnina članov (ic)	$ 255.00
Znaki in tiskovine	$ 96.91
Naročnina na Glasilo	$ 1.245.00
Vrnjena dnevnica	$ 8.00
Vrnjena podpora	$ 8.00 Prenos iz blagajne neizplačanih smrtnin $ 1,056.92
Obresti od bondov	$ 4,025.00
Obresti od bančnih vlog	$ 2,024.97 $ 95,125.97
$408,546.75
*
TOB WAHOPA. IT. FEBB. WH
Iz Urada Glavnesra Tajnika Jugoslovanske Katoliške Jednote
SESTMXSECHI ZACUH J. 8. K. JKDHOTKv	OD 90. fDHUA UM do ». DHBBU 1190.	SLT, HH9BOU, DECEMBER 31, 1920
DOPISI.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
prišla, je pa decembra Jednoto zapustil.
Torej, cenjeni člani JSKJ., po-tipajte malo take izkoriščevalce, ne pa članov oziroma uradnikov, ki si pošteno služijo svoje plače. Sreča pa je za našo Jednoto, da nima ravno veliko Skazovih učencev, ker drugače bi ji zagotovo grozil prepad. Resnični je pregovor. ki pravi: kakonmi je učitelj, taki so pa njegovi učenci.
Kar se pa tiče povišanja ases-menta. po moji skromni misli ni previsok. Rekel bi. da skoro še ne bo odgovarjal, ako malo premislimo. da mi člani naše Jednote nikdar ne pridemo iz podpore, akoravno bi bil kdo več let bolan, »nikdar ne bo podpora potekla. J Vsak enakopraven član(ica), ako | je bolan več let, je deležen IS mesecev iz bolniške blagajne in polteni eno leto pa iz onemoglega ■ sklada po 10 dolarjev na mesec. I Ako je pa še nadalje bolan, se mu [pa zopet iz nove ca prične bolni-jška podpira izplačevati. Seveda, J ravnati se pa mora. kakor pravila [določajo. In kar moramo še vpo-Ištevati, so tudi enakopravne čla-Inice podpore deležne, ako bole-Ihajo čez 18 mesecev, in sicer eno I let o po 10 dolarjev mesečno.
Torej, cenjeni člani (ce) JSKJ.. 1 vprašam vas: katera Jednota ali I Zveza, ali angleške ali tujezem-Iske zavarovalnine plačajo toliko I kot naša Jednota? Niti ena ne! [Potem naj pa še kdo reče, da je [naša JSKJ. nazadnjaška. Ravno [nasprotno!
i Zatorej, cenjeni člani (ce), pri-[ poročam vam. da naj vsak pazno [in s premislekom prečita naša [uova pravila. Poprimimo se tudi [agitacije za pridobitev novih čla-Jnov in članic ter skušajmo član-Istvo dvojno pomnožiti do prihod-lnje konvencije, da bo naša Jed-[nota steber slovenskega naroda v [Ameriki.
"S'i novo nastopli glavni urad-[niki pa nevstrašeno delujte v prid [in korist naše Jednote. Mi člani [vam bomo pa pomagali pri vašem [delu. da bo imelo najplemenitejši [uspeh.
Živel duh napredka!
Ivan Varoga, član JSKJ.
I	'
i	Gilbert, Minn.
I Iiorra in veselica, ki so jo vpri-[zorili 6. februarja v Gilbertu, sp [je dobro obnesla. Kaj takega še [tii bilo pri nas. Dvorana je bila [natlačeno polna, in naši igralci so [napravili dober utis na vse gle-[dalce.
| Kar se tiče naših sosester no-Ivega društva sv. Ane št. 133, spa-I da joče k Jugoslovanski Kat. Jed-Iioti, bodo tudi lahko imele dober [spomin, kajti čistega prebitka za I njih blagajno je $250, kar je go-I 'ovo dober začetek za tako mlado [ društvo.
I Cenjene sosestre, sedaj delujte [:n agitirajte, da pridobite dosti I lovih članic še, kajti lahko vam [ho sedaj delovati. Povejte vsaki. I katera namerava pristopiti, da [ "mate že lepo svoto v blagajni, in j ako se bc gotovo še več novih I 'danic pridobilo za društvo in za [našo dobro mater JSKJ. j Kar so tiče gostov, se vsem naj-jiskrenejše zahvaljujem, kakor tu-Idi vse nove članice in vsi Gilbert-leani. Kadar boste imeli kaj slič-Inega v sosednih mestih, vam se I bomo tudi mi v tako lepem številu I odzvali.
I Društveno polje v Gilbertu [prav dobro uspeva. Imeli smo 7 I slovenskih, društev, in ker sem I kot organizator izprevidel, da Itrebamo tudi eno žensko društvo, °"[>em pospešile korak in dosegel t°[*em dober uspeh. Dobil sem v ja-Inuarju 22 novih članic. Sprejete [so bile vse.
Torej zopet eno novo žensko »društvo za našo dieno J3K-J. Da ■^-jbo imelo dober uspeli, smo poma-[™ali z veselico. Jaz kot vstanovi-I tel j vam priporočam, da ljubezen [sesterska mora biti med vami in [lep red pri sejah. To vam bo na-I redilo dobro društvo. Cenjene so-|sestre, držite se gesla, spoštujte [pravila Jednote in se boste pretili pričale, da prav delujete, at I Tu spodaj naznanjam imena it, J odbora ic: predsednica Agues ad [Vessel, Box 592; podpredsednica he [Angela Verbic; tajnica Prances [Luzar. Gen. Del.; zapisnikarica [Angela Klancher; blagajni ca [Frances Francel, Box 386; nad-21. zorrit odbor: predsednica Anna • Bradači, Marie Brala in Prances J (Nadaljevanje na strani.)
and disbursmenta, and of tke condition and affairs of the said Association of tke said thirty-first day of December last, according to tke best of tkar knowledge, information and belief, rescpectively.
Rudolf Perdan, President.	Joaaph Pishier, Secretary.
Geo. L Branch, Treasurer. Subscribed and sworn to before me this 21st day of Jan. 1921.
Leonard Slobodnik, Notary Public. My Commision expires June 2, 1924.
STATE OF MINNESOTA, )
) S. S.
COUNTY OF ST. LOUIS, )
John Oouze, Anthony Mote and Ivan Varoga of the South Slavonic Catholic Union, being first duly sworn depose and say that " tbey have examined all of the accounts of the Supreme President ' Secretary, Treasurer and Treasurer of Unpaid Death Benefits, and that all of said accounts have been fonud correct, according to the best of their knowtedge, information and belief. John Goose.	Anthony Mol«,	Ivan Varoga.
Subscribed and sworn to before me this 21st day of Jan., 1921 1	Lmnrd Slobodnik, Notary Public.
My Commision expires June 2, 1924.
[	FKIBI.BP BLAOaJBfi.
Gotovina dn« 31. decembra 1920	,	$329,053.47 <
Gotovina dne 3D. junija 1920	313,420.78
Napredek v blagajni....$ 15,632.69
t
Jednota šteje dne 31. decembra 1920 ........7579 članov in Slanic.
Jednota štela dne 30. junija 1920..........7792 članov in Članic.
Napredek v članstvu---- 87
STATE OF MINNESOTA, >
) 8 S
COUNTY OF ST. LOUIS, )
Rudolf Perdan, President, Joseph Piahler, Secretary and Geo. L. Broxieh, Treasurer of the South Slavonic Catholic Union, bong duly sworn, each for himself deposses and says, that they aTe the ! above described officers of said 'Association, and that on the thirty-first day «d December, 1920 above described assets were the ab-Uolute property o{ said Association, fcee and clear of any liens or [ciaims thereon, except aa above stated, and that the foregoing state-jment, with the explanations herein contained, annexed or referred ♦n em m fhll and mrreet exhibit of all the asset*, liabilities, income
Calumet State Bank, Calumet, Mich., 3 odst.	11,302.251
Miners State Bank, Chisholm, Minn., 3 odst.	10,302.75
National Bk. of Commerce, Lorain, O., 3y2 odst.	10,341.18
Lake Shore Trust & Sav. Bk., Cleveland, O., 4 odst.	10,420.19
Peoples State Bank, Duluth, Minn., 3 odst.	10,135.00
Peoples State Bank, Eveleth, Minn., 3 odst.	10,150.00
First National Bank, Ely, Minn., 3 odst.	10,160.00
Skupna svota naloženega denarja----$347,016.15
RAZDELEK GOTOVINE.
čista gotovina Jednotinega premoženja	$329,053.47
Nevrnjeni čeki	$ 17,962.68
$347,016.15
GOTOVIMA RAZDELJENA PO 8KT.AT>TH.
Posmrtni naki sklad	$ 89,790.88
Bolniški in poakodninski sklad	24,766.60
Onemogli sklad	#	S&7 75
(Stroškovni sklad	4JBS5J27
Beservni sklad	20O&2M
s______.___a^-L-L^	9kup^.... $329,063.47
Bt_oT_ _nAW	.	_JOggPg HBBLER, gl. tajnik.	_GEO. L. BBOZICH, gl blagajnik.
RUDOLF FEEDAJV, gl. predseonia.	_____________i	*i____u *__
	Jednota Staje				£	B	^ I	s		i	o C			£						1		0 C		li	y v d -B aO St						u	
	Ane 11	dec.			!	S	|	9 -		1	I			j			O					S u		• 9«					jj		a	
law druStva: fttev.; krat	o -c b !? X > SS K £ B	e E t 1 o 5 o	o c C r B m		h trn = t t*	«1 «1 3 2 1 • i		i iS m š m	1 ao -o si S i > i		0 1 B* ! a >			I m a % m a >	2 ► o ja S		1 M S a >			| 0 > "S 0, JC aa	1 1	E n £ S O s <J at ja	= e 1 = 1 2 S a ni — Ž p • ill				i		1 a a 1 3 M ca		E 5 u • "0 0 « c ■0 * 0 0 9 B	0 c w rs č "o a
Cirila In MoM9 1, Ely, Minn.	161		62	S 1233.73		$	628.	% 22.30		$ 267.75	$ 3.00			*	.25		%	31.75		$ 2187.63		$ lOOOuOO		$ 196.00		$			$1196.00		$	$ 439.32
Sv. Src« Jezusa M. Sly. Minn.	151		26		1100.98		716.^	21.38		250.90		4jQ0			1.50			31.25		2126.76		1000.00		796.68					1796.68			
S*. Mrtaro 3. U lolto. III.	M		27		456.76		254.20	9.70		98.15		5.00						11.50		83531				12.00					12.00		Jo	
Bv. Iirbar« 4. Fod«rtlf P«.	54		12		329.14		192.10	7.06		83.75					-25			925		621.5	5			264.00					264.00			115.62
Sv. Barbar« B, I»m<»h, Min«.	S3		11		430.96		204.W)	7^»8		92.05		1.00			.ta			10l25		807.19				159.00					159.00		3.29	
Iv, Marij« PamagaJ « therein, OM«.	55		]		308^6		276.00	0.84		89		3.00						9.25		693.25				47.00					47.00			.10
Sv. Cirila In Metoda S. Calumet. M tea.	174		76		1345.24		610.23	25.16		278					1. IO			41.75		2302.45		2000.00		1331.34					3331.34			449.00
Sv. itafaaa If. Omaha. Net.	33		15		31313		144.C0	5.80		57.80								8L75		39.4	B			49.00					49.00			200.97
	88		19		502.90		317.25	10.30		135.95		7.00			.75			14.00		98824		1000.00		355.00					1355.00			
Sv. JoMa 12. Pitta9urth, Pa.	71		'JA		503.81 291.06		347.20	11.48		123.45		4.00			.50			16.50		100694				213.00					213.00			.02
S«. Alojzija IS. Baggaley. Pa.			16				110.5O	5.04		44.70					.25			0.75		458.30									*			
Sv. Joiefa 14, Crackatt, Cal.	08		29		597.71		288.15	11.74		117^5								15J25		1030.20				270.00		SIB.00			320.00			
Sv. Patra In Pavla iS. Puetolo Cola.	N!		37		597.71		2884'J	1L72		140 JO		5.00			.IO			14.25		1027.51		500.00		62.00					562.00			235.87
Sv. Cirila In Metoda 14, Johnatowa, Pa	83		37		510.29		345.60	27^4		285.65		3-00			.75			40.00		1468.38				500.00					b09.00			
Sv. Alalaiia 1S, Hack Springe, Wye.	170		00		1379.40		732.55	15.58		17030		1.00			2£0			17.75		1468.38		1000.00		461.00					1461.00			
Sv. Alojzija 1t. Lorain, OM«.	100		30		793.80		467. t'J	13.62		152.15		1.00			5.50			13.75		1276.21		1000.00		310.00					1310.00		1-81	
Sv. J0*m*m M, Qilbart, Mlnn.	85		29		659.09		431»	M.00		10&75								15.50		895.82				299.00					299.00			174.46
Sv. Joiefa SI. Denver. Cal«.	08		32		522j11		238.75	11.50		111.90						i		14.25		1046.83				29.30					29.30			
•v. Jurija 22 So. Chicago, III.	58		35		658.18		250.45	2140		236.10		400			1.00			29,25		2082.38				981.00					981.00			
Sv. Ima Jaaua Eveteth. Mlnn.	135		44		1143.18		647.9°	11.78		123.$j		4.00						15J50		1090.13		1000.00		62.00					1062.00		1.73	
Sv. Štefana 21. Pittabur**, Pa.	71		28		624.01		313.05	5.94		70.50								8.75		591.04				111.00					111.00			
Sv. M. Arfeangela 27, D(awoa<vlHa, Wya.	47		1		296.80		208J9"	3.60		39.80		300						6.50		369.S9				374.00					374.00			
Sv. Mar. Danica. BuStet. Wya.	115		2		191.04		125.20	12.14		119.05		1.00			125			14.50		1011.30		500.00		262.00					762.00			
Sv. Jot m* m Si. Imgertal, Pa.	<54		35		574.16		289.00	23.60		263.90		7.00			UjO			8,75		2287.40		1000.00		:!22.00					1322.00			204 62 | 129.49
Sv. Poiaia m Ciuanoim Mlnn. Sv. Atejzija 21. Braddock. Pa. Marija 2vezda 22. B ack Diamond, Waah. Sv. Barbara O, Treetle. Pa. •v. Patra In Pavla «. Lleydefl, Pa. Sv. AlaJzIJa M. Conemaugh Pa.	154 80 57 80 51 106 333 42		43 37 13 50 20 J9 S3 7		1251.05 596.17 366.96 606.77 442.66 1342.62 319.41		73l25 288.25 200« 340.60 271.85 99».eo 143575 191.85	11.08 6.92 15.80 8.92 2648 50.42 5.98		129.40 84.45 147.85 98.75 329.90 552.00 67.10		2.00 3.00 2.00 10.00 4.00 1.00			.75 225 2.00 aoo			18.75 13.00 18,00 12.75 36j25 77.00 10.00		1046.25 671.58 1138.47 837.63 2747,35 4785.38 601.24		1000.00 1000.00 2000.00 2000.00		253.00 364.00 14.00 24L35 993.01 1198.00 17.00					253.00 1364.00 1014.00 241.35 903.01 3198.00 2017.00		2-s2	
Sar. Jan. Kratnlka 2/. Cleveland. Oh*«.								13.26		156.60		6.00			225			10.00		142028				551.00					551.00		3,00	
"Sokol** sa ruatola. Colo.	07		16		770.32		455.35	15.48		144J25		3.00			.25			10^5		1273.28				280.00					289.00			
Sv. S tU ara M. Roelyn. Waah.	70		51		754.70 608.88		339.65	5.14		52.60					aoo			6,00		434.87				144.00					144.00			
Sv. Mia. Arhangele 40, Clari«««. Pa.	28		14				337.45	11.40		127.60		7.00			.25			1225		1105.83		1000.00		300.00					1300.00		2.00	
Sv. Jatefa 41. E- Palaatlna. Ohio.	33		10		275,35 402.78 921.18 508.13		141.45	5.08		53^35		1.00			200			7.75		485.98				50.00					50-00			
Sv. Mar. Pomagaj 42 Puoblo. Cola.	58		19 47				25605 554.75 209.95	9.18		96.60					.75			14.25		779.61				105.00					106.00			
Sv. Alojzija 43. Eaat Halana, M«nC	117							19.40		208.25		6.00			.25			26.00		1735.83				579.00					579.00			
Sv. Martina. 44. Barhartan. Ohio.	49		27					9.16		86.60								11.00		824.84				147.00					147.00			
Sv. Ja*a#a 46, inOtanapolla. Ind. Sv. Barbara 47. Aapan. Colo.	73 37 27		11 a		590.50 230. Si 168.04 485.75 695.86 374.95 321.94 495.55 292.37		323.k1 1799i» 113.S0 269.00 413.-"» 130.20 230.83 233.95	10.02 5.38		115.05 63.05		2.00 1.00			•2			16.25 9.00		1057.12 495.14				290.00 72.00					290.00 72.00		1.65	
Bv. Jura Vitozl m. Kanaaa City. Kan.			O •»					3.48		40.35								7.00		332.77				214.00					214.00			
Sv. Patra 60 Brooklyn. N. V. Bv. Patra In Pavla SI, Murray. Utah. Bv. Joiofa 12. Minoral. Kan.	57 05 28		23 34 11 13 12 24					9.74 15.62 4.44		102.50 162.60 46.35		300			-25 1.15 .25			14,00 22.50 7.00		8S124 1314.08 447.36		2500.00		212.00 356.00					212.00 2856.00			4.9S
Bv. Jodafa 11, t-lttte Falla. N. V.	59							7.18		89.70		200			.50			13.50		718.68				390.96					390.96			131.77
Sv. PrandiAHa M, HlbMn«. Mlnn.	47							7.02		82.55		200			J25			7.75		655.46		1000.00		36.00		100.00			1136.00		5.24	
Bv. Raba M. Unlontown. Pa.	56						267.6°	9.32		100J0		3.00						14.25		880^2				428,96		100.00			528.96			
Sv. Alojzija 67, Export Pa.	41		o				174.60	5.10		59.40		200			.25			5.00		538.72				103.00					101.00			
Bv. Atafana S«. Baar Craafc. Mont Bv. Barbara «0. Chiahobn. Mlnn. Bv. JtarlJa «1. Raadln«. Pa. |	bi 18 67		3 6		336.83 175.38 559.37		290.4" 9Ll"» 27455 142.80 150.30 290.0"^ 581.43 70.55 28435 119.55 250.83 281.93 72.15	7.76 2.94 8.s0 5.30 4.76 8.30 16.28 2.90 7.50 4.90 7.84 11.84 2.12		98.15 32.25 300.10 62-20 54.20 101.90 193.35 28.95 93.45 47.45 88.90 11425 25.05		4.00 4.00		•	1.65 .25 .25 .75 1.75 .75 .75 .25 005 .50			11.00 5.25 15j25 3.50 7.25 14.25 30.50 5.75 12.25 0.50 10.75 16.75 1-75		758.79 307.22 962.07				209.00 86.00 104.00 240.00					209.00 86.00 104.00 240.00			103.70
Bv. Pl^ijana 44, So. Ran«a. Mich. Bv. Patra In Pavla St. Joliot. III. Sv. laua PrIJ. Malanlh (1. Monaaaan. Pa. Bv. Patra «i. Vhomaa. W. V a. -Zvan- 70. Chlca««, in. Sv. Jan. Kratnlka 71. Coillnwood, Ohio. Sv. Barbara 72. Vaylor. Waah. Bv. Jan. Kratnlka 75, Canonaburg, Pa. Bv. Jaftafa 7», Qraaan City Ora. Bv. Rabi. Valaaa 77. Qraanabarg. Pa.	42 32 63 124 16 58 28 48 00 16 36 61 18 45		1 6 C 11 7 6 14 19 34		308.20 267.00 370js0 842.12 154.03 329.37 !^d3.41 401.98 712jj6 99.81 1^9.61 418.52 99j24 377.31 755.59 240.31 132.01 40457 286.94 109.27 297JZI 903.23 270.5h 115.87 235.52 37&33 166.9*. 38JL20 204.75 07.28 280.85							1.00 5.00 4.00 2.00 2.00 1.00								485.35 797.45 1664.45 «262.18 730.92 434.56 762.57 1140.40 201.38		1000.00		289.00 430.35 242.67 347.00 13.00 129.00 213.00 132.00			50.00		289.00 480.35 242.67 347.00 13.00 129.00 12KL00 L'{2_00		3.79	1.57 4.55
Bv. Alojzija 71. Ballda. Colo. Bv. Barbara 7f, H all wood. Pa.			13 15				191.70 265.83 74.45 180.13 4fkj4f»	4.24 9.02		59J20 97.80		3.00			1.50			5.50 1450		454.75 805.69				132.00 155.00			55.00		205.00 1214.00			36.91
Bv. Jarnaja «1. Aurora. III. Bv. Jan. Kratnlka «2. Sheboygan. WW.								1.92 6.64		28.00 69.55		4.00						3.00 10.00		206.61 647.65		1000.00		214.00 32.00					32.00 267.00		.20	
Bv. Martina S3 Superior, Wya.	99 26 31 54 j-		22					14.44		162.05		1.0O						21.00		1420.48				167.00		100.00			306.85		0	
Bv. Aatdraja M. Vrinidad. Colo.			12				137» 131.25 266.85 201.65 86.70 1680"» 4r».45 KH.10 73.65 160.40 285L50 14*13 249.70 157.CO 52.» I!*«* nai3 4-J7.0-". 143.70 101.30 5h2.20 lfiO.20 5U2 50 90.90 195*0 116.8^ 376.45 12».«» 162.45 220 05 117.25 172.40 279J55 152.65 82.10 52.60	4.52		50.70		1.00						5.00		438.83				306.85					85.00 •			
Sv. Jotafa Si. Aurora. Mlnn.			o					4.02		45.50		100			.25			7.00		321.03				85.00					1100.00			
Sv. Jotefa M, Mldvaia. Utah. Bv. Alojzija «7. St. Louie. Mo.			•> 6 o					7.38 6.52		89.65 73.95		3.00 4.00			.50 .25			11.50 3.25		783.45 576.56		1000.00 1000.00		100.00 1072.80					2072.80 155.00			.02
Bv. Mihaela Bk Roundup. Mont. Bv. Je*ef« SS. Cowanda N. V.	v 4 1« 37 104 38 21 29 72 3.' 45		n 8 34 13					2.46 5.50		30.15 60.95		2.00						4.25 8.50		232.83 541.96				155.00 10.00					10.00 130.00			1.76
"Orel" M, New York. N. V. Bv. MIh. Vitozl »2. Rockdale. IIU Bv. Roka M. Waukegan. lit.								16.40 6.02 2.02		170.40 62.30 24Ji5		4.00 300 600			.50			22 25 925 4.00		1356.23 51523 260.09		500.00 500.00		130.00 300.00 52.00					800.00 552.00			8.51
Bv. Frančlika M, Moon Run. Pa. Bv. M. B. Kam. tgg. Monoogoh.W . Va. Sv. Fallkaa 101 Walaanburg, Cote. Sv. M. Vnebovzetja 103, Colllnwood, O. "Juflaalavan" 104. Chicago. III.			1 •> 9			%,»		3.52 826 4/i0 6.06 3.7R		46,55 98.23 51.15 82.90 53.00		1.00 7.00 1.00 4.00			-25			5.50 11.00 5.50 10.75 6.75		452.4!» 786JJ9 374.02 131.21 430.4r				408,00 31L00 53,00 235.00					408.00 311.00 53,00 255.00 S8.00			.98 .04
Bv. Martina 10S. Butta. Mont. Bv. Jan. Kratnlka 100. Davla, W. Va. "Ouluttoakl Slovani" 107. Doluth. Mlnn.	31 12 39		1 13					1J*R 6.30 326 10.04 4 92 324 14,20 8.16 2.40 1.40 2.74 5.14 3.56 8.28 3.02 4.30 3.94 2J7) 3.08 «L20 3.68 2.18 1.12		16.90 70.63 3R.10		1.00 1.00			.25 .25 .25			2j» 8.75 5.2n		141.49 563.40 335.02				88.00 123.00 338,00					123.00 338.00 112.00			
Bv. Antena 10S. Youngatown Ohio. Bv. Mar. rut 10i. Keewatln, Mlnn. Bv. FranCMk« ho. McKlnley. M fant. Bv. Jurija 111. Lead vit. a. CoM.	24 71 32 23		4 13 9 4		177.01 631.31 312.26 18L41					133.00 54.15 3650 I83.10	-	2.00 2.00						11.50 6.75 6.00 8.50		1216.40 523.78 328.68 1454.94		1000.00		11200 850.00 28,00 85,00					1850X0 28.00 r5.00 123,00		.01 2.70	
Bv. Jan. Kratnlka 112. Kltrvllle. Mlnn. •*Slovenec** 114. Ely. Mlnn.	116 41		•» 27		335.06					77.55 28. ?0 13.80 33.25 65.25 41.85 120.4O 44-40 54.90 64,15 35.95 50.05 90 85 48.40 26.85 17.10		3.00			.50 '2T*			8.25 4.50		622.72 226.44		500.00		123.00 226.00					726,00 17.00			.01
Sv. Pavla 11« Delmnot, Pa.	18		o		686.94													0	25	15130				17.00					105.00			
Bv. Atafana 117, Sertoli. Mlnn.	8			3	95.14							2.00						3.00		232-61				105.00					11.00		1.44	
Bv. Jurija 114, Cekedala. Colo.	22				94.72							300						3J50		538.20				1LOO					1010.00			
Bv. Ane 11«. Aurora. HI.	42				205 91													5.25		356.13		1000.00		10.00					248.00		.16	
Bv. M. t. apo«etja 120, Ely. Mlnn. Bv. Treh Kraljev 121. Dodeon, m d. Bv. FraniOka 122. Homer City Pa. Sv. Alejzija 123. Ironton. Mlnn. "Danica" 124. La Salte. IIL MSoda" 125. Iae«in. Pa Bv. Jotefa 124, New Derry. Pa. Bv. Alojzija 127. Karu«ora. Oblo. Bv. Srca Jezuaa 1» New Duluth. Mlnn. Sv. Antona. 131 Oraat Falla. Mont Severne Zvezda. 129. New Duhith. Mlnn Slov enaki Brati«. 130. D« Pue. «H.	21 57 19 33 35 17 o-» 52 30 1« lO		8 1r 4 0 1 4 1 4 1		188.62 500.17 175.62 182.97 192.60 106. iO 129.19 321.06 140.99 iwr4 65.74							15.00 1.0O 4.00 8.00 1.00 l.on 9.00 2.00 3.00 10.00			10.80 4.50 l.RO .50 14.50 4.51		a	6,75 3.75 6.50 325 3.75 3.75 7.75 3.75 3.00 1.00		1037.85 356.69 415.12 497.18 266.85 W»4T 716.21 35197 201.47 152.07		1000.00		248.00 441.00 74.00 30.00 293.00 S2.no 36.00 368,00 20.00 18.00			5000		441.00 74.00 1060.00 293.00 52.00 36.00 368.00 20.00 18.00		1.00 f	
	6186		1693		$46.832.83	$28^253.00		9018.14		$10.40220		$255.90			$06.91		$1.245.00			$88.003.08		$29100000		$34,750.27		$500.00			S.-M 259.27		$34.02 $2.244.28	
' ^ • . . ■ , GLAS NARODA, 17. FEBR. 1921
vršiti zakonska zveza. Ta kritika se tiče vseh modernih predlogov in naj obstajajo slednji iz proste ljubezni ali pa zakonov "na poskus-j njo". Prostost se je v vseh takih slučajih izpremenilo v izgred in ljubezen v navadno telesno strast.
Ce se hoče ohraniti nadvse' važno napravo družine in s tem tudi j organizirane družbe, je treba ojaeiti celo naše moralno hrbtišče. V modemih časih smo bili le preveč nagnjeni k temu, da olajšamo svoje moralne in socijalne obveznosti. Vsakdo, možki aH ženska, je pričel misliti le za osebna zadovoljstva in to oslabljenje našega moralnega ustroja se kaže v različnih oblikah življenja. Delavec, ki zastav ka le rdditega, ker hoče višje plače in ki ne pomisli, da škoduje s tem drugim, trpi na istem oslabi jen ju svoje morale. Problem zakona je j vsled tega simpton splošnega moralnega in soeijalnega položaja.
Edina pot. kako odpomoči položaju v celoti, obstaja v tem, da i/premenimo celo svoje stališče. Zakon ni nedeljski šolski piknik, .katerega lahko zapustite, če vam pivo ne ugaja in če vas kdo ne pozdravi tako spošaljivo in udano kot ste pričakovali. Odrasli bi mora-ili vedeti, da imajo odgovornosti in da teh ni mogoče odvreči, kadar ;bi se človeku zdelo. Treba je vcepiti vsem močnejši čut odgovornosti če hoče človeška družba še nadalje obstajati ter napredovati brez j bojev in stresljajev. Možje in žene, ki žive v soglasju ter rešpektira-;jo drug drugega, bodo vzgojili otroke prave vrste, ki bodo imeli čut odgovornosti napram svojim soljudem. Dvignenje družine na višje stališče bo vsled tega pripomoglo k rešitvi drugih socijalnih problemov.
Koliko ministrov m a imeti pri ms?
Prečrtajte to poročilo, vzemite svinčnik in iaračunajte stroške, Če je imel vsak le po sto kron na
Od osvobojenja, oziroma od 24. decembra 1918, pa do nstavotvor-nc skupščine, oziroma do konca leta 1920 so bili v Jugoslaviji naslednji ministri: Dr. Albert Kramer, novinar (demokrat), je bil minister 424 dni; dr. Aleksander Staničič, profesor (radikalec), je bil minister 88 dni; dr. A. Trum-bič, odvetnik (neopredelje), 706 dni; dr. Anton KoroSeo, duhovnik (s. 1. s). 553 dni; Anton Kristan, (ravnatelj) soe. dem. 187 dni; Branko Jovanovič, general, 316 dni; Velizar Jankovič. uradnik (radikalec), 229 dni; dr. Ve-k osla v Kukovec. odvetnik, (de mokrat), 229 dni; Velisav Vula-vič, inženjer. (demokrat), 42-1 dni; Vil i am Bukšeg. Kpograf (sor cijalni demokrat) 187 dni; Vitimi r Korač, novinar, (sic. dem.) 288 dni; dr. Vojislav Veljkovič, pravnik, (demokrat) 302 dni; — dr. Dušan Peleš, odvetnik, (demokrat) 78 dni; dr. Edo Lukimč. odvetnik, (demokrat), 237 dni; dr. Živko Petričič. odvetnik, (narodni klub), 80 dni; Živojin Ra-fajlovie, bivši častnik, (demokrat), 229 dni; Ivan Kovačevi? odvetnik, (narodni klub), 229 dni; dr. Ivan Krnie. odvetnik, (nar. klub), «8 dni; dr. Ivan Pa-leček, odvetnik, (demokrat), 88 dni; Ivan Roškar, mlinar, (jugoslovanski klub), 100 dni; Josip Gostinčar, uradnik, (jugoslovanski klub). 110 dni; Joea Jovanovič, inženjr, (radikalec), 229 dni; Juraj Biankini, duhovnik, (demokrat), 125 dni; Kosta Timotijevič odvetnik, (demokrat). 187 dni; Kosta Stojanovie. profesor, (demokrat), 317 dni; Lazar Marko-vič, profesor, (radikalec), 132 dni Ljubomir Davidovič, profesor. — (demokrat), 516 dni; Marko Trif-kovič, odvetnik, (radikalec), 553 dni; dr. Mato Drinkovič, zoboteh-nik, (nar. klub), 309 dni; dr. M. Spalio, uradnik (muslimanska ju-goslov. organizacija), 62 dni; Milan Kapetanovič, profesor, (radikalec), 237 dni; dr. Milenko Ve-'snič, poslanik, (rad i kaleči. 229 'dni; Miloje Jovanovič, pravnik, | (demokrat), 55 dni; Milorad Dra-škovič, odvetnik, (demokrat). 447 dni; Miloslav Rajičič. odvetnik. ! (demokrat), 85 dni; dr. Miroslav Spajkalovič. odvetnik. (demo-tkrat), 88 dni; Mihajlo Rušič. general, (radikalec), 108 dni; Miša jTrifunovič, profesor, (radikalee).
dni; dr. Momčilo Ninčič, profesor. (radiknlec), 553 dni; Pavle Marinkovič, odvetnik, (demokrat), 229 dni; Rista Jovič, profesor, (črnogor. klub). 292 dni Svetozar Pribičevič, profesor, (demokrat), 658 dni; dr. Slavko Millet ič. zdravnik, (radikalne), 88 'dni; Spasoje Piletič, pravnik, (čr-nojjorski klub), 88 dni; Stevan Ihidžič, general, 295 dni; Stojan | Ribarae, odvetnik, (demokrat), 124 dni; Stojan Protič, profesor, i (radikalec), 416 dni; dr. Tugomir tAlaupovie, profesor, (demokrat) j 424 dni; dr. Gjure Šurmin, profesor, (narodni klub), 88 dni; dr. Uroš Krnlj, zdravnik, (demokrat)
237 .dni; dr. Fran Jankovič, zdrav ni k, (jugoslov. klub), 98 dni; dr. F ran j o Poljak, uradnik, (demokrat), 308 dni; dr. Hinko Kriz-man, odvetnik, (demokrat), 317 dni; Štefka Gluhie, odvetnik, (demokrat), 136 dni.
Katel^i ppeMad, hripavost,
so v fesa čas« ^Mm hotami ▼ is*
tu. Skušajta ss jih iznebiti. Hitro ozdravljenj« lahko prepreči resne poslsdics.
Several Cough Balsam
(prsi* Ssvsrov pljučni balzam) js bil vporabli&n skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti, ranjenega grla, prehlada. pokašljevanja in kaštja. ki prihaja iz sapnika. Prijeten zaviitek. Odrastli. otroci in celo do jenčki ga lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 25c in 60c.
POTREBUJEM Slovenko ali Hrvatico za pomoč v kuhinji Plača $35 do $40 na mesec. Katero veseli, naj se oglasi. — Mrs. Rose Uljan. Box 41, Betula, Pa.	(16-17—2)
IŠČE se usnjarje.
Vprašajo naj samo oni, ki so veaei delati na vardu. v Scrub house in Beam hands. Dobra plača, stalno delo brez delavskih nemirov. — Proctor Ellison, Co., Elkland, Pa.
POTNIKI,
ki so prišli s paznikoma "President Wilson'' in "San Ginsto" iz Trsta, se zaradi bolezni na obeh parnikih nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzorstvom najmanj dva tetina.
Toliko na znanje onim. ki pričakujejo potnike, ki so prišli s tema dvema parnikoma.
Frank Sakser State Bank.
E Pozor rojaki in rojakinje!
Od Alpentinkture
Vam zrastejo krasni
lasje v 6tih tednih.
Od Alpenpomade irastejo v 6t!h tednih moškim krasne brke in brada- Revmatizem ali kostlbot se ozdravi popedoms t 6tih dneh. Od Broslintinktnre Vam postanejo sivi lasje nopolnoma natural kakor so bili ▼ mladosti Zdravilo za rane. opekline kraste, bale, turove, za kurje očesa, bradovice. potne noge. ozebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro ln poceni. rišite takoj po cenik In in krasen žepni Koledar in knjliico za leto Iffcil pošljem zastonj. Pošljite 5c. marko za poštnino. knjižica, velja vsn. kemu v potrebi več kot ?10.
Jakob Wahclch
6702 Bonna Ave.. N. K. Cleveland. O.
prednose odloČite
i
i —• za avojo družino sorodnika ali
prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si pa potnik sam kapi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York
Začimbe, ioHHa In naJraznovTzt
domača zdravila
katera pxipoiula msgr. Xneipp, Imam vedno v zalogi. PiMta po brezplačni eanik. MATH. PEZDIR P. O. Baz 772, City Hall Statjoa R1W TOU UIT T
D 0 P I S 1.
(Nadaljevanje s 4. strani.) Muster; redarica Marie Kercu. Društveni zdravnik je L)r. Barrett. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih Johna FranceL
£e enkrat se zahvaljujem vsem. ki so nas bili posctili v tako lepem številu na predpustno nedeljo ter vas iskreno pozdravljam.
Louis Vessel, organizator.
NAZNANILA.
Collinwood, Cleveland, O.
Članice društva Marije Vnebo-vzete št. 103 JSKJ. se tem potoni opozarja, da se vdeleže prihodnje seje dne 20. februarja. Ker bo seja važna in zanimiva, upam. da se je vdeleže vse članice brez izjeme.
Tudi se naznanja članicam, ki ne plačajo asesmenta na seji, daj pobiram asesment še enkrat po| seji in to vsakega 23. zvečer od 7. do 8. ure v Slovenskem Nar. Domu.
Rojakinje, ki šc niso ali žele pristopiti h kakemu društvu, so vljudno vabljene, da stopijo v •la^e vrste in poštam jo članice naše Jednote in našega društva.
Torej vse na sejo v nedeljo 20. februarja!
S sestrskim pozdravom
Anna Pierce, tajnica.
Slavist Ernst Denis umrl.
Znani slavist in historik. profesor pariške Sorbonne Ernest Denis je 5. preteklega meseca v Parizu u-mrl na težki operaciji. — E. Denis je bil rojen dne 3 februarja 1849 v Južni Franciji. V svoji mladosti je prepotoval vso Evropo in se na potovanju zelo zanimal za zgodovino slovanskih narodov, posebno češkega naroda. Temu študiju je tudi posvetil vse svoje znanstveno delovanje. Konec češke samostojnosti in češka stvar po Boli pori sta glavna njegova dela in tudi najveličastnejša o dveh velcvažuih dobah češke zgodovine. Leta 1896 je bil Deuis imenovan za profesorja novejše zgodovine na Sorbonni. Velike važnosti je tudi njegovo delovanje za časa vojne med Francozi za spoznavanje češkega in jugoslovanskega ljudstva. L.ani je v Parizu ustanovil znanstveni institut. ki naj bi bil znanstveno središče za spoznavanje slovanskih narodov in njihove zgodovine. V novembru m. 1. jc I>enis prispel v Prago vsled znanstvenega delovanja, a se jc moral vsled bolezni predčasno vrniti v Pariz. Znanstveni svet je z njim izgubil veliko.
r ' ----— —
Uboj zaradi ženske.
V Velikih Vodenicah pri Kostanjevici je Jos. Gorišek ubil 30-letnega A. Grubarja radi ženske.
Patenti.
Na zahtevo vam bo poslana brezplačno dragocena knjižica a informacijami o patentih.
Iznajditelji
in drugI, pilite ponjo. Ime A. M. WILSON je že
znano 30 LET in vsaka nam
poverjena patentna zadeva bo deležna najboljše pszornosti.
Pošljite model ali sliko vaše
Iznajdbe v pregled.
Piiite danes po slovensko patentno knjižico v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
A. M. WILSON ""
Registered Patent Attorneys
320 Victor Bldg., Washington, D. C.
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Vzemite v roke angleiko knjigo •It časopis, balsžnlco (note-book) ln angleSko-stnvenskl besednjak, ki ga ja sestavil dr. Kern. Vsako neznano angieiko besedo poglejte v besednjaku, kake ae Izgovori In kak pomen ima; zapiiita nevane besede v beleinieo In jih ve£»crat ponovite. V neka) mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja.
Jesen ki In zimski veSerl ee kot nalait za učenje. Vsaka sloven* ska hlka bi morala imeti ta be.
sadnjak. Naročita ga na sledeči na*
slov:
Dr. F. J. Kern
8202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku Je IS. — I stota ni
lahko naročite ss |ia Zormane-
ve pesmi, ki viri bodo uaajale.
i .. ■ i.. ■ . ■
Prečitajte to pismo.
Ta ženska govori resnico.
Mrs. Anne Kevor iz Braddoek, Pa., jo pisala 19. februarja 11)Id naslednje pismo -
"Zadnji dve leti me je ruučil bud ^ a vol Kil in celo operirana sem bila. Vsako leto sem izgubila skoraj vso svojo kri. Veliko sem slikala o Bolgarskem Krvnem Čaju in vsle<ltegn sem naročila zavojček. Xi me sram povedati vsakemu. da ml je napravil veliko dobrega in da ne bon* nikdar bres njega."
Ta lenska govori resnico o Bol. jurskem Krvnem Ca ju in ne bo nikdar eksperimentirala » pc navedbami. PotdnSevnla se bo saun pristnega Bolgarskega Krvnega Čaja. katerega iadeljnje H. H. van Sehiick s imenom na zavoju.
Za diktaturo proletarijsta.
*iFreiheit,T objavlja poziv soei-polističnim strankam vseh držav, podpisan po udeležnikih soeijali-stiene konference v Bernu. Pro-2 as je naperjen proti drugi in-tt rnacijonali in priporoča diktaturi proletarijata. Yse socijalistie-c«» stranke, ki so izstopile iz druge ii:ternacijonale, se vabijo li konferenci, ki se sestane dne 22. fe-buarja 1921 iia Dunaju in na kateri se bo konstituirala nova in-j ternaci jonala.
Armenija.
Ponoči od 2. na 3. decembra Je' .bila podpisana pogodba med fCe-l "Hir alo pašo in Armenijo, in sicer v j Aleksandropeln. Po tej pogodbi: bo obsegala Armenija le ozemlje' pri Erivanu in okrog' Ooektiaflce-ga jezera brez Karsa in Alektan-dropola. Dalje bo morala Armenija izročiti Turkom vse orožje ( razen malega števila strojnic in topov, _ _	»
ZAPISNIK LETNE SEJE OLiV. ODBORA. IN NADZORNIKOV l
J. S. K. J.	,
od 18. do ianuarja ld21., v navzočnosti starega in novega odbora, i
--c
Nato se pride na sestavo pravil, kar sta izvršila sobrata glavni *
tajnik in Leo JSIabodr.ik. Vpraša se ju, koliko računata za delo.--j
Dasi je delo vredno $500, se glavni tajnik izrazi za svoto $350.00. — ' Tredlajrano in potrjeuc soglasno, da se plaea zahtevano svoto.	1
Dalje je Nadzorni odbor predlagal vse ponudbe za tisk pravil in j prouaslo se je sledeče: Glas Naroda jc zahteval za 11 tisoč izvodov ^1770.00, Ameriška Domovina za ravno toliko izvodov $1278.00, ee- ' ška Narodna tiskarna v Čikagu pa je računala ia to delo le 971.80. ( To se je tudi vpoetevalo ter pravila tam naročilo.
Žitom pridejo na vrsto Pravila Mladinskega oddelka. Prečita jo j se vsa pisma od strani zavarovalnega oddelka države Minn., ker so j nekoliko v nesoglasju s postavo te države. Prečita se tudi pismo vr- * hovnegra zdravnika dr Graheka. Na podpirani predlog- se da v tem " cziru glavnemu tajniku polnomoč, da amendira pravila tako, da bo- J do odgovarjala postavam države Minnesote in da bodo za interese članstva v tem oddelku. Sprejeto soglasno.
Predlagano in podpirano, da se da sobratu Mohor Mladiclm f svoto $25. kar se je na konvenciji pozabilo vzeti v pretres. To pa za to, ker je imel omenjeni v svoji oskrbi važne reči. kot naprimer kov- ^ eog in drugo. Sprejeto soglasno.	''
Nato poroča glavni tajnik da sta se sedaj v kratkem času usta- j c ovil i dve novi društvi, in sicer eno v Euclid. O., katero je ustanovil Frank Zorich in Andv Bajt, drugo pa v Gilberth, Minn., katero je \ ustanovil Louis Vesel. Glavni odbor se vsem omenjenim iskreno zahvaljuje ter apelira na vse ostale organizatorje, da jih posnemajo.
Zatem pride na dnevni red zadeva vlog denarja. Razmotriva se J g*ede denarja, ki je naložen po blaggajniku neizplačanih smrtnin. Novi blagajnik neizplačanih sinrtnin, želi, da bi se nekoliko denarja J naložilo v banke v Duinthu, Minn. Sklene se, da se naroči John Ma- ( vernu, da se slednji informira, koliko obresti bi nosile vloge a- dulut-skih bankah. Sprejete soglasno. Dalje je predlagano in podpirano ] da se kupi za svoto £50.000 dobrih in zanesljivih bondov. Sprejeto ' enoglasno. Denar za nakup istih naj se vzame iz tišthi bank. ki pla- j čujejo samo tri odstotne obresti. Sprejeto soglasno.
Sklene se tudi, da se nekaj denarja naloži na slovenske banke v, Clevelandu. Ohio.	j5
Seja se zaključi točno ob polšestih zvečer ter se nadaljuje zopet j v nedeljo ob devetih zjutraj, dne 23. januarja.	1
Nadaljevanje seje due 23. januarja popoldne.
Navzoči so vsi glavni odborniki. Na dnevni red pride delo orga-i' nizatorjev. Glavni tajnik prečita imena, nakar so na podpirani preti-', log enoglasno sklene, da se imena vseli organizatorjev priobči v za-pisni k. in sieer javno v glasilo.	t
Predlagano in podpirano, da se ponovi zavarovalnina proti og- , d ju in sieer za vse pohištvo v glavnem uradu za svoto $1000.	i
Nato pride* na dnevni rod zadeva pomočnika v glavnem uradu. Ker ima v smislu pravil glav. odbor pravico za deliti plače, se razmotriva o tem in se končno pride do zaključka, 3a se mu plača svota ^$100 mesečno in sieer do prihodnje letne seje ker v slučaju, da bi' | pomožna moč ne bila pripravljena delati za to plačo, da se lahko I potem preukrene. V tem oziru imajo polnomoč glavni predsednik, j tajnik ter predsednik Nadzornega odbora, da določijo po svoji previdnosti do letne ali do polletno seje. Sprejet.
Nato pride na dnevni red, da se doloei, kdaj naj se vrae letne in i polletne seje. Predlagano in podpirano, da se vrae vsak tretji torek I in to v mesecu juliju in jantiarjn. Sprejeto soglasno. Glavni blagaj-. iiik nadalje poroča, da jc ravnokar dobil obvestilo od odvetnika gle-! tde afero Modesha. Ta afera jo trajala celih osem let in se jc končno. | ugodno rešila za JSK-J. Zmagali smo na vseh sodiščih. Glasom odvet- | nikovih pisem,'je zadeva za vselej rešena. Stroški cele afere so pla-» eani in odvetnik je vrnil Jednoti vse sodne stroške, ki jih je Jednota i plačala na zahtevo apelacijskega sodišča v Čikagu. Poročilo se vzame vnaznanje.
Zatem se prečita resolucija za pridobitev licence ali dovoljenja za poslovanje v državi Ohio. Predlagano in podpirano, da se resolucija vzame naznanje in obenem se naroči glav. predscedniku in glav. tajnika, da se potrudita ter pošljeta prošnje prejkomogoče ua pristojno mesto in da so poveri v tem oziru polnomoč Insurance Komisarju države Ohio. Sprejeto.
Razmotriva se tudi glede plače zapisnikarja. Na podpirani predlog se določi svota $10. Sprejeto.
Dalje se plača drugemu združevalnemu odborniku šc svoto $15 kot nagrado, ki je bila odobrena na zadnji konvenciji. Določeno je bilo sicer le za tiste združevalne odbornike, ki so bili aktivno navzoči na konferenci. Sprejeto soglasno.
Nato se pregledajo poroštva glav. uradnikov in odbornikov, ki so pronajdena v redu.
Predsednik Nadzornega odbora jih je dal ^ pregled odvetniku, ki je računal za to delo $10 m $2.50 se je plačalo za varstveni predal zri hranitev istih. Predlagano in podpirano, da sc svota $12.50 plača. Sprejeto soglasno.
Nadaljevanje dne 23. januarja ob devetih dopoldne Navzoči vsi. Na dnevni red pride, kje naj se kupijo bondi in kake vrste. Predlagano in T>>dpiran«. da Nadzorni odbor izve pri različnih bankah in tako tudi glav. blagajnik, nakar naj ae korespon-j denenim potom pogovore, kje in kaleri bondi so najboljši. Sprejeto soglasno. Obenem se tudi sklene, da se pošljejo imena in naslovi Nad
>	zornega odbora različnim firmam, nakar naj se take firme obrnejo same na Nadzorni odbor ter sa obvestijo, kakšne bonde imajo.
Nato se da polnomoč glav. blagajniku in predsedniku Nadzornega odbora, da dobha banke V Duluth, Minn, za hranitev vseh var--• nostnih bondov ter d i zberejo najboljše banke v to svrho. Sprejeto '.soglasno. Predsednik Nadzornega odbora poživlja vse uradnike, da naj se zavedajo svojih dolžnosti In delujejo za procvit in napredek LI JSKJ in da naj se glavni uradniki poslužujejo glasila v agitaeijske 11»vrhe in v vzbodbujo članstva. Ker je s tem dnevni red izčrpan, brat
>	predsednik zaključi sejo s pozdravnim nagovorom ha tako tudi on i .poživlja vse uradnike na zvesti* ili ločno delovanje.
r 1 Elr, Minn. 28. janntrjt, 1921.
i' ;	fmk vknfeec, ui. nadzornik m zapisnikar.
Nekaj o predpotopoem ali doplrnskem
človeka.
Piše Rudolf M_ Binder,
profesor sociologije na newyorskem vseučilišču. _————_
(K O N E C.)
Da dokaiemo povečanje števila ločitev zakona, nam je treba navesti le par številk. Leta 1870 je prišlo 61 ločitev na 100.000 poročenih ljudi obeh spolov, leta 1880 jih je bilo že 107, leta 1890 jih je bi-i lo 148 in leta 1900 dvesto na 100.000 ljudi. Mi stojimo na čelu vsega' civiliziranega sveta v tem oziru, z izjemo Japonske. lr?ka stoji na zadnjem mostu. V dejanskih številkah izraženo je bilo leta 1867 v'; naši deželi 9937 ločitev zakonov, leta 1886 že 25 535, in leta 1906 pa|= 72.062. To pomenja, da se je prebivalstvo med tem časom pomnožilo za ]06 odstotkov, število ločitev zakonov pa za sedemsto odstotkov.
IWa 1900 je bi!o opaziti največ ločitev zakona med igralei ter! profesionalnimi akrobati in ljudmi ki nastopajo v vandevillih. Tr-j govski potniki *o ime'.i eno ločitev na devet sklonjenih zakonov. — | t'odbeniki. bartenderji, telefoiydii in brzojavni uraduiki so zaznamo-vali eno ločitev na štiriindvajset sklenjenih zakonov. Farmcrji so imeli eno ločitev na vsakih dvaindevetdeset sklenjenih zakonov.
Tukaj
imamo vsled tega socijaini problem, ki nujno potrebuje! r«-»itve. Nekateri ljudje smatrajo ta problem za zlo. druei pa za bla-goslov. Vprašanje, ki se nam vsiljuje je: — Kaj storiti?
Nihče
ne moro ozirati na položaj popolnoma brezbrižno, kaj-1 ti velo oni. ki se ozira.»o na povečano možnost ločitve kot na blajroslov spoznavajo dejstvo, «ta je potreba ločitve v vsakem slučaju zlo, kajti »'oben nežno in pravilno čuteč člcvek noče, da bi so njegove domače probleme zračilo pred sodiščem. Vprašanje otrok jc vedno zelo <Ulikaino vprašanje v slučaju ločitve. Brez ozira na okolščinc, vspri-č«» katerih je bila. uveljavljena ločitev, so taki otroei ponavadi oro- -pani dobrohotnega upliva obeh starišev in to pomenja v vsakem slučaju zlo in oviro za dober razvoj otrok.	]
V tem slučaju ko* tudi v številnih drugih smo jo ubrali po pov- • t»em napačni poti. M'~»to da napravimo ločitev zakona lažjim, bi mo- J tali otežkočiti sklenitev zakona. Eno stvar pa bi bilo mogoče storiti celo z ozirom na ločitev. Treba bi bilo večje enakomernosti in enoličnosti v tozadevnih postavah. Narodni kongres za izenačenje postav ! za ločitev je na >voji konvenciji leta 1906 v Washingtonu a^itiral za : polno ločitev zakona na temeljit nasiedn ;ih vzrokov ali razlogov: —j Nezvestoba, bigamija. obsocba radi zločina, skrajna okrutost. pro-'< stovoljno zanemarjanje in pijančevanje iz navade skozi dve loti, se-Ji paracija iz istih vzrokov ter radi trajne umoboinosti moža ali žene.11 Na ta na<"in se upa, da bo država Nevada izgubila ono svojih indu-i Mrij, namreč produi-iranje ločitev zakona na debelo. Največja stro-'< go*t postav, tikajočih se ločitve, pa ne bo v zadostni meri odpomog-jl la položaju. Preprečila bo le najhujše slučaje. Vsled tega preostaja i le že ena stvar, da se namreč otežkoči sklenitev zakonov.
Naravnost škandal je način, kako se številnim našim mladim i ljudem dovoli zver-iti se v zakonu po najkrajšem z nans t vu ter le ra- 3 ditepa, ker čutijo teelsno privlačno silo drug do drugepa. Citatelji ' čas< pisov se bodo gotovo spomijali norosti, ki je Šla kot kuga preko 1 naše dežele pred osmimi ali desetimi leti, ko se j«? govorilo in pisalo o neki "affinity" ali dnševnem sorodstvu. O vsakem človeku so jo ] planilo, da ima nekjo tako sorodstvo, obstoječe seveda iz zastopnika ] uriip-cga xpola. Pri tem ni prišlo vpoštev. če je bil dotični sorodnik i ali >orodn-.-a poročena. Domneva, ki je tičala na dnu te bedastoče. j' j t bila resnična ali domnevana naravna privlačnost druer do dmsre-g.' V nekaterih slučajih se dovoli zakon ljudem, ki očividno uiso v < k1nnu skrbeti za družino. V še nadaljnih slučajih pa dovoli država < zakon ljudem, ki »o cčividno nesposobni zanj po temperamentu. .< zdravju ali duševnih iastaostih.
Tudi ost reji«* in bolj enakomerne postave sflede zakona ne bo- 1 <to odpomogle položaju, če se ne bo odstranilo aii odpravilo dušeslov-nih faktorjev. TI faktorji so bili, ki so proizvedli nemir tako v za- ' kr>iiskih odnošajih k«»t v industrijalnem življenju. V naslednjih jih j hočemo na kratko navesti.
Ves modemi »vet je prepojen in prežet z željo po individualni, prostosti ali svobodi Vsak človek hoče šteti nekaj bistven ali inte-j] gralen del celote ter tudi hoče. da se ga rešpektira radi njega same-V ga. Hoj za socijal^o emancipacijo v preteklosti se je gibal v istih i wnereh. Bolj in bolj nasprotujejo ljudje zunanjim omejitvam ter ho- 1 rejo, da jih kontrolirajo le njih lastni nagibi. Obe ti tendenci sta po-j polnoma upravičeni, seveda pod pogojem, da je posameznik prave vrste ter navdan s primernimi nagibi.
Težkoča leži seveda v dejstvu, da je sorazmerno malo ljudi do-^ se«lo do napredovalni stadij. Se vedno muo v prehodnem stanju in še, pijani novega vina prostosti, kar velja posebno glede žensk, ki so. preje oprostile ponižno in slabotno n.arsikakc napake in slabosti svo-t jih moi, ki pa hočejo tedaj idealnega moža. oblagodarjenega t. vsemi i onimi principi in lastnostmi, ki jih je najti le v novelah.
Prvikrat v zgodovinskih perijo«lah vrše ženske izbiranje ter se! nI čudili, če se poidu^ujejo v polni uieri prilike, ki je bila pieje v J glavnem omejena na m« žke. M«»žki sr. seveda na sličen način prizade-: ti vsled novega položaja ter so poslužujejo bolj pogosto ločitve kot, delali to v prejšnjih časih, ko >o socijalne razmero odsvetovale j tak korak.
K« I« ali »»ni na<-iit je vsukciun človeškemu Litju vcepljeno lire-'
pene«je. ki je vredno razmisleka kot cilj in nikdar kot sredstvo. Ta želja, da m* smatra človek kot cilj in nikdar kot sredstvo, je koncem konca vzrok številnih ločitev. Žeua. katero se smatra le kot vir spol-J nega zadovoljstva ata moža. je nezadovoljna, če se le količkaj zaveda človeškega dostojanstva Mogoče taka ženska ni v stanu dati jasnega izrs%a svojim čustvom, a to čustvo je isto. čeprav le napol zavestno Ona hoče da so jo uvažuje, rešpektira in ljubi, ne radi kakega posebnega zadovoljstva, katere nudi svojemu možu, temveč radi njene lastne osebnosti.
t'eprav ni to nezadovoljstvo, ki izvira predvsem iz pomanjkanja v pošte vanja njeno osebnosti, vzrok za ločitev, ustvarja vendar to nezadovoljstvo čut odpora, ki postaja močnejši in močnejši v teku časa, dokler ne pride ženska do spoznanja, da ne služi drugemu kot utežen ju moževih strasti. Vsled tegn bo preje a'i sleje iskala vzrokov, ki ji bodo dovoljevali postavno ločitev vezi, ki so postale duše-slovno nevzdržljive. Veliko neprilagodljivosti in uespravljivosti temperamenta v družinah temelji na tem odporu finejšo ženske in število teh žensk jc naraslo z vzgojo, katero se jim dovoli in pre-skrblja v modernih eosih. posebno v demokratičnih državah.
Valed tega imamo tudi v modemih časih vedno naralčujoče število slučajev razporoke ali ločitev, posebno v onih deželah, kjer so bile ženske deležne boljše vzgoje in izobrazbe. To je tudi vzrok, zakaj je opaziti med Izobraženimi ženskami vedno naraščujoč odpor proti sklenitvi zakona Ženske ne nasprotujejo toliko zakonu kot takemu, temveč se le boje. da se jih ne bo rešpektiralo radi njih osebnosti. V nekaterih slučajih se ženske, ki bi se v resniei rade poročile in ki bi predata vi jale izvrstne žene in matere, ne poroče izključno radi tega strahu, da se ne bo upoštevalo njih osebnosti, njih individualnosti.
Nekateri takozvani reformatorji se poslužujejo te prav posebne zavesti človeškega dostojanstvu v namenu, da širijo svoje lastne nečedne in zločeste teorije. Pravijo, da bi s moralo sklepati zakone prostovoljno in da naj bi trajali le toliko easa, dokler bi bili prizadeti stranki v soglasju. V večini slučajev pa mislijo, da naj obstaja tako soglasje izključno le glede spolnih zadev. Nobenega pojma, pa nimajo o globljem ter bolj 4 raj ne m pomenu zakona, namreč, da je to naprava, ustanovljena ne le u medsebojno ljubezen, temveč tudi tm —d obojne tlušbo ter vzgajanje otrok. Ti reformatorji imajo ▼ jii^lib le oaebua zadovoljstva, ne pa socijalno službo, katero mora
»itj i«nii lil,,, i dnu, "ji/1 i i|I 'iTwiiB'ttnffiSrTt"i i^-^^^ 'T^lEiai^IaiTBf
Blaznikova Pratika
Cena |e 15 centov.
Posebno izdajo za Ameriko vino prejeli i« starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj pošje takoj poštne znamke in nalanfttn naslov in poslali mn jo bomo Slovenlc Publishing Co., 83 Cortlandt St^ Hew York, N. Y.
6104 St. Clair Ave.
V Clevelandn, O., se jih dobi v naši podružnici:
NAZNANILO
vsem starim odjemJcem.
Jaz sem sedaj v zvezi z Jos. jTramposch, 30925 Jamaipa Ave., > Richmond Hill, Long Island. Izdelujeva vsakovrstne obleke in j stanje po najnovejši modi po jnizki ceni. Poskusite m prepričali se boste. — Jos. Habj&n, 14 Fos-jdieJv Ave., Glendale. L. L, X. Y.
j-,
j Jaz spodaj podpisana MARIJA PETROVČlf'. stara 31 let, rojena v Rotah pri I^ogatcu. bi rada izvedela. ce se živi ali je mrtev moj brat MATUA FK-TROVČIČ, pristojen v ItotaJi pri I»gateu. Že 20 let je. kar je i odšel v Ameriko, pa ni sluha ne duha o njem. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu kaj I znano o njem. da mi blagovoli naznaniti, za kar bom iz srca i hvaležna, ali ako živi, ga opozoriti, da se mi sam oglasi. — Marija Petrovčie, Dolga vas 40, Kočevje, Slovenia. Jugoslavia.
Rad bi izvedel za JOHN CESARJA; njegovo pravo ime je MO-HORIČ in je doma iz vasi Ubel-sko pri Postojni na Notranjskem P.il je pri meni na hrani, potem pa je bival v Franklin-ville, N. J.. R. F. D. 1, odkoder sem dobil od njega zadnje pismo 19. junija 1920. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se mi pa sam oglasi, on že ve. zakaj. — Frank Peternel, 1315 E. 49. St., Cleveland, Ohio. ^	(15-1S—2)
NAZNANILO.
1 Rojakom Is New Yorka in oko-1 hce, ki ne utegnejo med tednom priti v naš urad, naznanjamo, da [ je naša pisarna odprta vsako no. t deljo cd 9. do 12. ure dopoldne Frank Sakser State Bank.
lIčEM
služkinjo Slovenko, četudi že 40 let staro, za gospodinjstvo pri treh otrocih, najmlajši star 5 let. Plača po dogovotu. Katero veseli, naj se oglasi, ali pa piše na na-l slov: Jacob Jamnik. 1009 Kast . 66tk St.. Cleveland. Ohio.
OLA'S XABODA. 17. FEBR. 1921
lična gospoda, ko je vendar celo plemstvo iz okolice zbrano v gradu Chantilly.	i
Oprema teh gospodov pa je bila stavljena v temo od razkošja 1 onega, ki je bil ocividno njih načelnik. Na glavi je nosil klobuk s ' peresi, njegov meč je imel pozlačen ročaj in na škornjih je bilo videti zlate ostroge.
—	Pri Bogu, — je rekel eden teh jezdecev, potem ko so nekaj Časa zrli drug drugemu v obraz, kot presenečeni, — kako priti v park? Skozi vrata ali preko ograje* Ce se le prikažemo pri prvih vratih, nas bodo spustili noter. Jezdecev, ki izgledajo kot izgledamo mi, se ne pušča zunaj, kajti spustili so noter ljudi, ki so izgledali tako kot oni, katere smo videli zjutraj.
—	Ponavljam vam, Cauvignae, — je rekel eden izmed petih jezdecev, na katere je bil naslovljen govor voditelja. — da so imeli ti slabo oblečeni ljudje, ki se kljub njih obleki ter kmetiškemu obna-jšanju nahajajo sedaj v parku, eno prednost pred nami, namreč geslo. Mi tega nimamo ter ne moremo priti noter.
—	Ali-mislite. Ferguson? — je rekel z neke vrste spoštovanjem Ioni. ki je prvi govoril in v katerem spoznavajo naši čitatelji pusto-i lovca, katerega smo predstavili takoj v početku povesti.
—	Če mislim? Prepričan sem o tem Ali mislite, da lovijo ti lju-| •dje v namenu, da kaj ujamejo? Larifari; Brez dvoma kujejo zarote, j j — Ferguzon ima prav. — je rekel tretji. — Ne bomo prišli noter, ker so sami zarotniki.
(Dalje prihodnjič.)
i ŽENSKA VOJNA.
I Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander Dnmaa. Za "Glas Naroda" priredil O. P.
KRETANdE pARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJBJO D
NIW YORKA.
AQUITANIA	26 febr. — Cherbourg
LA 8AVOIE	26 febr. — HsvCS!
CANOPIC	'	26 febr. — Genoa!
1 FIN u AN D	26 febr. — Cherbourg |
LEOPOLDI NA	1 marca — Havre i
ROTTERDAM	1 marca — Boulogne
. wALABRIA	2 marca — Havre i
LA LORRAINE	2 marca — H a vrt
K ROOM LAN D	5 marca — Chcrbaura <
ROCHAMBEAU	8 marca — Havrg
PR. MATOIKA	8 m."CJ — Genoa i
. SAXON IA	' tO marca — Cherboura
! IMPERATOR	2 marca — Cherboura !
'ZEELAND	12 marca — Cherbourg)
l-A TOURAINE	12 marca — Havre j
| CRETIC	'« marca — Gene« I
COLUMBIA	16. marca — Tret |
FRANCK	17 marca — H a v«* i
OLYMPIC	19 marca — Cherbourg!
RYNDAM	19 marca — Boulogne >
ALBANIA	1« marca — Chgrbour«
ARGENTINA	H marca — Trat ,
[ AQUITANIA 72 marca — Chgrbour«
ALBANIA	|«4 marca 2 Cherboura
%!. AMSTERDAM i 26 marca — douloqn*
r*RE8. WILSON 26 marca — Trat LA 8AVOIE 86 marca — Havrg 1 BELVEDERE	2 aprila — Trat
.A LORRAINE 2 aprila — Havre ;
ADRIATIC	6 anrila — Cherboura
1 MAURETANIA 7 aprila — Cherboura AQUITANIA	12 aprila — Cherboura
QM« cen za vezne listka In vea 6ruga ■ •© leer*»a. obinlto aa na torStao.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York
I |	•	._„_■_ ;
COLUMBIA —DV£jSKA ZALOGA3 —
_ PLOŠČ V VSEH JKO-
GRAMOFONE š^™™0*
VICTOR NAVIN$EK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA,
Grozdje! Mošt! Grozdje! Mošt!
Črni garantiran naravni mošt. sod SO Kal on	$60.00
Grško Krozdje malo zrno rdečkasto. 100 funtov	$15.00
Kalifornijsko maJo zrno. Korane.	funtov.	$16.00
Belo Kalifornijsko Muškat. 100 funtov, prva vrsta $24.00 B«-Io Kalifornijsko Muškat.	funtov, drujra. vrsta. $22.00
»'•rno Kalifornijsko Zinfandfl. 100 funtov prva vrsta $24.00 f'rno Kalifornijsko Zinfandel. 10« funtov, drupa vrsta. $23.00 C'rno Kalifornijsko najboljša Barl*nu 100 funt. 1. vrsta $23.00 Orno Kalifornijsko najboljša I>arber-a 1'") funt. 2. vrsui $25 00 l»rese za jrrczdje t>d $15.00 do 150.00. Kdei-e barve ena orni; $1.00. en funt $11 00. Z vsakim naročilom motate poslwti malo svoto $5.00 kot aro; ostalo Lx'Ste pla<-a.li ekspresmanu, ko boste dobili naročilo.
DALM. CALIFORNIA GRAPE CO.
66 CORTLANDT STREET	NEW YORK. N. Y.
DOCTOR LORENZpi j
COIMI SLOVENSKO GOVOREČI ZDKAVNIH	\ JL C §
iPCCIMtltT MOŠKIM gOLEklNl	|
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja aeroks J« idnvljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jas sam ib zdravim nad 23 lat ter imam akuinje v vsah boleznih in ke4 ■«eft» slovensko, zato tu co^m popolnoma ran meti in spona ti vaio balMeo, da vas ozdravim in vrnem mot in zdravje. Skoči 23 let sem pridobil posebno skoinjo pri ozdravljenja moifrft bolezni. Zato mm moreta popolnoma sanes&i na mene, moja skrl pa ja, da vaa popolnoma aadiavlaL Na odlašajte, ampak pridi* ftimpreje
podan Jo Iss. bolallno v lnsHE. stsra ranaw IMio boloznl. sgtsbslost. boia» \ v mehurju. lodes*. Ml aH U tgloSan. nwwln. rovmsftllssm. katar, sto«« lilo.
UraiM M mi V gfegljgs. mirt In potki* «# S. uro aJirtraJ ea a miMnib V Mdk, MrtkHi In aabeton oŠ 6. ure sjtrtral So S uro svossr. OB nsdsljs* pa So L uro plpoMno. P« POirri MB ZORAVIML PRiOSTI OaZBMO. MB NtAMTS 1mb IM
Dr. l0renz <«	pittsburgh, pa. j
NakaMBMl Kravslkl rsMJo ZMijk	razumaja Ju wm fcwrtiM 1
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johnztownu in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik
Mr. MIRKO VIDMAR, lr je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mn gredo v vseh ozirih na roko.
Upravništvo "Glai Naroda".
j--- -
SLOVENSKO - AMERIK ANSKI KOLEDAR
s a leto 192L
[Največji sloveDski koledar v Ameriki in edini za
40 CENTOV
(s poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo.
Cena za Jugoslavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le ie par sto iztisov:
Slovenlc publishing Co, 83 Cortlandt 8L. Mew Vork Oft*
Pridite! Tukaj je nekaj velikanskega. Pridite!
Ura z godbo.
§Resnk-a Je, da hoče vsaka dru-ilna imeti dobro uro. tn vsak.
bs» v" vsaki domačiji, ne samo to. da veste koliko je ura. ampak služi tudi V okrasek.
Ali vidite tukaj to krasno uro?
Kaže čas in poleg: tega vas razveseljuje s posebno sodbo.
Če hočete sliSati dobro grxibo,
vn m ni potreba t r oš i Li težko pri-
stuženega denarja za draga godala kot no k L-vir. fonograf Violina ali flavta, potreba vam Je le naviti to uro in igrala vam bo izvrstno katerokoli skladbo hočete slttati. Vi in va« prija-j telji »e bodo Čudili. te jo enkrat > navijate, bo igrala četrt ure. Po-Jfptetca vam T>a nI potreba kupovati rekordov ali kaj podobne-I ga. kajti ta ura. je tako naprav- j
ijena. da lahko iz^remenlte vale,
ter igrate vsaJiipot drugaCen ko- i bronce z ^metn^	okraskom i
—^^	Sedaj na delo.
Union Sales Company 2029 etiezgo Ave., Chicago, m.
Cosuiich črta
i Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) In Trst.
HAS GU STO ....... 2. marca
"OLOIBU ........ 16. marca
ARGENTINA ...... 19. marca
Potom iiatfeav. Imuih sa ooo fero> Jg v Jugoslaviji In SrMjl.
; Raskging uešSnogtl pnrggs. tniee-ga In »HJ>— rm«la
MalU trot lege rosroSa iilfcili Imllilifin vino.
PHELPS BROTHERS. & Gl.
4 West Street	New York
LLOYD SABJU1D0
Prihodnji odpluti« Is N. T. Bernlk ta '
2 vffaka RE D* ITALIA — 26. f«6f»
REGINA D» ITALIA — 23. marca iadojojo ae direktni too&I DRU «• ma
glavnih atest v JngoslaTlIl. BrosplaCno vtno gotnlhosa S. rawoea.
French Line
GOMPUIIE tEKIULE TRANSATUKTiQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO UAVfit
SAVOIE ................ 26 februarja
LEOPOLDI NA ............... "»• fna^ca
ROCHAMBEAU ............. S. marca
LA TOURAINE ...... ..... ^ marca
NARAVNOST DO HAMBwBGA.
NI AO ARA .................. 18 marc*
NEW YORK - VIGO - HAVRE.
ROUaaiLLON ...............24. marcs
Direktna tsteznliks **«« Is Pgrlsa •
vee glavno to«co Jugoslavije. H Kri gotiki o Mlrlml In dvoma vijakoma Possbon zastopnik Jugoslovanska vlada K« pritekal potnike oh prihodu nmMh par sikov v^MsvriiJUr jm tsins odgrgmB
Psrnlkl Frgneialr«	V "jjjjf1"1
lakov brat voo nsoHllkg.
noZBim rnAUi, Tstmsuui. t
RED STAR LINE
DIREKTNA SLU2BA
NEW YORK - HAMBURG
Najbolj pripravna pot na CehoelovaŽko.
VELIKI MODERNI PARNI KI NA DVA VIJAKA.
S. S. GOTHLAND	5. »area
Prevaia ae um« potnike tretjega reared a. Velike prootora as letanje.
Velika svetla, dobro vsntUIrsna Jsdfkilcs na promenadnsm krovu. Udobni zaprti prostori s dvoma, fttlriml sil Ssottmi postelj lmI reeerviranL Vpraiajte pri kompanijaki pisarni
9 BROADWAY, NEW YORK
all prt toksinom agentu.
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite ne <noj botei, kjer dobite najboljše prenočišča in boste najbolj postrežem'. Ciste sebe z eno ali dvome poste-Ijioa. Prostor ze 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje eene.
August each
Dr. Koler
slovenski zdravnik
(38 Pesa Are. Pittsburgh» Pa.
f|	Dr. Koler Js naj.
\	starejSl slovenski
s* zdravnik Specja-
•jT v. Ust v- Plttsburrhu.
*T ki Ima 24-letno
T prakso v xdra.vtje-nju vseh moiklfa
—~	bolezni.
JB^ ZastrupUenJe kr-
u-p vl sdravl » gia-sovitem «0€.' ki bs je Irumel dr. prof. Erlich. Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Ispad&nje las. bolečine v kosteh, pridite In izčistil ram bom ltrl. Ne čakajte, ker ta. bolezen naleze.
Vae molke bolezni zdravim po o-krajianl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in Jaz vam ga bom sopet povrnil.
Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim r 3«. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v kri tu In hrbtu včasih tudi Pri puAčanju vode. osdravim a goto-
rostjo.
Revmatizem. trsanje. bolečine o-tekllns arbsčice, iknofle ln dru^e ko-»ne bolezni, ki nastanejo vsled neči-•te krvi. ozdravim v kratkem času m ni potrebno lelatl.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vaa razumejo. Jaz znam •e lz starega krajo, zato vas Uiij* sdravlm. ker vaa razumen slovenski Uradno uro: ob delavnikih od I. do I
Ob n«>dclla]i . oA S An. «
' Bavarska in monarhi rem.
Jean Herbotte je priobčil v t4Tempsii?' pisni h o svojih utisih v Nemčiji. V teh pismih jrovori tudi o položaju na Bavarskem, spravlja Ludendorffa v zvezo z monarhističnira jribanjem in pravi, da jc bavarski federalizem le rova oblika pruskega militarizma. Na ta pisma je odgovoril dr Heim v listu "Bayriselier Tvur-f«*r". kjer pravi, da je Ludendorff na Bavarskera le <rost, katerega svari pred zlorabo bavarske fro-stoljubnosti. kajti večina Bavarcev noče nič vedeti o kaki vzpostavitvi pruswepa militarizma in pruske nadvlade. Ker se tiče Ba-vsrske, ne misli trenotno nihče na vzpostavitev militarizma.
Novi generalni resident
v francoski Tuniziji je Saint, do-sedanji prefekt departmenta Aisne.
Potovanje iz starega kraja,
_ i
_ i
Vsem onim, ki so nas vprašali ] v zadevi voznih listkov po Cosa- i lieh progi, katere paraiki vozijo ]
iz Trsta, tem potom javljamo, da i se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej progi iz Trsta do ( vseh krajev Združenih držav. Ce- i na iz Trst« do New Torka $150 J in $8 naaelniskega davka.	i
Kdor Želi poslati kak vozni li- 1 ttek ▼ stari kraj, naj se obrne za j rsa tozadevna navodila na znano tvrdko	|
nuunc IIHBR STATE BAM 83 Oertlaatt St.. Hew York
30	(Nadaljevanje.)
I Hi
Prijazno inniiranje iz vrst zbrane gospode je predstavljalo od-J^ govor na prvi d« ! govora Leneta, ki j«- kot spreten govornik preki-j nil svoje b< M'dc na mestu katerega jc hotel prav posebno povdariti.la
—	T»o lovu. — jc nadaljeval. — boste večerjali pri mizi gospe |}< princesinje. ki se vam lioče osebno zahvaliti, nakar ste popolnoma] prosti, da nadaljujte s svojim potovanjem.
Nekateri plemeni: asi so s posebno pozornostjo sledili tem izva-j j a njem t« r obrazložitvi programa, ki je bil videti nekoliko neugo- jj deji za njih prosto razpolaganje s časem. Brez dvoma pa so bili pripravljeni na nekaj ^ličnepra, kajti nikdo ni utrovarjal. Nekateri so _ i!i k svojim konjem, drugi odprli svoje prti jape, da se pripravijo za j, nastop pred j>rineosiiijo, doeim so ostali drugi pri mizi ter- se pomenkovali o dogodkih tasa, ki so imeli očividno nekak stik z ao-godki dneva.
Številni so se izprenajali pod velikim balkonom, na katerem naj t bi se pokazal po završeni toaleti vojvoda de Enghien, zadnjikrat v ^ rokah žcmic. S svojimi dojiljami in strežnicami v notranjosti ovojih y sob ni mali princ ničesar vedel o svoji važnosti. Poln aristokratične- j •ra i onosa pa je vendar nestrpno opazoval bojrato, a vendar resno ^ ob!i*ko. katero naj bi pivikrat oblekel. Bila je to obleka iz črnega f baržuna. okrašena s srebrnimi uaširi. Njegova mati je hotela na vsak $ način veljati za udovo ter razmišljala o tem, katco bi vpletla v neki 2 svoj govor besede: — T'bogi, osiroteli princ!	]
Ni pa bil princ, ki je z največjo poželjivostjo opazoval te sijaj- t ne obleke, te prve znake tako zaželjene možatosti. Bil je neki drugi , otrok, le par mesecev starejši, rdečih lic in plavolas, ki je s svojimi h očmi požiral blesk, obdajajoč njegovega srečnejšega prijatelja. Ni 3 se mogel ustavljati radovednosti ter se približal stolu, na katerem so , tile razložene te krasote. Otipal jih je z rokami ter pobožal krasne , naši ve iz srebra, doeim je stal princ na drugi strani ter ga opazoval, i Pogosto se je zgodilo, da je princ ob pravem času obrnil svoje oči , nazaj in da je Pierrot prepozno umaknil svojo roko.	]
—	Pazi, — je vzkliknil mladi princ jezno, — pazi, Pierrot. Po- < kvaril boš moje hlače. Prepovedujem ti dotakniti se mojih hlač. <
Pierrot je skril svojo roko za hrbet ter se obrnil vstran, kot je i to že navada pri otrocih vseh narodov in vseh časov.	i
—	Nikar se ne jezi, — je rekla gospa princesinja proti svojemu • sinu, kojega obraz jc bil spačen od jeze. — Ce se bo Pierrot še en- * krat dotaknil tvoje obleke, ga bomo dali bičati.
Pierrot je izpreeir.nil svojo jezno kretnjo v pretečo ter rekel:
—	Monseigneur je princ, jaz pa sem vrtnar :n če mi princ ne bo t'.ovolil dotakniti se cjejrove obleke, mu tudi jaz ne bom dovolil igrati se z mojimi kurami. Jaz sem močnejši kot Monseigneur, on ve to dobro.
Komaj je izpregovoril te nespametne besede, ko ga je dojilja • princa, mali Pierrota, prijela za roko ter rekla:
—	Pierrot, ti pozabljaš, da je Monseigneur tvoj gospod, gospodar vsega, kar je v ^radu in krog gradu in da so vsled tega tudi tvoje kure njegove.
—	Kaj! — jc v/kliknil Pierrot — Jaz sem mislil, da je moj brat ...
—	Tvoj mlečni brat, da.	i;
—	Oe je moj brar. r»otem si morava deliti in če so moje kure nje-jrove, je tudi njegova obleka moja.
Dojilja mu je ravno hotela obtazložiti obliko med pravim bra- : torn iu mlečnim bratom, a mladi princ ji ni dal za to nobenega časa.
—	Nič se ne boj IMerrot. — jc rekel, — jaz se ne jezim nate, kajti kmalu me boš videl, na mojem lepem, velikem belcu. Jalial bom , na lov ter streljal jelene.	i
—■ Aha. — je vzkliknil drzni Pierrot z vsemi znamenji zaniče- j unja, — ti ne boš dolgo ostal na konju. Nekoč si Lote! jahati mo- • jega o*Ja a ta te je vrgel dol.
—	Da, a ilan«*s. — je odvrnil mladi princ z vsem dostojanstvom, katerega je bil sjto.solien. — danes pa predstavljam svojega očeta ter*' nebom padel. Razventega pa me bo konjušnik držal v naročju.
------- Naprej, naprt.7 — je rekla goepa princesinja, ki jc hotela napraviti konec sporu mrd obema mladičema. — naprej, obleeite pnn-ea. Že ena je in naši plemenitimi čakajo nestrpno. LfOiiet, dajte trobentačem znamenje za odhod.
V i^tem trenutku je bilo čuti rogove na dvoriščih in njih glasovi so prodrli v vse sobe in dvorane. Vsakdo je pohitel k svojemu svežin u in iz poči temu konju ter skočil v sedlo. Naprej so odšli gonjači ► svojimi psi. Nato pa so se postavili plemenitaši v špalir in poka« /al h; je vojvode de Enghien, sedeč na svojem belcu pred konjušni-k«mi in v spremstvu častnih dam in matere, ki je jahala za njim, se- , deva na vraucu. Poleg nje je jahala Vicomtes»a de Cambes, ki je sedela neizmerno ljubko v sedlu ter bila oboževanja vredna v svojih ^ Ženskih oblekah, katere je zamenjala za možko.
Gospo de Tourville so zaman iskali ljudje s pogledi. Že dva dni , je bilo na izpregled ter se je umaknila kot se je nekoč umaknil Aliil j v svoj šotor.
To sijajno kavalkado so sprejeli vsi z navdušenimi vzkliki. Ve- 1 čina plemenitaaev ni poznala niti princesinje, niti vojvode de Eng- 1 bien, kajti nikdar niso bil na dvoru in ves ta kraljevski blesk jim je t ostal tuj. Deček j« pozdravljal z mičnim smehljajem, princesinja * j dostojanstvom. Bila sta žena in sin onega, katerega so celo njegovi sovražniki imenovali prvega vojskovodjo Evrope. Tega prvega vojskovodjo Evrope so isti ljudje, katere je pri Lens rešil in katere je pri Saint Germain obvaroval pred uporniki, zasledovali ter vrgli v ječo. To je bilo več kot potrebno, da se vzbudi navdušenje. Navdušenje je tudi dospelo do najvišje stopnje.
Gospa prineejiinja je z velikimi požirski srebala vse te dokaze priljubljenosti. Na nekaj besed, katere ji je zašepetal v uho gospod I .ene rt, je dala znamenje za odhod in vsi so odšli skozi vrata, zastrm-žsa od vojakov polke Conde. Za lovci so se vrata, zopet zaprla in kot ua se te varnostne odredbe nezadostne, so ostali vojaki za ograjo in Švicarji so imeli strogo povelje spustiti noter le onega, ki je v sta-1 u Ogovoriti na tri vprašanja, iz katerih je obstajala parola.
Trenutek potem, ko so se vrata zopet zaprla, je bilo čuti lajanje p<»ov. ki je oznanjalo, da je jelen prepoden z ležišča.
Na drugi strani parka, nasproti zidu, katerega je zgradila Ana rie Montmorency, je stalo šest jezdecev, ki so gladili svoje konje ter n« očividno posvetovali.
Če je videl človek njih krasne nove obleke, njih dobre konje In blesteče oroije, se je moral nebote vprašati, kaj samnje tukaj ta od- '
Misel podonavske konfederacije.
*'Times" priobčuje zanimive podatke o nameri entente osnovati podonavsko ponfederacijo. Sir William Good, predsednik medza-' vezniške rep a raci j ske komisije na Dunaju, je sprožil misel, naj bi se v Vratislavi sestali zastopniki naslednjih avstrijskih držav, da se sklene med njimi gospodarska zveza. Glavni namen te zveze bi bil, da se Avstrija reši gospodar-' skega propada in tako prepreči i njena priključitev k Nemčiji. — 1 (Proti temu načrtu pa se je odloc-1 no izjavila Čeho-Slovaaka, ker bi ' vsa teža gospodarske obnove Av-1 stri je padla Da njo in ker bi od-• prava carinskih mej in valutno 1 edmstvo imelo za posledico zopet-no politično odvisnost naslednjih ■ držav od take gospodarske konfederacije. Češka rajši vidi priklo-5 pitev Avstrije k Nemčiji kot manjše zlo. 14Times" se s tem ne L strinja, zlasti je pa Francija, ki bi - rada Avstrijo sanirala na račun njenih sosednjih držav, vsa zaljubljena v misel konfederacije.
1