OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI vol. xxx. — leto xxx. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 1, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 191 DomaČe vesti Poroka V soboto 4. oktobra se bosta 'poročila Miss Molly M. Bence-lič, hčerka Mr. in Mrs. Vid Ben-celič iz 1187 E. 175 St., in Mr. John F. Ovsek, sin Mr. in Mrs. Martin Racečič iz 19900 Tyron-Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Jeromija ob devetih zjutraj, poročna slavnost pa bo v Tankotovi dvorani na Waterloo Rd. Novoporočencema naše čestitke! Stavbinski odbor Člane stavbinskega in upravnega odbora farme SNPJ se opozarja, da se jutri večer ob osmih vrši seja v Slov. del. down na Waterloo Rd. ter se prosi polnoštevilno udeležbo, ker je ve3 važnih stvari za rešiti. Prog. Slovenke Jutri večer ob pol-osmih se vrši re3na mesečna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članice so vabljene, da se udeleže polnoštevilno. Pogreb člane društva "V boj" št. 53 SNPJ se opozarja, da se po možnosti jutri popoldne ob 1. uri udeleži pogreba pokojnega člana Ludwig Ogrinc. Truplo leži na mrtvaškem odru v Že-letovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St. Amerika zagotavlja Poljsko, da ni "nemške nevarnosti" WASHINGTON, 30. septembra. — Zedinjene države so danes obvestile Poljsko, da se ji ni treba bati vsled sedanjih načrtov, da se obnovi nemško ekonomijo. Zagotovilo je bilo podano v zvezi s protestom Poljske z dne 24. septembra, s katerim je Poljska protestirala proti dvigu industrijske zmogljivosti v združeni anglo-ameriški zoni Nemčije. Državni podtajnik Norman Armour je v odgovoru na poljsko protestno noto odgovoril, da je naloga, da se uniči nemški Vojni potencial bila vedno izvrševana. Poleg tega je zopet ponovil ameriški predlog, da se sklene 40-letna pogodba, ki bo jamčila Evropi, da se "ne bo oživelo nemški militarizem." Armour je poudaril, da je ta predlog bil sprejet kot osnova sporazuma s strani Anglije in Francije, ne pa s strani Sovjetske zveze. Glede odločitve, da se dvigne zmogljivost nemške industrije, P& je Armour v svojem odgovo-fu pojasnil, da je do te odločitve Zedinjenih držav in An-Slije prišlo, ker da Sovjetska zveza, ki je okupirala vzhodno Nemčijo, ni hotela obravnava ti Nemčijo kot ekonomsko enoto. Izzivalci incidenta v Lanišču pred sodni j o V Pazinu se bosta zagovarjala duhovnika Ukmar in ček BEOGRAD, 30. septembra—Duhovnika Jakob Ukmar in Štefan Ček se bosta zagovarjala na obravnavi, ki se bo vršila v Pazinu, za izzivanje incidenta v Lanišču. Oba duhovnika sta obtožena, da sta širila lažnjive vesti z namenom, da izzoveta nemire. Poleg tega je duhovnik šte-' sprejeti v članstvo organizacije Z. N. fan Ček obtožen, da je za časa ip^I^; 4. • t okupacije sodeloval z nemško j Jeman komando in širil protinacional-no propagando za časa nemške okupacije kot tudi zaradi propagandnega dela proti novemu socialnem uredu v Jugoslaviji. Partizani niso smeli biti botri pri birmi Do incidenta v Lanišču je prišlo 24. avgusta, ko sta bila napadena dva duhovnika, od katerih je eden bil ubit, drugi (sedaj obtoženi Jakob Ukmar) pa ranjen. Vatikan je naznanil, da so vsi tisti, ki so sodelovali pri na- TRUPLA PADLIH VOJAKOV BODO PRIPELJANA NAZAJ V DOMOVINO NEW YORK, 80. septembra. — Prva trupla padlih ameriških vojakov bodo pripeljana iz Evrope 2(i. oktobra, izjavljajo uradniki ar-niadne luke v New Yorku. l.a,dja "Joseph V. Connolly" bo pripeljala trupla vojakov, ki so padli v bitki na Bul^u. Prva trupla ameriških vojakov iz Azije pa bodo dospela \ S a n Francisco dne 10. oktobra, ko bo ladja "Hondo Knot" prijMjIjala 3,500 vojakov, ki so padli pri Pearl Harbor-j". FLUSHING, N. Y., 30. sept. — Nova dežela, ki je bila ustvarjena po delitvi Indije, muslimanski Pakistan, ter majhna kraljevina Jeman, bosta danes v organizaciji Združenih narodov zavzeli svoje sedeže in tako zvišali članstvo organizacije na 57 dežel. Obe deželi sta bile sprejeti v padu v Lanišču bili izobčeni iz 1 času ko ae vodijo ostre disku- cerkve, Cerkvene oblasti v Trstu so zanikale jugoslovanske obtožbe, da duhovniki" niso hoteli dovoliti, da bi partizani, ki so sa borili proti nacistom, bili botri ob priliki birme. FILIPINI SKLENILI PRIJATELJSKI PAKT S FRANCOVO ŠPANIJO MANILA, 28. septembra. — Filipinski podpredsednik in zunanji tajnik Elpidio Quirino in! njo svojo grožnjo, da bo popol španski minister za Filipine' noma spremeni svojo zunanjo Teodomiro de Aquilar sta obe-'politiko, namreč, da se bo name- sije glede sprejetja v članstvo ostalih dežel, ki so vložile prošnjo in sicer Italije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Finske. Zedinjene države želijo, da bi v članstvo bile sprejete samo Italija in Finska, dočim se Sovjetska zveza zavzema tudi za ostale. Pri borbi glede sprejema v člo.nst. ■■ organizacije Združenih narodov je Kina dobila prvo priliko, da postavi na preiskuš- lodanila skupno izjavo, v kateri je rečeno, da nova špansko-fi-lipinska pogodba o prijateljstvu ni v nasprotju z resolucijo organizacije Združenih narodov, (ki je urgirala članice, naj pretrgajo diplomatične stike s fašistično Španijo). Abuilar je izjavil, da resolucija. ZN ne predvideva, da se prekinejo diplomatični odnošaji s Španijo in poudaril, da so nekatere dežele odpoklicale načelnike svojih misij, da pa so v Španiji pustil svoje vršilce di-plomatičnih poslov. V nekaterih slučajih pa so poslanci posameznih dežel ostali v Španiji, dočim je Bolivija pred kratkim odprla v Madridu svoje poslanstvo. sto na Zedinjene države, opirala na Sovjetsko zvezo. Kitajski delegat v Varnostnem svetu je navzlic ostri ameriški opoziciji proti sprejemu Romunije opozoril, da bo Kina glasovala skupaj s Sovjetsko zvezo ?a sprejem Romunije v članstvo. nemci zaplenili krompir v dveh zonah FRANKFURT, 30. septembra. — Nemški ekonomski svet za ameriško in angleško zono okupacije je zaplenil vds pridelek krompirja v obeh zonah kot nujnostno mero. Stroge kazni bodo naložene na osebe, ki bodo krompir prodajale na črni borzi. Če z načrtom za "prostovoljno štednjo" ne bo šlo, bo lahko hrana racionirana bidault bo jutri zaprosil za pomoč NEW YORK, 30. septembra. Francoski zunanji minister George Bidault bo jutri odpotoval v Washington, kjer bo imel konferenco z visokimi ameriškimi uradniki glede ekonomske pomoči Franciji. Neki član francoske grupe je izjavil, da tej priliki obiskal tudi predsednika Trumana. Glede ekonomskega položaja Francije pa je Bidault imel že en pogovor z državnim tajnikom Mar-shallom. WASHINGTON, 30. septembra—Delavski tajnik Schwellen-bach je danes namignil, da bo uvedeno racioniranje hrane, če prostovoljna kampanja za štednjo s hrano ne bo zadostila potrebe stradajočega ljudstva v inozemstvu. Schwellenbach je izjavil ob priliki sestanka posebnega odbora, ki ustvarja program, da se podpre apel predsednika Trumana za štednjo s hrano, da bo od uspeha predsednikovega apela odvisno, če se bo podvzelo bolj drastične mere. "Upam pa, da bo v veliki večini ljudstvo naše dežele podprlo bolj drastične mere, celo racioniranje neke hrane, če sedanji sistem (za varčevanje) ne bo uspešen," je rekel delavski tajnik. Schwellenbach se celo nada, da bo program za štednjo s hrano bil obenem tudi udarec draginji. Na ta način, kot misli v petek se pričnejo pogovori glede italijanskih kolonij LONDON, 30. Sept. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Sovjetska zveza sprejela povabilo za sodelovanje na konferenci štirih velikih sil, kjer se bo odločalo o usodi italijanskih kolonij. Obenem je predstavnik dal vedeti, da se bo konferenca pričela v petek. Prva naloga štirih velikih sil bo, da se sestavi posebno komisijo, ki bo ugotovila politično stališče prebivalcev kolonij — Libije, Eritreje in italijanske Somalije. Ameriški državni oddelek je poslal že preteklega junija dva predstavnika za to posebno komisijo, ki bo zasIiSala posamezna plemena in politične skupine V kolonijah. To delo bo vzelo najmanj tri ali pa štiri mesece. Na konferenci se bo tudi odločilo, katere dežele so zainteresirane glede usode bivših italijanskih kolonij in upravičene, da se jih zasliši predno se to vprašanje končno zapečati. Veruje se, da bosta Francija in Rusija vztrajali, da se kolonije vrnejo pod italijansko upravo v okvirju poverjeništva pri Združenih narodih. Zedinjene države pa so že enkrat svetovale, da se ustanovi skupno, poverjeništvo za kolonije Združenih narodov. Egiptska vlada je že obvestila, da bo zahtevala mejne spremembe pri svoji meji z Libijo, dočim je Abesinija vložila zahtevo za priključitev Eritreje in italijanske Somalije k Abesini-ji. Burke in Ness zmagala pri primarnih volitvah Ne gre za principe ampak za petrolej, pravi Henry Wallace Schwellenbach, se bo "naša ekonomija ojačila istočasno, ko se bo pomagalo Evropi." Predsednik Truman bo jutri imel sestanek s svojim' kabinetnim odborom za hrano in s predsednikom odbora državljanov Charles Luckmanom. V vladnem odboru se nahajajo tajnik Marshall, Harriman in Anderson, ki so že obvestili predsednika, da bo v tekočem letu manj žita na razpolago za zunanjo pomoč, kot pa ga je bilo lansko leto. Truman je imel konferenco s 70 uredniki časopisov, katere je zaprosil za sodelovanje pri kampanji. Pojasnil jim je položaj v Italiji in Franciji. Predsednik senatnega odbora za zunanje odnošaje Vandenberg je sklical sejo odbora za 10. novembra, na kateri bo razmotri-vano o predsednikovem predlogu, da se odobri $580,000,000 za zimsko pomoč Evropi. DELEGAT Z. N. OKRCAL ANGLEŠKO VOJAŠKO UPRAVO v PALESTINI NEW YORK, 30. septembra— Na konferenci United Jewish Appeal, ki se je vršila tu, je delegat posebne komisije organizacije Združenih narodov, ki je vršila preiskavo v Palestini, in sicer dr. Jose Garcia, ostro napadel angleško vojaško vladavino v Palestini. Garcia je izjavil, da se ne da opisati, kaj se vse v Palestini godi. "Moj prvi vtis je bil, da je Palestina ogromno koncentracijsko taborišče. Zadnjih 25 let sem se boril proti diktaturi v moji lastni deželi, bil pa sem iz-nenaden, ko sem v Palestini našel vse znake vojaške diktature: tanke, barikadirane ulice, stroge ukrepe, in ljudstvo, katero vojaške oblasti zapirajo." Garcia je izjavil, da ni mogoče razumeti protislovlje, zakaj Anglija, ki lahko uporablja svojo vojaško silo za zatiranje, ne more to silo uporabiti za osvobo-jenje. BOSTON, 30. septembra. — V govoru, ki ga je imel'v bostonski Areni je bivši podpredsednik Zedin jenih držav Henry A. Wallace izjavil v zvezi z ameriško zunanjo politiko, da se "uporablja vse znane metode propagande, da se dobi podporo za v osnovi gnilo politiko". Wallace je izjavil, da so ljudje, ki oblikujejo ameriško zunanjo politiko, prav malo v skrbeh za "civilne svobodščine" navzlic temu, da "nas želijo mobilizirati pod to zastavo." "Ali je omejevanje civilnih svobodščin v Sovjetski zvezi kar skrbi tiste, ki oblikujejo ameriško zunanjo politiko? Mislim, da ne. Mi objemamo Perona. Mi oborožujemo ostale diktatorje Južne Amerike. Mi dovoljujemo, da v Ameriki izdelano orožje zatira Indonezijce, brez da bi okrožali nizozemsko vlado. Wallace je izjavil, da se ljudstvo Azije in Evrope ne da voditi za nos. "Oni vedo, da se mi v Grčiji in na Srednjem vzhodu zanimamo za petrolej ne pa za principe. Wallace je apeliral, naj se z organizirano silo vzame kontrolo nad deželo iz rok Wall Streeta. župan je dobil 47 odstotkov glasov; Pucel je navzlic porazu dobil veliko število glasov DEBATE V IRANSKEM PARLAMENTU SE KONČALE S PREPIROM TEHERAN, 28. septembra. — Iranski premier Ahmad Gha-van Ea Sultaneh je s člani svoje vlade zapustil parlament, ko ga je opozicija napadla, da nima pravice, da se pogaja s Sovjetsko zvezo glede iranskega petroleja. Opozicija, ki se je borila proti ratifikaciji petrolejskega sporazuma, po kateremu bi Sovjetska zveza dobila 51 odstotkov petrolejskih vrelcev v severni provinci Azerbajan, je obtožila predsednika, da je v zvezi z zunanjimi interesi. Neki član opozicije je svetoval, da se ustanovi nacionalno družbo za izkoriščanje iranskih virov, ki bo prodajala iranske produkte, kateri koli tuji sili. Seja parlamenta je morala biti prekinjena vsled nemirov in splošnega prepira, pri katerem so sodelovali tudi časnikarji. Sovjetski časopis "Pravda" je v zvezi s poslednjimi dogodki v Iranu priobčil iz glavnega mesta Azerbajana, Tabriza" da se vršijo masovne aretacije oseb, ki so obiskovale Sovjetsko zvezo ali pa bile v poslovnih odno-šajih s sovjetskibi organizacijami. "Pravda" pravi, da so se te represalije začele na ukaz polkovnika Norman H. Schwartz-kopfa, ki je ameriški direktor iranske žandarmerije. Ameriški senatorji ne bodo vršili "preiskavo" v Rusiji Pri včerajšnjih primarnih volitvah sta bila nomini-rana za kandidata za županski urad v Clevelandu sedanji župan Thomas A. Burke in bivši varnostni direktor Eliot Ness, dočim je tretji kandidat Edward Pucel bil poražen. Burke je dobil 72,411 glasov,*---—- Ness 47,080,' Pucel pa 35,389. Velika zmaga Burke-a, ki je dobil 47 odstotkov vseh glasov, ni bilo nobeno presenečen je, pač pa je presenetil Edward Pucel, ki je sicer bil poražen, toda je dobil večje število glasov, kot pa so celo njegovi lastni podpirate! ji pričakovali. Ness je ostal daleč za Burke-om in splošno prepričanje je, da bo pri volitvah, ki se bodo vršile 4. novembra sedanji župan Burke zmagal brez težav. Svet C, i. O. urgiral, da se porazi Nessa Cleveland Industrial Union Council, ki ni pri volitvah podprl ne Burkea, ne Pucela, je urgiral, da se porazi republikanskega kandidata Nessa. Sedaj, ko je Pucel poražen, Ness računa, da bo dobil glasove, ki so bili oddani za Pucela, pri volitvah 4. novembra, toda splošno prepričanje je, da jih ne bo mogel" dobiti tudi če bi Pucel to želel. Burke je zmagal v 25 od 33 vard, dočim je Ness zmagal v vardah 11, 12, 17, 18, 19 in 20, Pucel pa v 10. in 23. vardi. Senator Taft ni popularen v Clevelandu Primarne volitve, če kaj, so dokazale, da senator Robert Taft še vedno ni popularen v Clevelandu in da se je župan Burke izkazal za enega najbolj močnih demokratskih uradnikov na Srednjem zapadu. Volitve so bile zelo mirne in v nekaterih vardah celo nezanimive. Volilci 13. varde se na primer niso mogli odločiti do zadnjega časa, za katerega kandidata bi volili. Tam je Burke dobil 25 glasov, Ness 25, Pucel pa 26. Pri volitvah za mestni svet zmagala v 32. vardi Vehovec in Boyd Pri volitvah za mestni svet (councilmene) so večinoma zmagali "stari veterani" z izjemo treh slučajev. Presenetljiv uspeh je pokazal bivši councilman Anton Vehovec, ki je v 32. vardi dobil 1,000 glasov več kot pa njegov najbližji proti-kandidat William Boyd. WASHINGTON, 30. septembra. — Ameriški senatorji, ki bodo odšli na turo po Evropi, niso dobili dovoljenje, da lahko obiščejo tudi Sovjetsko zvezo. Senator Bridge, ki je predsednik senatnega odbora za določanje izdatkov, je izjavil, da Rusija ni senatorjem dala dovoljenje niti, da obiščejo ameriško ambasado v Moskvi. Grupa senatorjev bo odpotovala v Evropo prihodnji teden. V uradnem odgovoru na prošnjo, da se jim odobri viza za obisk Sovjetske zveze, je sov-jetskd zunanje ministrstvo izročilo državnemu oddelku sledeči odgovor: "Ker Sovjetska zveza ni dežela, ki bi mogla biti predmet preiskave od strani senatorjev, ki jo želijo obiskati, mi smatramo, da njihovo potovanje ni primerno." Bridge je izjavil, da je ameriški ambasador Walter Bedell Smith še enkrat zaprosil za vi-zo in poudaril, da bodo senatorji "preiskali samo ameriško ambasado v Moskvi." Tudi ta druga zahteva je bila zavržena. krušni odmerki v španiji znižani MADRID, 30. septembra. — Vsled pičle žetve in pomanjkanja inozemskega denarja, bodo jutri v drugič"znižani krušni odmerki v Madridu. amerikanci v pogajanjih za poljski krompir VARŠAVA, 28. septembra. — Šest predstavnikov ameriške vojaške vlade v Berlinu, je včeraj dospelo v Varšavo, kjer bodo vodili pogajanja za odkup 100,000 ton krompirja in ostale zelenjave za uporabo v ameriški okupacijski zoni Nemčije. mussolinijevo truplo je v zedinjenih državah, pravi žena diktator.ia NAPOLI, Italija, 30. sept. — Vdova italijanskega fašističnega diktatorja Rachela Mussolini je danes izjavila, da ji je neki "ameriški major" zagotovil, da se truplo njenega moža, Benita Mussolinija, nahaja v Zedin jenih državah. Mussolinijeva vdova je povedala nekemu italijanskemu časnikarju, da ne verjame v vesti, da je policija ponovno našla truplo diktatorja, ko je bilo ukradeno iz groba v Milanu. Glede svojega življenja v Italiji je Mussolinijeva žena rekla, da je imela velike težave in da jih verjetno ne bi mogla premagati, če bi ne bilo velikodušnih Američanov, ki so ji, kot pravi, "pogosto pošiljali pomoč". Imena teh Američanov pa ni hotela razkriti. Nov grob anna maurich Danes zjutraj je preminila Mrs. Anna Maurlch, stanujoča na 663 E. 160 St. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. v egiptu se širi epidemija kolere KAIRO, 29 septembra. — Ministrstvo za javno zdravje poroča, da so se pojavili novi slu-paji kolere širom Egipta in sicer 74. Dva slučaja kolei'e sta poročana iz Kaira, dočim je za kolero umrlo 12 oseb v provinci Caliubia. Zunanje dežele so poslale zdravila in ponudile pomoč pri spodbijanju epidemije. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) ——_ For Half Year—(Za pol leta) —-—-- For 3 Months—(Za 3 mesece) -—_ 1. oktobra 1947 -$7.00 - 4.00 - 2.30 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) -- For 3 Months—(Za 3 mesece) —- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)--—-$9.00 For Half Year—(Za pol leta) -—-5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918'at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. TOREJ MIHA KREK JE TUDI PRIRAJŽAL . . . Zgodovinski datum 27. septembra bo v analih naše clevelandske reakcije, ki se zbira okrog A. D., zapisan z zlatimi črkami. Znani.dr. Miha Krek, ki ga je ljudsko sodišče v Sloveniji obsodilo na 15 let ječe in ga označilo za vojnega zločinca, je torej srečno primahal v Ameriko. V petek večer je A. D. "veselo iznenadila" brzojavka, da je Miha Krek na poti v Cleveland in "da naj ga počakamo na postaji." Zamislite si, kakšno prijetno presenečenje! Živa duša ni pričakovala, da bo "gospod minister" slovenskih beguncev in izdajalcev tako naglo in brez vsakih ceremonij dospel v to deželo, v kateri se zadnje čase zbirajo tudi Mihe Kreki drugih narodnosti, kot so dr. Maček, Dimitrov, Nagy itd., itd. No, no... "Pred enim tednom niti sam ni vedel, da bo šel v Ameriko," pravi A. D. in pristavlja, da je v četrtek zjutraj sedel v letalo v rimskem letališču in v soboto zjutraj pa je "bil .že med nami." Ob takih prilikah je seveda splošna navada, da se še enkrat pojasni, kdo je prav za prav ta "voditelj slovenskega naroda," ki ga je slovenski narod označil za zločinca. A. D. pravi, da je Miha Krek odšel iz Jugoslavije ko je Hitler napadel Jugoslavijo, ker da "doma v ječi nacijev bi ne mogel ničesar storiti za svoj narod." Skratka Miha Krek jo je ucvrl iz Jugoslavije, ko je jugoslovansko ljudstvo bilo postavljeni iia najtežjo preiskušnjo v celi svoji zgodovini. Tam pa so ostali voditelji, ki so se zavedah, da baš "doma v ječi nacijev lahko nekaj storijo za svoj narod." A. D., vzradoščena, ker se "gospod minister" nahaja med nami, pravi pri pojasnjevanju življenjepisa tega "velikega človeka," da so ga "zavezniki priznali za legalnega zastopnika Slovencev in kot takega ga še danes priznajo." Pristavlja še: "Tudi mi ga kot takega priznamo in priznali ga bomo, dokler si ne bodo Slovenci izbrali drugega." Znano je, da je gospod minister bil kot "voditelj slovenskega naroda," svoječasno minister v kraljevski vladi svo-ječasnega kralja Petra in da je bil podpredsednik te vlade leta 1942, ko je imel tisti znameniti govor, o katerem bomo govorili pri koncu tega članka. Ce A. D. pripozna "gospoda ministra" Miho Kreka "kot legalnega zastopnika" Slovencev, kakšni vražji razlog ima, da ne bi pripoznala tudi kralja Petrčka, ki je tudi "narodni voditelj,"-za legalnega zastopnika jugoslovanskega ljudstva? Kot znano, je s Petrom obračunala ista sila, ki je obračunala tudi "z gospodom ministrom." Seveda moramo posvetiti tudi z naše strani posebno pozornost temu "gospodu ministru" kraljevske jugoslovanske vlade, ki prihaja tako nenadoma v Ameriko, da kar z brzojavko urgirajo, "naj ga počakamo na postaji." Nam je še živo v spominu kako so pri A. D. izražali dobrodošlico tistim predstavnikom slovenskega ljudstva, ki so ostali v ječi nacijev in se v tej ječi borili za svobodo svojega naroda. Spominjamo se, kako je A. D. kot kača v precepu zasikala, ko sta med nas clevelandske Slovence prišla dr. Slavko Zore in pa dr. Stane Krašovec. Spominjamo se kako je A. D. dala duška svoji "visoki kulturi" in "krščanski morali" ko sta med nami bila dr. Neubauer in Nada Krajgerjeva. (Od takrat je ta urednik A. D. ostal ovekovečen v tisti znani "Nekomu v album" kot izrazit primer ženina v družbi regijajočih dolgoušnikov!) Well, v sredo večer (danes) ob 8. smo vsi vabljeni, da slišimo "tega poslanca slovenskega naroda," ki bo, kot nas zagotavlja A. D., "odgovoril na vsako zastavljeno vprašanje." Ne da bi zastavljali že sedaj neka vprašanja (vemo, da odgovora na njih dobili ne bomo), toda na nekaj bi radi spomnili "gospoda ministra." To je njegov govor, ki ga je imel 10. maja leta 1942 ko je bil podpredsednik jugoslovanske kraljevske vlade v Londonu. Tako le je takrat povedal med ostalim: "Kot gobe po dežju rastejo razni predlogi o preoblikovanju bodoče Evrope, zlasti Srednje Evrope. Imam trenutno pred očmi posebej tiste propagandiste, ki si prizadevajo, da bi pod plaščem katoliške vesoljnosti rešili Nemčijo in njene pomagače pred končno obsodbo in kaznijo a na račun drugih narodov; tiste, Jfi se trudijo, da bi zase- UREDNIKOVA POŠTA v nedeljo vsi na ples podružnice št. 48 SANSa! Cleveland, O. -— V nedeljo 5. oktobra bo podružnica št. 48 SANSa priredila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. svojo plesno veselico, na katero vabim vse prijatelje in člane te naše progresivne organizacije. Za ples bo igrala dobro znana godba John Zalarja, dočim bo odbor preskrbel za okrepčilo. Upam, da se vsi zavedate kako važno je, da ohranimo med nami SANS in kako potrebno je, da vsako podružnico podpremo ko prireja te prireditve, ki imajo poleg zabavnega značaja tudi namen, da jačajo našo organizacijo SANS. Dolžnost slehernega naprednega Slovenca in Slovenke je, da se udeleži te prireditve. Pa ne samo to, potrebno je tudi, da pošljete na ta ples Vaše sinove in hčere, ki se bodo gotovo dobro zabavali v naši družbi. Res je, da zadnje čase ni več toliko tistega velikega navdušenja, ki smo ga pokazali za vse takšne prireditve in da je vsled tega tudi blagajna posameznih podružnic prizadeta. Toda sedaj že nastopa sezona jesenskih in zimskih prireditev in upamo, da se bo v tem oziru položaj izboljšal. Kmalu se bo pričelo z načrtnim delom pri SANSu, od katerega bo imela največ koristi baš naša mladina. Vsi vemo, da je posebno potrebno pridobiti mladino za naše lastne ideale in jo očuvati, da ne pade pod vpliv sil, ki mladino samo zavajajo, jo uničujejo in odtujujejo. Zato smo smatrali, da bo najboljša ustreženo tako starejšim kot mlajšim, če se priredi takšno plesno veselico, pri kateri se bo naša mladina zabavala, obenem pa da bomo tudi sami imeli dosti prilike za našo lastno zabavo in za naše pogovore. Upam, de ne boste pozabili na dan 5. oktobra, ampak da boste prav gotovo prišli v Slovenski delavski dom na našo plesno veselico, še enkrat pa apeliram, da tudi vaše sinove in hčere nagovorite, naj posetijo ta naš ples! Brkin. roke in nama priredili tako lepo presenečenje (surprise party). To je bil 21. septembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Bilo je resnično presenečenje, ker nama se niti sanjalo ni, da se plete kaj takega za naju. Ponudili so nama vstopnice za Clam Bake, ki ga bo napravil Marquette Night Shift, kot so imeli dve leti preje. Tako sva kupila tikete v veri, da bo res Clam Bake. Ko pa prideva v dvorano pa zakričijo vsi: "Surprise!" Skoro bi se sesedla, menda sva spreminjala barve ker so nama hitro ponudili stole, da sva sedla. Ko so naju slikali, je bila ponovna poroka, ter sva si prisegla zvestobo za prihodnjih 25 let. Za ^tovariša in tovarišico pa sta bila Mr. in Mrs. Albert Ule. Nato se je vršila pojedina, za katero gre vsa čast in' priznanje kuharici Mrs. Klemenčič iz Addison Rd. Potem pa je bila zabava in ples pozno v noč. Za ples so igrali Albert (Tini) Ule, Andrew Lie in Edvyard Jurato-vec. Igrali so, da smo se vrteli, da je bilo veselje. Dragi prijatelji! Težko je najti primernih besed, da se dovolj zahvalim vsem vam, ki ste se odzvali vabilu najinih hčerk ter nas počastili s svojo navzočnostjo. Ta dan nama bo ostal v spominu kot eden najlepših v najinemu življenju. V radost in ponos je bilo nama, ko sva 'zagledala tako veliko število prijateljev, ki so nama želeli srečo in zdravje. Hvala vsem dekletom, ki so stregle gostom, in toča jem, ki so točili zlato kapljico. Zahvalo naj prejmeta tudi najini hčerki Josephine Skedel in Mrs. Louise Travarca in zeta, ki so se toliko trudili pri prireditvi. Ponovna hvala vsem za vse! V enakih slučajih bova pa vedno pripravljena se odzvati in povrniti po najboljši moči. Sprejmite vsi najlepše pozdrave! Mr. in Mrs. Joseph in Louise Ule 18805 Muskoka Ave. Zahvala V prijetno dolžnost si šteje« va, da se tem. potom iskreno zahvaliva vsem našim dragim prijateljem, ki so naju počastili za 25-letnico najine po- "Hula Dance" v Euclidu Cleveland, O. — "Progresivne Slovenke" krožek št. 3 v Euclidu bodo priredile svojo prvo plesno veselico v tem letu in sicer 5. oktobra. Godba Johnny Vadnala, ki bo igrala za ples bo vsekakor nekaj novega za naš krožek. Naša članice so odločile, da se ta veselica imenuje "Hula Dance". Da, vsi že govorijo o plesu, ki obeta veliko zabave vsakemu. j ali med katoliške in nekatoliške slovanske narode neza-upanje, ki bi ga potem izrabili za svoje proiislovansko politične špekulacije." "Narod naš je sedaj v neizprosnem boju za svojo svobodo, za življenje, za obstanek. Naša domovina je vsa krvava. Grobovi tulijo. Svet okoli nas—nemški, madžarski, italijanski je naš človeški krvnik. V tej usiljeni nam borbi za samoohranitev smo in moramo biti jasni in odločni. Za primer navajam, kar se je zgodilo na nekem kongresu katoliških časnikarjev v zadnjih dneh. Naš zastopnik g. minister dr. Kuhar je odklonil sodelovanje, ker so se kongresa udeležili tudi zastopniki avstrijskih Nemcev in Madžarov. Imel je svoji dve predavanji na kongresu šele potem, ko so se imenovani odstranili." Pri koncu pa je sedanji "narodni voditelj" dr. Miha KreW spregovoril tudi naslednje besede, ki naj si jih posebno urednik A. D. dobro zapomni, kajti izgleda, kot da so nalašč namenjene njemu in raznim "zaplotnikom": "Ali, ker je jasno kot dan, da je zato potrebna najprej zmaga, zmaga nad ■ neusmiljeno brezobzirnim sovražnikom, ki hoče naš narod izbrisati z obličja zemlje, po zmagi pa svobodna, složna, močna narodna država zato bomo odločno odbijali vse grabežljive volkove, tudi tiste, ki preoblečeni v ovčje oblačilo katolištva preže kako in kdaj bi nas požrli." * Tako je govoril tistega davnega leta 1942 "gospod minister" in od A. D. priznani "voditelj slovenskega naroda," ki bo danes govoril v dvorani pod cerkvijo sv.^Vida. Bog, kako se časi spreminjajo! Kako se v naši solzni dolini vršijo spremembe, kako se v par kratkih letih "gospodi ministri" kraljevskih, vlad spreminjajo v čisto navadne na 15 let ječe obsojene "narodne voditelje!" Vršil se bo v prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. Vstopnina je samo 65 centov. Serviralo se bo okrepčila, torej kar pridite s svojimi prijatelji in pomagajte do velikega uspeha! Zvečer se bo žrebalo 3 nagrade. Srečke so po 10 centov vsaka. Naš krožek št. 3 v Euclidu napreduje zelo dobro od kar se je začela kampanja za dobivanje novi^h članic. Seje poseča 50 in celo večje število članic. Ustanovljeni so tudi novi krožki in sicer prvi v West Al- lis, Wis., kjer so progresivne žene pokazale veliko razumevanje. V nedeljo 28. sept. so imele svojo prvo prireditev, da si ustanovijo sklad. • V Chicagi pa je na ustanovni seji bilo prisotnih 72 progresivnih Slovenk. To je bil največji sestanek. Kar se pa tiče John-stowna bomo o temu slišali pozneje. ' Želim, da bi vsi novoustanov-i Ijeni krožki lepo napredovali. I Josephine Zakrajšek bo po-I dala poročilo o novih krožkih I na seji glavnega odbora "Pro-igresivnih Slovenk". Mary Ster, tajnica krožka št. 3. ŠKRAT DE GASPERIJEVA VLADA-KOLONIALNA VLADA (Ponatis iz "Soče"-:—glasila beneških, goriških in kanalskih Slovencev) Notranjepolitični in zunanjepolitični položaj italijanske republike je danes v znaku borbe med političnimi strankami, ali bo Italija po strahovitem padcu, ki ga je povzročil fašizem zopet vstala kot neodvisna demokratična država, in se uvrstila med napredne in miroljubne države ali pa bo postala plen gospodarskih zavojevalcev vojnih hujskačev, ki jim ni do miru v svetu. Italijanski narod si v ogromni večini želi mir, neodvisno napredno republiko, obnovo porušene domovine, pravično agrarno reformo, napredne socialne zakone, uničenje ostankov fašizma. Reparacije naj gredo v breme onih, ki so vojno povzročili in imeli od nje velike zaslužke, ne pa da jih plačajo mali posestniki, obrtniki in že itak osiromašeno delavstvo. Vsa ta vprašanja so v raznih zasedanjih italijanske konstituante in v vsem javnem življenju republike privedla do ogorčenih borb, kjer se je jasno' pokazala razlika med naprednimi in reakcionarnimi strujami. Do viška politične napetosti je prišlo prav pri razpravi o ratifikaciji mirovne pogodbe v parlamentu. Predstavniki vaeh naprednih strank in struj so ostro napadli De Gasperijevo vlado, njeno notranjo in zunanjo politiko. De Gasperijeva vlada ni dosedaj izpolnila niti ene obljube, ki jih je dala za časa volitev; pač pa nasprotno namerava uničiti male obrtnike, male posestnike in delavce z izrednimi davki in ohraniti nad-oblast novih in starih bogatašev. Dosledno ščiti tudi fašistične kriminalce ali jih pa obsoja na smešno nizke kazni. Predstavni k i demokratičnih strank z upravičenostjo napadajo De Gasperijevo vlado, da ni vlada italijanskega naroda, temveč protiitalijanska. Temu dosledno vodi De Ga-speri tudi zunanjo politiko. Iz vlade je po ukazu svojih dolarskih gospodarjev odstranil zastopnike demokratičnih strank, da bi na ta način brez vsakih ovir vodil tako zunanjo politiko, ki odgovarja interesom Washingtona in Londona, proti interesom italijanske republike. Zahvaljujoč De Gasperiju, je Italija danes padla na nivo Turčije in Grčije in se vpregla v voz vojnih hujskačev. Z vsemi silami je De Gasperi pohitel, da bi uvrstil Italijo v zapad-ni blok, da bi trumaniziral državo, učvrstil položaj svoje stranke, v katero so prilezli vsi ostanki bivšega režima in mo-narhisti. Vsi dogodki zadnjih dni, posebno razprava o ratifikaciji mirovne pogodbe in o zunanji politiki jasno dokazujejo, da kancelarjeva vlada skuša pori-Wti italijansko republiko na nevarno pot popolnega kolonialnega suženjstva. Zato se je De Gasperiju mudilo z ratifikacijo mirovne pogodbe ne zaradi tega, ker, je to v interesu Italije, ampak samo zato, ker sta tako zahtevali Amerika in Anglija. Pri razpravi o zunanji politiki je prišlo tudi na dan, da je De Gasperi sabotiral in odbijal pri pariških mirovnih pogajanjih vsak direktni sporazum z Jugoslavijo o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe sosedni državi. Italijanske demokratične množice in njih predstavniki se pa ogorčeno borijo, da bi izvlekli republiko iz tega blata, da bi Italija postala neodvisna in miroljubna država, prijateljica vseh demokratičnih narodov. Da bi to dosegli, so si vse italijanske demokratične stranke sedaj zadale nalogo, da čim prej zrušijo De Gasperijevo "črno vlado" in da se pripravijo na nove volitve spomladi leta 1948, ko bodo ljudske množice dale svoj glas tistim predstav-nijtom, ki se borijo za pravice italijanskega naroda, za učvrstitev republike in njenega ugleda doma in v svetu. Primorske vesti Protiljudski značaj conskega in ol)činskega sveta Kakor celotna civilna uprava v coni A, tako sta nastala tudi conski in tržaški občinski občinski svet na podlagi znane odredbe št. 11, ki je odvzela izvršno moč po ljudstvu izvoljenim narodno osvobodilnim odborom in vzpostavila nove organe javne uprave. Kjer pa to ni bilo mogoče, je postavila Zavezniška vojaška uprava*vojaške guvernerje. Stališče conskega in občinskega sveta v Trstu vsebuje v sedanjem položaju namere, ki težijo k predpripravam za ustvarjanje bodočih pozicij, s katerih naj bi bilo mogoče sabotirati pravilno poslovanje in normalno življenje Samostojnega tržaškega ozemlja ter celo ogrožati njegov obstoj. Nadaljnji dokaz služenja proti-Ijudskim interesom je manevriranje potom italijanskega nacionalističnega tiska, ki predstavlja one politične skupine, ki jim pripadajo člani obeh svetov. Ta italijanski nacionalistični tisk se zadnje dni bori z vsemi sredstvi in argumenti proti vstopu predstavnikov Slovansko-itali-janske antifašistične unije v te i organe. Ni jim prav, da bi ime-I lo slovensko ljudstvo svojo be-j sedo pri reševanju vprašanj Sa-j mostojnega tržaškega ozemlja. Prav radi bi izolirali delavske in kmečke množice ter jih odri-, nili od sodelovanja pri javni i upravi. To stališče daje obema 1 svetoma izrazit nedemokratičen i in protiljudski značaj. Vseka-j kor je bodoče sodelovanje Slo-i vansko-italijanske protifašistične zveze odvisno v marsičem ^ od odgovornih organov Zavez-i niške vojaške uprave. j Ali ste naročnik "Enakoprav' nost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" I Izbira neveste Stara tetica Emilija si je nadela nalogo, da preskrbi nečaku Branku primerno nevesto. Ko je izbrala, je uredila tako, da bi jo nečak videl, ne da bi bodoča nevesta o tem kaj vedela. Branko (po ogledu): "Kaj, tako grdo žensko mi hočeš naložiti na hrbet? Vrhu vsega pa še šepa. Tetica, kaj ona vedno šepa?" Teta: "Nikakor ne, dragi Branko, nego samo takrat, kadar hodi ..." Deževalo je v vino Gost: "Vaša kislica je od samega vraga!" Gostilničar: "Oprostite, zaradi neprestanega deževja je letošnje vino sploh slabše!" Gost: "No, v vaše vino je moralo še posebno močno deževati. # Kako ljudje umirajo Diplomat — je odpoklican. Učenjak — oddal je svoj duh. Sobarica — gospod jo je vzel k sebi. Kondukter — nastopil je svojo zadnjo pot. # Prelepa mamica Roža (14-letna): "V tvoji družbi, očka, se raje sprehajam kakor z mamico." če: "Zakaj neki?" Roja: "No, kadar sem s teboj, se moški ozirajo po meni, č^sem pa z mamico, gledajojusi le njo ..." Slaba vest Odvetnik: "Zakaj se ne baviš več s špiritizmom, ko si s klicanjem duhov imel že tako lepe uspehe?" Zdravnik: "Kaj hočeš! Preveč sem se bal duhov bivših svojih pacientov ..." # Zasledoval jo Ona: "Gospod, ne zasledujte mmee'!' On: "Zakaj bi ne smel iti za vami?" Ona: "Ker bom sicer vašemu zapeljevanju podlegla ..." Pametni deček Mali Jozek je gledal, kako so domači mački vzeli od treh dva mladiča in ju vrgli v vodo, češ, da je pri hiši že itak preveč teh živali. Kmalu potem je štorklja pri-i nesla srečni njegovi mamici trojčke. Ko so kričače pokazali Jožku, je ta menil: "Teh je tudi preveč. Katera dva pa bomo nesli v Savo?" * Pametna želja Mati: "Kaj se tako huduješ, Milanček?" Sinko: "Mirica se ni hotela z menoj igrati ženo in moža." Mirica: "Nisem hotela, ker jaz hočem- ostati neporočena kakor ti, mamica ..." V blaznici V zavodu za umobolne je strogo zabranjeno kajenje. — Kljub temu je zdravnik nekega dne na hodniku naletel na lažjega bolnika, ki je čvrsto in brezobzirno puhal dim cigare v zrak. Zdravnik mu je hotel z lepimi besedami dopovedati — kar je pri umobolnih vedno potrebno —, da ne sme pušiti. Umobolnik pogledo zdravnika po strani, se potrka po čelu in reče: "Vem, vem . . . toda zakaj sem potem blazen!" 1. oktobra 1947 enakopravnost stran 3 Razprava pred Okrožnim sodiščem v Liubliani %%%f:rtMrT:rw proti voliunski skupini: Nagode, Snoj, Furlan Furlanovi vohunski posti Tožilec: "Bomo videli. Vi ste špijon, vi ste pisali svoji ženi in ji napovedali neko tajno pismo, tajno poročilo o Jugoslaviji." (J&nčikovič je bil član podobne skupine v Zagrebu in je že bil sojen in prejel kazen. Op. SANS). Furlan:i "Jaz se ne spominjam." Tožilec: "Vam bomo vaše pismo prečitali. Pridite bliže, bomo pogledali." Furlan: "Jaz sem ženi mnogo pisal iz Londona in se ne morem spomniti na leto 1943-1944." Tožilec (čita): " 'Poslal ti bom prihodnjič kratko in zaupno pismo o Jančikoviču . . .' Ali je to"vaša pisava?" Furlan: "Da, pa saj mera biti v mojem arhivu še tisti listek . Tožilec: "Saj ga lahko preči-tamo. Tajno angleško poročilo o Jančikoviču. Poročilo je iz tajnih angleških virov. Kako to, obtoženi Furlan, da se na vas zgrinja toliko takih stvari?" Furlan: "Jaz ne vem." Tožilec: "Ali poznate nekoga z imenom Hull ? Ali ste mu morda kdaj pisali?" Furlan: " Da, morda." Tožilec: "Prečital bom Hull-ovo pismo. Tu piše: 'Dragi moj Furlan. Najlepša hvala za pismo od 29. aprila, poslano Kreku v London. Izredno lepo je, da ste mi ga poslali . . .' Kje ste dobili to pismo? Ali ste prestregli pismo vaših ljudi v inozemstvu? Kako ste prišli do tega (Kreku naslovljenega) pisma?" Furlan: "Morda v jugoslovanskem informacijskem biroju (v New Y'orku)." Tožiloc: "TTocki to so zaupiia pisma. Kje ste to dobili?" l*urlan: "Kvečjemu na cen-trumu." (Jugocentru, to je Jugoslovanskemu informacijskemu centru v New Yorku, ki ga je vodil Franc Snoj in kjer so bili uposJeni med drugimi tudi Franc Gabrovšek, p. .Bernard Ambro-žič in drugi. Op. SANSa). Tožilec: "Od koga na centru-mu?" Furlan: "Nekaj mi jih je dal Snoj, nekaj mi jih je dal (a) tajnik (ica), nekaj jih je bilo tam." (V sodni razpravi proti Francu Snoju, ki pride v objavo kasneje, ugotavlja Snoj, da ne more razumeti, kako je prišel Furlan do njegovih pisem ter da je pisma mogla oddajati Furlanu tajnica, katero mu je preskrbel Funrlan). Adamič je bil za Fur lana preveč eksiremen Tožilec: "Pravite, da sle v inozemstvu delali v korist partizanov?" ^ Furlan: "Da." Tožilec: "Vam bom prečital povsem kratko poročilo za Adamiča: Prvič sporočate Adamiču, da v Sloveniji nihče ne kolabori-''a (z okupatorji). Drugič spo-'''očaie, 7iaj opozicije proti partizanom 7ie poudarja v knjigi 'My Native Land') kot sodelovanje z okupatorjem. Komu v korist je ^ilo to napisano?" Furlan: "Oh, to je iz enega pisma ženi, ko sem prišel v London, naj haroči Adamiču te stvari, ker je Adamič včasih preveč ekstremen. Jaz sem ga hotel opozoriti, naj bo nekoliko previden." Tožilec: "Kdo je Hull?" Furlan: "Bil je uradnik pri zavezniškem informacijskem centru, kjer sem se z njim seznanil." Tožilec: "Ali poznate March-ama?" Furlan: "Ca, on je bil pri radiu v New Yorku v"službi." Tožilec: "Kaj ste pa njemu svetovali?" • Furlan: "Midva nisva bila mnogo skupaj." pišete temu iste- lu archamu in mu svetujete, «iaj s svojimi agenti v Carigra. ' ^ vzpostavi direktni, neodvisen stik z raznimi podtalnimi in gerilskimi skupinami v Jugoslaviji, zlasti še v Sloveniji. Ali ste to svetovali? Le poglejte ,takih pisem je še ogromno. Ali je to vaše?" Furlan: "Da, ampak jaz ne vem . . ." • Tožilec: "Pa še en moment, ki kaže vaše špijonsko delo. Kaj pa so to—Velebitova pisma?" Furlan: "Ampak jaz za to nič ne vem ... Ko je bil Velebit v Londonu, je prihajalo nekaj njegove pošte in jaz sem jo imel doma v mapi." (General Vladimir Velebit je bil načelnik prve Titove vojaške misije v Londonu, potem, ko so zavezniške države priznale AVNOJ za de facto vlado Jugoslavije, in je bil Mihaj-lovič proglašen za kolaboracio-nista z okupatorji. Dobival je pisma od glavnega štaba Titove vojske' in ta pisma so bila najdena v posesti Borisa Furlana. Op. SANSa). Tožilec: "Pismo je naslovljeno : 'Generalu jugoslovanske osvobodilne vojske Vladimirju Velebitu, London.' Kako ste-ga prestregli?" Furlan: "Jaz nimam pojma, kako je to mogoče." Tožilec: "Kdaj ste dali March-amu, ki ga sedaj žigosate kot vašega sovražnika, poročilo o slovenskem predstavništvu v emigratski jugoslovanski vladi?" Furlan: "Se ne spominjam." Tožilec: "Ali vam moramo vse mi dokazati in pokazati?" Furlan: "To je vendar toliko let nazaj, da ni čudno, če se na to ne spomnim." Tožilec: "Vam bomo pa predo-čili. Povejte nam, komu ste poslali oziroma hoteli napotiti sovjetskega poslanika v Ameriki?" Po daljšem izmikanju je izpovedal Furlan, da ga je poslal k Misleju. Tožilec: "Kaj je Mislej?" Furlan: "Nič ne vem, kaj ie bil." Tožilec: "Balkanski referat (oddelek za balkanske zadeve)." Furlan: "Imela je velik vpliv na londonski radio, to je bil del moje propagande." (Obtoženi. Furlan je sporočil tej Miss Parker, naj objavi na radio). Tožilec: "Bomo prečitali: 'V prilogi boste dobili kopijo mojega pisma z dne 22. februarja 1944 Furlan: "Vse to je bilo v korist . . ." Tožilec: "Komu v korist, če pravite, da se akt proti partizanom ne sme proglašati za sodelovanje proti okupatorju?" Furlan: "Ampak to je samo v enem pismu, ki sem ga pisal ženi v London, drugače pa je vse nasprotno." Tožilec: Prečital vam bom nekaj zabeležk soobtoženega Na-godeta, ki govore o zvezi z vami. Prvič 14. maja 1946: 'Hočevar-jeva ni vzpostavila stika s Fur-lanom.' Drugič: 'Nagode naj govori s Snojem in Furlanom'." Furlan: "Toda to je nemogoče." Tožilec: "In 16. septembra 1946: 'Furlan zbira krog ljudi.' 26. oktobra: 'Furlana sem vprašal, če bi pomagal za Trst.' Odgovor: 'Ne morem, grem v znanost, še ni čas za akcijo'." (Razvidno je, da Furlan ni pomagal, da bi prišel Trst pod Jugoslavijo. V službi Anglije ni mogel zavzeti prijateljskega stališča, če bi tudi osebno to želel, kar pomeni, da mu je bila domo- del "vzhodnoevropske kombinacije." Op. SANSa). Furlan: "Kaj še, za vse to ne vem." (Dalje prihodnjič) Mačkov shod v New Yorku NEW YORK, 30. septembra— V nedeljo se je vršil v Manhattan Centru javen shod, na katerem je imel govoriti Vladko Maček, ubežni vodja Hrvatske se-Ijaške stranke. Shod pa ni uspel, ker je prišlo v dvorano precejšnje število progresivnih new-yorskih Hrvatov in Hrvatic in ti so delali toliko šuma ter vzkli-kanja novi Jugoslaviji in Titu, da Maček ni mogel govoriti. Končno ga je policija spravila iz dvorane in se je odpeljal v taksiju. Policija ga je nedvomno zaščitila, ker se je bala, da bi prišlo do fizičnega napada nanj. Govoriti je imel tudi Bogdan Radica, pa tudi on ni prišel do besede. Jugoslovani so piketira-li tudi pred poslopjem Manhattan Center. Pred shodom so izdali letake in v njih apelirali na newyorško hrvatsko javnost, naj se shoda ne udeleži. "Glas Naroda" najemnik si je sam zvišal najemnino ST. PAUL, 30. septembra. — Mrs. Frank Paul, ki je lastnica hiše, je danes izjavila, da si je njen najemnik Harry Redmann prostovoljno zvišal najemnino za $15. PRIMORSKE VESTI Tožilec: "Ljubo Sire je povedal, da je agent tuje obveščevalne službe. Kaj pa ime Vauhnik —vam je znano?" Furlan: "Nisem imel z njim nobenih stikov." Tožilec: "Ali veste za 'Zemlja-ke.'?" Furlan: "Jaz sem bil to vprašan v preiskavi, a se spominjam samo enega Zemljaka, ki je bil, prej partizan." Tožilec: "Ta 'Zemljak' je v Avstriji. Ali ste dopisovali ž njim?" F'urlan: "Ne." Tožilec: "Kako pa pride to pismo k vam? (Mu pokaže dokument). Ali se spominjate tega?" Furlan: "Da, mogoče." Tožilec: "Mogoče?" Furlan: "O kakšnem 'dopisovanju in da bi vedel, da je 'Zemljak' Vauhnik, ni govora. Mogoče, da je bilo kakšno poročilo poslano name." (Vauhnik je bil v službi gestapa v Avstriji. Op. SANSa). Tožilec: "Komu ste izročili to pismo? Ker se ne spominjate, da ste ga dobili, povejte vsaj, komu ste ga izročili?" Furlan molči. Tožilec: "Mi bomo te dokaze izvedli. To je samo nfajhen del gradiva, ki so ga našli pri vas doma. Poglejte, kaj ste pisali (čita): 'Draga Miss Parker! V prilogi hosic našli kopijo mojega pisma z dne 22. januarja 19J/J/. Domnevam, da ste dobili še presenetljivo poročilo g. Zem-lj(xl