Naročnina mesrčno ^gflMte^ m linama mbhmm. ^^^ ^ fl^^M^HHHI^ ^^tfPi^^. račun: Ljub- SLOVENEC sivo 40 Din 10.549 za inserate; KfirJftis ^kk a m m B J Br* /W ^^ ■ inozemstvo 120 Din ^ ^^BB Mm W flv H ^ f - Uredništvo je v dBiV OMHHBH^^ ^ dBMHP Uprava: Kopitarjevi ul.6/III ieva 6-telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 ia 205« —--Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika Cerkev, narod in država Kakor smo včeraj brali, je 1 iniki škof dr. GfolV-ner v prvem delu svojega pastirskega pisma obsodil plemensko gledanje narodnih socialistov na človeško družbo in pri tem začrtal jasno stališče katoličanov v narodnostnem vprašanju. Drugi del pisma se bavi z odnosi naroda do države in z razmerjem med katoliško Cerkvijo in državo. Posamezen narod doseže šele tedaj stalnost, blaginjo in varnost, ako se politično strne v državo. V narodu je vtelešena samo ideja, šele država ji da pravi izraz. Narod lahko razpade na različne neodvisne države, ali pa lahko tvori z vso svojo skupnostjo narodno državo, lahko pa st njegovi drobci raztresejo po raznih državah; prav lako se lahko različni narodi združijo v eni narodnostni državi, kakor je to bilo v avstro-ogrski monarhiji, ki je pod enim žezlom združevala številne narode. Treba je priznati, da narodno edinslvo prinaša državi marsikatero prednost, in sicer pospešuje slogo in krepko medsebojno podpiranje. Združitev naroda v skupno politično občestvo je torej sama na sebi dobrina, za katero lahko stremimo z zakonitimi sredstvi. A tudi združitev različnih narodov v eni državi ima svoje prednosti. Plemensko sovraštvo in narodna nestrpnost sta namreč danes tako huda, da neprestano ogrožata svetovni mir. Kaj bi se šele zgodilo, ako bi se narodi tudi politično popolnoma ločili in razšli! Politično združitev različnih narodnosti prinaša ludi glede kulturnega napredka velike koristi. Vsak narod ima svoje sončne in senčne strani, svoje vrline in napake. Dobre in slabe lastnosti so večkrat lako razdeljene, dn prednosti enega naroda nadomeščajo pomanjkljivosti drugega. Politična združitev več narodnosti varuje posamezne narode pred malenkostno ozkosrčnostjo pri medsebojnem ocenjevanju in pogled se jim razširi. Ce pa državne mejnike postavimo popolnoma na narodne, poleni odpremo pot ozkosrčnemu narodnemu zaprtju. To velja glede vseh prenapetih narodnih stremljenj, torej velja tudi za »vsenemško germaniza-eijo«. Nato zavrača škof absolutno narodnostno načelo; skrajno narodnostno načelo, ki priznava samo narodno omejeno državo, je dvomljive vrednostit ker ga ni mogoče izvesti, ne da bi se javno kršila zgodovinska prava in ne da bi se ne uporabljala nemoralna sredstva. To niso morda samo politična razmotrivanja, temveč v prvi vrsti moralna in pravna načela, ki vežejo narode in države. Kajti »absolutna, od Boga in naravnega zakona neodvisna državna morala ne obstoji, kakor ne obstoje suverene narodne pravice, ki bi lahko v imenu ljudstva in naroda prišle v nasprotje z neizpremenljivimi božjimi postavami, ki jih Cerkev oznanja v božjem imenu. Ta načela izključujejo bolestno sovraštvo, ki ga uvaja delo načelnika narodnega socializmu Violi nekdanji Avstriji. Avstrijska misel ima vsaj fakšne pravice kakor nemška, nikdo jc ne. sme mazali. Velika Avstrija je bila utelešenje krščanskega nacionalizma v svojem najidealnejšem izrazu in še danes se zanjo navdušujejo plemeniti in razumni možje. Če lahko nemško čutimo, z isto pravico lahko čutimo avstrijsko, kajti narod se ne razblini v državi in slavna preteklost se ne sme zanikali v imenu ozkosrčne narodne ideje. Narod ni najvišje, tudi država se ne sme oboževati; najvišje za vsak narod je in ostane vera. Narod, ki obožuje narodno idejo, prav lahko spači trni sel prave vere, ki ni nikdar narodna, temveč vedno nadnarodna. Vera seveda ni zasebna zadeva, nikakor je ne moremo prepustili čisto subjektivnemu ocenjevanju posameznika, temveč je ob jekli ena resnica. Kaj je prava vera, torej ne določa človek, najmanj pa še absolutna država ali suvereni narod in pleme, emveč edino Bog in v njegovem imenu in po njegovem naročilu po njem ustanovljena Cerkev. Na vsem svetu obstoji samo ena prava Kristusova Cerkev, to je katoliška cerkev. Po svojih naukih se ta ne orijentira po narodnih vidikih in ozkosrčnih plemenskih stališčih, temveč lamo po božjem razodetju, ki nosi značaj katoli-ikega, vse narode obsegajočega vesoljstva. Nič ne nasprotuje katoliškemu krščanstvu bolj kakor nacionalizacija vere. Vsi ti poskusi so v zgodovini žalostno končali, in sicer navadno z razkolom. ki je pomenil pravi odpad od krščanstva; lako grško-pravoslavpi razkol, protestantsko, francoski galikanizem in nemški febronianizem tja do najnovejšega stremljenja po nemški narodni cerkvi, ki ga gojijo voditelji narodnega socializmu. Poskusi narodnih socialistov, dn bi se krščanstvo ger-manitiralo in da bi se v »tretjem kraljestvu- ustvarita nemška narodna cerkev, se ne morejo spraviti v sklad s pravim kaloli šivom. Ne glede na lo, da germansko pleme sploh ne obstoji — pač pa obstoji nemški narod — je treba zavrniti poskuse, dn bi %e iz vere napravila sužnja, da, ponižala na sužnjo države. Država ne more bili sodnik nad vero. ki nima pred seboj ne v prvi ne v zadnji vrsti državnih namenov; prav tako prava vera nikdar ne ogroža obstoja krščanske države. Toda niti najmanj ne mora Cerkev mirno sprejeti očitka, niti ne sum-ničenja. da ogroža obstoj države. Takšen strah izreči ali to možnost predvidevati, pomeni hudo obre-k ovali Cerkev in priznali popolno ne poznanje njenih naukov, ustanov, stremljenj in namenov. Vsa posvetna in cerkvena zgodovina ne more navesti niti enega dokaza, niti enega zgodovinsko izpričanega dejstva, ki bi opravičevalo strah ali 'lutnjo, da je katoliška Cerkev državi nevarna ustanova. Edino srrvraštva polni kulturni borci, edino stepi pristaši tako zvane absolutne in vserruigočne države r. preteklosti in sedanjosti so iznašli to geslo, in širili lo zgodovinsko laž v svojih neznanslvenih delih, člankih in praznih javnih govorih, ne da bi mogli za to navesti kak dokaz; edino šovinistični nacionalizem lahko vidi v Cerkvi nevarnost za narod. sovražnico ljudstva in države. \11tn svari škof dr. Gf/illner pred verskim indi-fnreniizrrunn in tclmrzatv* vzek zmcl, Na paradiž v sovjetski Rusiji bo treba še nekaj časa čakati Registriranje se je začelo izgoni bodo sledili Moskva. 26. jan. Po vsej Rusiji se je začelo pravo preseljevanje naroda iz dosedanjih bivališč v nova in neznana. Sovjetska oblast je namreč začela s točno registracijo vsega 160-inilijonskega prebivalstva velike matuške Rusije, ki se bo pa zdaj mnogim izkazala kot prava mačeha. Znana Gepti. osrednji politično policijski urad, bo vse sovjetske državljane opremila z osebno izkaznico, v katero bo vnosen ves ciirriculum vitae lastnika. Kdor se bo izkazal kot brezposeln lenuh, potepuh, špekulant in podobno, oziroma, kdor ni vreden svojega kruha, bo moral zapustiti mesta in bo prisiljen najti doslojnejšo eksistenco drugod. ako ne bo hotel poginiti. V toliko bo registracija ruskih državljanov, kakor je obstojala pod carizmom in katero so sovjeti v prvih letih kot policijsko šikano reakcionarnega režima odpravili, imela koristne posledice in bo mesta, kjer primanjkuje stanovanj in kjer je aprovizacija zaradi prevelikega števila prebivalstva otežkočena, osvobodila delamržnih in manj vrednih elementov. Toda ta odredim bo zadela tudi mnoge nedolžne ljudi, ki niso po lastni krivdi to. kar so, namreč potomci bivših »antisocialnih razredov«. Registracija z izgonom bo zadela v prvi vrsti one potomce in pripadnike bivših pleme.nitašev, duhovskega stanu in bivših caristicnih malih uradnikov, katerih je še veliko ostalo v Rusiji in se pošteno preživljajo. pa jih režim, ki hoče napeti vajeti diktature, smatra naenkrat za nevarne in nezaželjene. Sluteč svojo žalostno usodo se že sedaj na stotisoče Hudi izseljuje iz Moskve, Ljeningrada. Harkova in drugih večjih mest Rusije, da najdejo kje zatočišče še predno bi prišla vrsta za registracijo nanje. Vendar jim to ne bo ničesar pomagalo, ker se bo registracija izvedla slekoprej tudi v manjših krajih in v vsaki vasi ogromne ruske države. Kaj se bo potem s temi ljudmi zgodilo, je seveda popolnoma negotovo. Na vsak način se bodo morali potem naseliti tam. kamor se bo oblasti zdelo, da so potrebni, in takih pokrajin je dosti, posebno v Sibiriji in na mrzlem severu. kjer je veliko gozdov iu rudnikov in kier je treba robotnikov. Kako grenka jc ta usoda, to ve le tisti, ki pozna delovne razmere v teh strašnih krajih. Samo iz Moskve ti« na ta način, kakor pravijo, izgnanih natmani 800.000 oseb Registracija v Moskvi bo trajala štiri mesece in vsakdo, kdor v Moskvi ne bo dobil osebne izkaznice, bo moral zapustiti mesto v teku 10 dni. Zanimivo jc, da je oblast za dobo štirih mesecev Rdeča trg r Moskvi — na levi skt Kreiulja, pred njim Ljoninov mavzolej. prepovedala registracijo zakonov in zakonskih ločitev. To je storila /a rad i tega, ker bi se sicer mnogi skušali izogniti izgonu na ta način, da bi poročili osebo, Id je dobila izkaznico in ker bi na drugi strani utegnile nuioge ženske zahtevati ločitev, da bi jim ne bilo treba slediti možem v izgnanstvo. Po vseh mestih, kjer se je začela registracija. §o začele silno padati cene pohištva, ker oni. ki predvidevajo, da bodo izgnani, naglo prodajajo svoje reči za jirezceue. Izredne odredbe na Kavkaza Velike težkoče. na katere je zadela socializacija poljedelstva, so privedle sedaj tudi do izrednih odredb sovjet. centralne oblasti na severnem Kavkazu. Ta rajon je namreč enako kakor Ukrajina dal najnižje številke r izpolnitvi agrarne petletke. Zato se je osnoval odbor za izvedbo spo-mladnega poseva na severnem Kavkazu, ki obstoji iz šestih funkcionarjev stranke, kateri imajo polno moč in proti odredbam katerih ni nobenega pri-ziva. Ta odbor bo nadzoroval poljedelsko delo nad 7 milijonov kavkaških kmetov in bo imel pravico r slučaju potrebe mobilizirati vsakega posameznega človeka ua prisilno delo, naj pripada kolektivom ali pa naj vodi zasebno gospodarstvo. Vsakemu, kdor bi se upiral delu ali pa sabotiral posev, je v leta 1932. zagrožena smislu znane odredbe iz smrtna kazen Ista kazen zadene kmečke kolektive, ki ne bi pridelali toliko, da morejo ob žetvi oddati davek 1.1 pud žita na hektar. Tisti kmeti, člani kolektivnega gospodarstva, ki ne bi zadostili svoji dolžnosti, bodo iz kolektiva izključeni in tako prepuščeni negotovi usodi, kmetje zasebniki pa bodo iz Kavkaza sploh izgnani. Nasprotno se bo onim kolektivnim gospodarstvom in kmetom po vsej Rusiji, ki bodo izpolnili agrarni načrt druge potletke, dovolilo, da vso žotev. ki bo preostala po oddaji nabiralnega de leža. prodajo po neomejenih cenah na svobodnem trgu. Intrige proti malim državam Mala anianta - še trdneje skupaj! Ženeva, 26. januarja. »Journal de Geneve« prioličuje depešo iz Londona. ki je zelo zanimiva glede stališča, ki ga zavzema Anglija nasproti malim državam. Po tej depeši je Anglija nejevoljna, da malc države večkrat prekrižujejo politične akcije angleškega zunanjega urada. Tako u. pr. bi se bil j a po n sko - kitajski spor v Ženevi lahko rešil v smislu angleške politike, »ko ne bi bilo male države, predvsem dr. Bencš. vršile pritiska v nasprotnem smislu. Anglija je mnenja, da bi se morale štiri velesile Anglija. Francija. Nemčija in Italija bolj strniti v svrho reševanja mednarodnih problemov. Vprašanje enakopravnosti Nemčije v vojaškem oziru. ki se jc rešilo med velesilami samimi, je dokaa, kak« je veliko lažje obravnavanje in reševanje mednarodnih problemov, če se rešujejo pred ožjim forumom. Stališče Anglije je posebno naperjeno proti mali antanti, ki si po mnenju Anglije prisvaja vlogo velesile. Angleški krogi tudi neradi vidijo, kako se mali autauti prilrfižuje Poljska. V krogih Zveze narodov smatrajo to vest, ki popolnoma odgovarja tendencam angleške diplomacije, kot poskus Anglije, da bi se podniinirala Zveza narodov. Zagovorniki te institucije (ki se je. po pravici rečeno, do sedaj jako malo izkazala) menijo, da smejo nerganje Anglije ignorirati, ter pravijo, da v Evropi vlada preveliko pomanjkanje velikih državnikov, da bi mogel kdo namesto Zveze narodov postaviti drug lioljši forum. Kar se tiče nas. moramo seveda tendence velesil, ki bi male države rade ponižale d« vloge golih statistik v mednarodni politiki, odločno zavrnili. Zdi se, da s« v Angliji krogi, ki jim je Poljska pri reševanju odnosov med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo aa drugi strani na poti in mislijo, da bi se dalo prijateljstvo Nemčije in njeoo harmonično sodelovanje v koncertu velesil kupiti z revizijo nemške vzhodne meje. Tem bolj se nnirajo države male antante strniti in v tem večjem interesu Poljske je tudi. da se stvori trden blok. ki imi onemogočal vse poizkus«, da se podminiraj« ki ni združljiva z ... ž ji m razodetjem in s pravim katoliitvom; kajti edino ena vera more biti prava, in to je katoliška, druge so zmotne. I'«e kaj drugega je seveda praktična ali politična strpnost med raznimi veroizpovedmi v državi, ki ni r danih okoliščinah. namreč v naših časih, samo moralno dovoljena, temveč je tudi moralna dolžnost. Ker obstoji v modernih državah več cerkva, ni mogoče edino katoliški Cerkvi dovolili državljanske svobode in od nje izključiti druge, ne da bi se s tem izzvale najhujše posledice. Pariletična versko mešana država mora vsem veroizpovedim dali državljanske pravice, v kolikor njihovi nauki niso državi nevarni in ne ogrožajo javne morale. Proti zaključku svojega pismu zavrata linški škof »pozitivno krščanstvo narodnega socializma«, ki ni konfesionalno vezano na določeno veroizpoved«; kajti izven katoliške Cerkve ne more obstojati pozitivno krščamlvo. V imenu katoliške Cerkve torej odločno odklanjamo narodno socialistično geslo o pozitivnem krščanstvu* in se moramo zavn- rnwlii nrgd utakim ia/inim nli tltriHm nn*ltuM£>m nacionalizacije ali germanizacije krščanstva. Poskus z nemško narodno cerkvijo bi pomenil začetek kulturnega boja. ki bi nemški narod še bolj raztrgal. kakor je danes. Narodni socializem boleha notranje na materialistični plemenski norosti, na ne-krščanskem nacionalizmu, ne nekričanskem pojmovanju vere. na samo navideznem krščanstvu; zalo odklanjamo njegov verski program. Vsi prepričani katoličani ga morajo odklonili in obsoditi. Kakor ni mogoče bili po izjavi sv. očeta Pija XI. v istem času dober katoličan in resničen socialist, tako tudi ni mogoče biti v istem času dober katoličan iti resničen narodni socialist. Pripadnost k narodno socialistični Hitlerjevi stranki ie nezdružljiva s kalo-toliiko vestjo, kakor je pripadnost k socializmu vseh barv v splošnem t njo nezdružljica. Ideja pravega nacionalizma ima gotovo svojo vrednost, toda le c okviru verske ideje. V teh ia-, čih bolj pogrešamo idejo vere kakor idejo nacionalizma. Narod in vera naj gresta z roko r roki iti naj služita istemu Gospodu in Bogu; kdor ju ra:-druO. u utvrainiJ,- Rnaa t« naroda. pridobitve svetovne vojne, ki je male države osvo-l>odila germanskega jarma. Francija za nami! Pariz. 26. jan. tg. Oficiozni »Tcmps« piše, da se bo Mala antanta povodom hirtenherške afere sklenila se tesneje. Iz obiska kralja Aleksandra v Siniji in iz razgovorov obeh zunanjih ministrov je sklepati, kako velik pomen pripisujejo v Belgradu in Bukarešti in gotovo tudi v Pragi, tesnejši združitvi teh držav, katera naj vodi do čvrste pogodbe za samoobrambo. Naravno je. da se narodi, ki se nahajajo v enakih nevarnostih, združujejo tesneje. Za razvoj mirovne politike v Evropi je potrebno, da se vsako tako ogrožanje končno odpravi. Pogodba o samoobrambi Male antante ne misli samo na odpor proti eventnalni vpostavitvi stare Madjarske, temveč tudi na odpor proti kampanji za revizijo mej. Tudi Poljska je vznemirjena radi revizijonistične kampanje, ki je povzročila tam veliko norvoznost. Intervencija Pariz, 26. jan. tg. Kakor poročajo listi, sta [run coska in angleška vlada sklenili, izvršili demaršo zaradi hirlenberške afere ne samo na Dunaju in v Budimpešti, . . *Echo de Pariš* izjavlja, da de Jouvenelu gotovo ne more biti prijetno, če bo moral svoje delovanje za sporazum začeti s prošnjo za pojasnilo o najkočljirejši točKt zunanje politike. Nov rpcppi za reš!tev Evrope Pariz. 26. jan. tg. Paul Boncour je imel včerai dolge razgovore s poslanikoma ameriških Zri, umnih držav in Anglije. Veliko razočaranje je povzročil ameriški poslanik, ki še ni prinesel s seboj pričakovanega vabila za nova pogajanja o dolgovih Angleški poslanik je dal v smislu lozanskegi pakta pojasnila o stališču Anglije pri pogajanjih (. dolgovih z Ameriko, glede vzhodno-azijskega kon flikla in o svojih ratorožitvenih predlogih. Echu de Pariš« javlja, da ima predsednik rat orožitvene konference Henderson že sestavljen na črt za razorožilveno konvencijo, ki v smislu pred logov ameriškega delegata Dautisa zahteva, da st za Nemčijo s pogodbo določi enakopravnost. ooalancev, se je glasovalo zaupnici. Vlada je dobila zaupnico s 368 glasovi proti 295 glasovom. Kompromis Razpiše se poso:i3o Pariz, 26. jan. tg. Do polnoči so se posvetovali delegati radikalov in socialistične stranke. Sklenili so, da bodo levičarske stranke odklonile vse taktične ohstrukcijske manevre desnice. V splošnem je videti, da so pripravlja zbližanje med levi&ir-skimi strankami. Govori se o kompromisu, kateri ne predlaga samo davkov in prihrankov, temve« po enakih delih davke, prihranke in posojilo za izravnavo proračunskega deficita. Cheron je do sedaj zelo odločno odklanjal vsakršno posojilo. Cheronov obrambni govor Pariz, 26. jan. tg. Finančni minister Cheron je imel popoldne svoj veliki obrambni govor. Izja-. vil je, da je inflacija neizogibna, če se proračun ne ieenači. Iz istega vzroka pa je tudi proti posojilom. Državno gospodarstvo, ki je v zadnjih treh letih narastlo za 13 milijard, se mora zopet reducirati. Narod mora izdatke plačevati iz lastne moči in po rednem potu davkov. Vsaka druga pot vodi do valutne katastrofe- Na koncu je Cheron izjavil, da je kabinet pripravljen, zmanjšati sanacijski načrt od 10 na 7 milijard. Kako pa se bodo manjkajoče 3 milijarde poravnale, pa bo čas razpravljati pozneje. S tem je Cheron zgradil nekakšen most med strankami levice. Seveda ne gre samo za končno vsoto, temveč še bolj za to, katere davke in katera črtanja izdatkov bo vlada opustila in pri katerih bo vztrajala. Poslanska zbornica j re bo imela ponoči nobene seje, ker je Cheron ' izjavil, da je treba podnevi delati, ponoči pa spati. Kombinacije o novi nemški vladi Berlin, 26. jan. tg. Po Berlinu se širijo danes gworioe, da je že čisto gotovo, da se je zastopnikom desnih radikalov posrečilo, pridobili Hinden-burga za sestavo novega kabineta. Širijo se tudi govorice o novem kaibimetu, v katerem bi bil Pa-pen državni kancler, general Stiilpnagel vojni minister sedanji narodnosocialisvtični predsednik drž. zbora Gfthring notranji minister, bivši predsednik državne banke dr. Schaeht finančni minister, Hugenberg pa gospodarski minister. Lahko pa je ugotoviti, da ui niti govora o tem, da bi bil tak kabinet že sklenjena stvar. Hugenberg je v zadnjih dneh sicer delal na to, da Schleicherjevem kabinetu spodbija tla in omogoči Papenovo vlado s pristankom Hitlerja in dalekcsežuimi pooblastili Rezultat irskih volitev bo znan šele v soboto za prekoračenje ustavnih mej, posebno pa za dolgotrajno izključitev . jan. Ker se vršijo volitve v parlament na Irskem po kompliciranem proporcu, zato bodo rezultati znani šele v petek ali soboto. Pač pa že sedaj prihajajo rezultati Iz prvih večjih centrov. Prvi rezultat je prUel Iz volivnega okraja Cork, ki je oajvažnejšl agrarni center Irske. Tukaj je zmagal nasprotnik de Valere Cosgrave z ogromno večino. Odstotek volivcev je bil zelo visok in bo povprečno po vsej Irski znašal najmanj 80%. Pristaši Cosgravove stranke smatrajo to za ugodno znamenje, ker mislijo, da so oni elementi, ki so se dozdaj volitvam odtegovali, šli vsi volit proti de Valeri in sistemu njegove vlade. Da so se volitve izvršile r miru, se je zahvaliti tako zvani beli armadi, katero je osnoval Cosgrave in katera je omogočila volivcem, da so svobodno oddali svoj glas. Dočim je republikanska armada de Valere sestavljena večinoma iz mladih ljudi, pa so člani bele armade večinoma bivši bo-ievniki. De Valera je izjavil, da sprejme sam odgovornost za življenje in posest članov opozicije, vendar pa se boje, da ne bi prišlo do nemirov, sko bi de Valera propadel. O korčneni izidu se tudi sedaj ne da še ničesar prerokovati. * Dublin, 26. jan. ž. De Valera ie bil izvoljen na čelu svojo liste. Do Valera je dobil 6000 glasov več Icakor pri zadnjih volitvah. Zupan Dubllna. ki jo osnoval novo stranko proti de Valeri, je bil ravno tako ponovno izvoljen. Tndi Cosgravve je bil izvoljen na čelu svoje liste, vendar pa jc od zadnjič izgubil mnogo glasov. Po zadnjih poročilih ima de Valera 22, Cosgrave 12. neodvisni 4, delavska stranka 1 mandat, nova rentrutnaška stranka 1, neodvisni delavci 1. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat še zjutraj hud mraz. codnevi mileiše, Oblačnost jie-drktovf.' Ugotovitev Ne da bi kakorkoli hoteli polemizirati, hočemo samo ugotoviti, da je »Slovenski Narod«, ki se je vedno rad naslajal nad stvarmi in dogodki, ki so nasprotni veri in verskemu življenju, pričel v zadnjem času dosledno priobčevali v dosedaj naši žur-nalistiki nepoznanem surovem in prostaškem tonu članke in cotice, ki ne žalijo samo verskega čuv-stvovanja katoličanov, ampak so naperjene naravnost proti katoliškim verskim res icam. Kolikor smo mogli zaslediti, je bil »S, N.« edin jugoslovanski list, ki je napisal članek proti razglašenju svetega leta kot spomin XIX. stoletnice našega odrešenja in se ponorčeval iz svetolet' ega odpustka, kar so v inozemsvtu storili le nekateri znani, Cerkvi sovražni revolverski lističi, stoječi v službi brez-božniške internacionale. Sedanji papež je katoličanom priporočil molitve za nesrečno Rusijo. Tudi iz tega se norčuje »Narod«, ko duhovne darove I slovenskih otrok za trpečo Rusijo imenuje »obliž, pod katerim bo trpeči matuški koj odleglo«. »Slovenskemu Narodu« je »dogma sredstvo za kulturni teror«. Tudi ne neha sramotiti cerkvene ustanove duhovniškega celibata in brez pridržka propagira malthuzianizem in spolni Iibertin'zem. Takih stvari je še več. Nismo jih navedli radi. Vemo, da »Slovenski Narod« že davno ne reflek-tira več na to, da bi se ga resno jemalo. Opozorili smo nanje radi »naprednih« krogov, ki stoje za listom, ki se vsak trenutek cede Iraz o verski strpnosti, a si žele tolerance le za svojo versko netolerantnost. Da se bomo torej razumeli! In še zato smo spregovorili, da slišijo tisti katoličani, ki kupujejo in vzdržujejo list s svojim poštenim denarjem. Povratek kralievske dvoiice Belgrad. 26. jan. I. Danes popoldne oh 3 sta se vrnila v Belgrad kralj in kraljica v spremstvu zunanjega ministra Jcvtiča in dvorsko suite. Šolnina Belgrad, 26. jan. 1. Na ugovore nekaterih poslancev na sejah finančnega odbora, da se pobira šolnina na privatnih in samoupravnih šolah, ki od državo ne prejemajo nobenih dotacij, je finančni minis:er izjavil, da jo to samo posledica napačnega tolmačenja zakona. Kadi tega bo finančni minister izdal v najkrajšem času pojasnilo k temu zakonu, da sc v bodoče ne bo pobirala šolnina na takih šolah. Osebne vesti Belgrad, 26. jan. 1. Od sodišča v Sremaki Mi-I trovici je prestavljen na sodišče v Osijek dr. Ed-: vard Vračko. V prometnem ministrstvu sta vpo-' kojena Ivan Kotbaucr in Henrik Huber, oba stro-| Jevodji pri ljubljanskem žeiezniškom ravnateljstvu. ' 7. dekretom prometnega ministra so premeščeni: • Franc Lengar, prometni uradnik 8. pol. skup., iz ; postaje Celje na postajo Kranj po potrebi službe; | na lastno prošnjo Alojizij Pavšer, prometnik 9, pol. I skup. in šef postaje Ver že j na postajo Polijčane; Franc Janežič, proni. uradnik 8. pol. skup., iz Rimskih Toplic za šefa postajo Verd; Jernej Šliliur, prom. uradnik 8. [K>1. skup. in šef postaje Vel. Lašče, na ljubljanski glavni kolodvor: Franc Fa-tnr, prometnik 9. pol. skup., iz postaje Pesnica v št. llj; Franc. Pretnar, pomožni vlakovodja-10. pjl. skup., iz postaje Rakek na postajo Murska Sobota. Belgrad, 26. jan. Izredni profesor na tehnični fakulteti ljubljanske univerze inž. Juro Horvat je imenovan za rednega profesorja tehnične fakultete nn zagrebški univerzi. Ustanovitev banovinshrh zadrug Belgrad, 26. jan. 1. Po odobritvi ministrskega sveta je kmetijski minister predpisal uredbo, nn podlagi katere se bodo namesto oblastnih zadrug, katerih teritorij se je po prejšnjem zakonu strinjal s teritorijem ene ali več oblasti, osnovale bano-vinske zadruge, ki bodo obsegale eno ali več banovin. Uredba predvideva tri hanovinske zadruge, eno za banovino donavsko iu moravsko, eno za vardarsko, zelsko, drlnsko in primorsko ter eno Za savsko, vrbasko in dravsko banovino. Namesto bivšera ravnateljstva za kmetijske kredite, ki je po zakonu ukinjeno, je predvidena ustanovilev Državne zveze zadrnit za kmetijske kredite. Ta zveza bo prejemala od kmetijskega ministrstva na račun dotacije denar iz fonda od dividend na del-| niče Privilegirane agrarne banke, ki so v rokah države, ali razredne loterije. ima ta načrt vendarle bodočnost Ali se bodo grednje-evropsko države zdruzilo v skupnem so-dolovanju, da bo prišlo do blagostanja, ali pa so bodo medsebojno požrle, kar bo povzročilo neizmerno bedo med temi narodi. Titulescu je ob koncu svoje izjave naglasil, da je potrebno mad-jarsko-romunsko prijateljstvo. Romunija je pripravljena sodelovati z Madjarsko in jo prepričati, da bo tako sodelovanje koristno za obe državi. Skupni interesi in pravično postopanje z narodnimi manjšinami, bosta rešila najtežji problem, to je spiri tualizacijo meja. Države se vedno bolj „razorozutefO tt London, 26. jan. ž. Pomorski dopisnik »DailJ Telegrapha« je zvedel, da je admiraliteta skleiHla, izvršiti program graditve novih vojnih ladij in bo letos dala v gradnjo: 1 križarko v drž. ladjedelnici, 2 križarki pa v privatnih ladjedelnicah, razen tega bo zgradila 8 admiralskih ladij, 8 rušilcev, 4 navadne patruljne ladje, 1 veliko in 2 mali podmornici, 1 topničarko, 1 ladjo matico za rušilce kakor tudi več ladij manjšega tipa. Gradnja so bo pričela že meseca marca. Pogumni bolgarski profesorji Bukarešt, 26. jan. 1. Društvo srednješolskih profesorjev je sklenilo, da profesorji v znak protesta proti znižanju plač loval v Genovo, kjer se bo vkrcal za Ceylon. Berlin, 26, januarja, tg. Dana?nji jutranji listi «o poročali, da je Oton HaHsburg odpotoval iz Berlina. To pa sc ne potrjuje, ker se je bivanje v Berlinu podaljšalo za nekoliko dni. Da se prepreči katastrofa trboveljskih rudarjev Delavske mezde so padle za 70 milijonov — Čez 2000 rudarjev brez dela Ljubljana, 28. januarja. Včeraj je odpotovala v Belgrad posebna deputacija, v kateri so zastopniki Delavske zbornice, Zbornice za TOI in trboveljski podžupan. Deputacija se bo zglasila pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter ga bo opozorila na veliko brezposelnost v slovenskih rudarskih revirjih ter na še večjo katastrofo, ki grozi slovenskim rudarjem na poletje. Deputacija namerava zlasti posredovati v vprašanju državnih nabav pri glavnem rudarskem podjetniku v Sloveniji, to je pri TPD. Iz spomenice, ki jo bo ministrstvu predložila Delavska zbornica, posnemamo nekaj značilnih podatkov : »V glavnih revirskih občinah Trbovlje in Zagorje je prijavljenih sedaj pri občinskih upravah 1(526 popolnoma brezposelnih, v drugih revirjih pa nad 500. Število popolnoma brezposelnih znaša torej v teh revirjih nad 2000. Pri tem pa je upoštevali, da je tudi drugo delavstvo le delno zaposleno. Najboljšo sliko o položaju daje število storjenih ši-htov. Leta 1929. je znašalo v teh revirjih število storjenih šihtov 2,565.156. Od takrat pa je to število stalno padalo in je znašalo leta 1932. le že 1.217.252 šihtov ali samo 47.5% celotne prejšnje vsote. Si trti so se znižali za toliko, kolikor zasluži 4300 delavcev. Izgubljene mezde znašajo 70 milijonov dinarjev. Da se morejo katastrofalni socialni učinki teh velikih in naglih sprememb prav oceniti, je treba vedeti, da so glavni trboveljski revirji v oakih gorskih dolinah, ki so od agrarnega zaledja popolnoma odrezane. Nadomestni zaslužki v poljedelstvu so že zalo popolnoma izključeni. Poleg tega je treba upoštevati, da gre tu povečini za poklicne rudarske rodbine, ki so izgubile tudi vsak stik s podeželjem. Katastrofalen padec produkcije v trboveljskih revirjih presega daleč splošen padec konzuma v naši državi. Konzum je padel od 1. 1929. do 1. 1932. od 100 na 70. S ihti v Trbovljah pa so padli od 100 na 47!« Spomenica ugotavlja, da je država zadnja leta naročala vedno manj premoga pri TPD za državne železnice. To bi morda bilo umevno s stališča dr- žavnega gospodarstva, ki mora pač bolj ščititi državne rudnike. Toda državni rudniki še niso tako dobro organizirani in niso urejeni za velike zahteve, ki jih stavijo državne železnice nanje pri svojih nabavah. Državni rudniki često nimajo potrebne opreme, tudi delavskih stanovanj ne. V revirjih TPD pa Be zaradi tega poostrujejo že itak kritične razmere in postaja javna skrb materijalno in moralno vedno bolj obremenjena. Zaradi krize in še drugih razlogov je prebivalstvo v revirjih že brez vsega močno obremenjeno, če pa odpadejo še nabave državnih železnic, potem stiske ne bo moglo več prenašati. Če bi nabave š?. dalje padale, se bliža v revirjih strašna socialna iti gospodarska katastrofa. Spomenica se zaključuje: »Ker se opravičuje to postopanje česlo z razlogi z ozirom na podjetje, naj z vso odkritosrčnostjo rečemo, da obstojajo nasprotja med delavstvom in podjetjem, kakor povsod, 6eveda tudi v Trbovljah, da pa je spravilo to forsirano prenašanje naročil predvsem delavstvo, obrtništvo in lokalne občinske uprave v nevzdržno situacijo.« II koncu se spomenica obrača na ministra za socialno politiko s prošnjo, da razloži ta položaj v vladi, ki naj ukrene vse potrebno, da prepreči bližajočo se katastrofo v naših rudarskih revirjih. Spomenico sta podpisala predsednik iu tajnik Delavske zbornice. Pravi pot za dosego lepih belih ZOb kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložita je sledeč: Iztisnite malo količino Clilorodont zobne paste na suhoChlorodont »obno žčetko (t. j. speeijalua ščetka z zobčastim rezom), drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato ščotk; v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgrajo s Chlorodont ustnovodo Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajte izrecno Clilorodont zotino pasto. Tuba Din. 8,— in Din. 13.—. Dobivi se povsod. 17& milijonov v Sloveniji v zrak Ljubljana, 26. januarja. Koliko je lani Slovenija pokadila raznih tobačnih izdelkov? Vprašanje, ki ne zanima samo strastnega kadilca, ampak tudi pametnega gospodarja. Slovenijo v glavnem zalaga s tobačnimi izdelki vseh vrst od najfinejše cigare do preproste »Zeta« in »Sava« ljubljanska tobačna tovarna, ki drugače pošilja izdelke tudi v druge banovine, zlasti v savsko. Vsa Slovenija, razen nekaterih krajev okoli Brežic, je razdeljena na 39 glavnih tobačnih zalog, ki zopet v svojem okolišu oskrbujejo s tobakom vse trafike. Moderni stroji tovarne napravijo dnevno velikanske množine cigaret, v prvi vrsti »Zeta« in »Sava«. Prve so bile pred meseci silno iskane, zlasti v Zagrebu so kadilci povpraševali samo po »Zetah«, ki so nosile št. 41. Te so bile prav Okusne. Zagrebške trafike so celo obesile ''ft^Slse »Zeta br. 41«. V ljubljanski tovarna je nam-"°rec stroj, ki je prav dobro izdeloval ta tobačni izdelek. Zadnji čas pa so odpravili na papirju vse številke. Vzrok, ker je bilo le povpraševanje po št. 41, dočim so kadilci druge zametali. V Sloveniji so lani izdali za vse tobačne izdelke od finih cigaT do slabih cigaret, od navadnega tobaka za pipo tja do nosljanca, ki ga še vedno ljubijo stari ljudje, ogromno milijonsko vsoto 169,710.487 Din! Lepi milijoni so šli v zraki Toda Slovenija je lani pokadila za nekaj milijonov manj ko predlanskim, kajti mnogi kadilci, ki so bili poprej strastni, so svoj dnevni mesečni budget za tobak omejili do skrajnosti in tako se je manj pokadilo. Vzrok je pa tudi ta, da so se ljudje bolj vrgli na cenejše kvalitete cigaret in so mnogi opustili finejše, tako »Vardar« in »Drina«. Zanimivo je, da so industrijski kraji pokadili prav čedne milijone. Pač iz Tazloga, da so si v pomanjkanju živeči delavci skušali 6 tobačnim dimom potolažiti lakoto, Že stari vojskovodje so prišli namreč na misel, da vojak, lakoto in pomanjkanje lažje prenaša, če ima pipo v ustih ali pa cigareto, To je potrdila tudi svetovna vojna, ko so 6e lačni vojaki dostikrat bili zadovoljili s cigaretami. Tobak jih je nekoliko omamil. Celo barantali so j kruh za cigarete. Koliko so pokadili posamezni okraji, bi bilo nepotrebno navajati vse podrobnosti. Omenjamo le glavna mesta in industrijske kraje. V Celju eo n. pr, z okolico vred spustili v zrak nad 15 milijo-j nov dinarjev, v Kamniku nad 5 milijonov, v Kranju ; okoli 8 in pol milijona, v Škofji Loki 4,436.87» Din, j v Radovljici z Jesenicami in Bledom, ki je kot j letovišče konzumiral tudi finejše izdelke, skupaj 3,685.976 DSn. Jeseničaai so se zadovoljili v pre-1 težni večini s slabšimi cigaretami. Rudarsko Za-I gorje, ki zalaga vse premogovne revirje, je pora-; bilo za tobak 4,520.057 Din. Rudar je kadil prole-j tarske »Zeta« in »Sava«. Znabne množine je pokadilo tudi Laško, namreč 4 in pol milijona. Kočevje, kjer je tudi rudar doma, je spustilo v zrak okoli 4 milijone. Šaljivi Ribničani pa so lani žrtvovali za dišečo travico 2,353.337 Din. Ljubljanska glavna zaloga preskrbuje s tobačnimi izdelki Ljubljano in vso okolico. Tu je konzum tobaka znatno padel napram letu 1931. Lani so Ljubljančani z okoličani potrošili za tobak 37,219.645 Din, nasprotno predlanskim 38,509.137 dinarjev. Koliko je potrošil Maribor za tobak, je »Slovenec« že poročal začetkom januarja. Monopolska uprava pa ima tudi monopol nad prodajo cigaretnega papirja. Lani je vsa Slovenija izdala za cigaretni papir 1,726.850 Din. Prodanih je bilo 2,620.000 knjižic cigaretnega papirja. Taka je splošna statistika, kako lepi milijoni so lani šli v Sloveniji v zrak! Pravijo, da je konzum tobačnih izdelkov tudi v državi močno padel, tako za okoli 15 milijonov Din. Veliko je vitaminov v pomarančah. Največ jih je v vrsti: Jaffa". Predlog poslancev JRKD v finančnem odboru Ljubljana, 26. januarja. Današnje »Jutro« priobčil je pod naslovom: »škofovsko pustirsko pismo pred finančnim odborom« naslednje poročilo, katero ponu t i skujemo od črke do črlce: Beograd, 25. jun. M. Finančni odlior, ki je danes zasedal ves dan. je razpravljal o proračunu pravosodnega ministrstva. Kre spadajo v resor pravosodnega ministra tudi versko vprašanja, je mnogo poslancev načelo vprašanje zadnjega pustirskega pisma katoliških škofov. Poslanci so v svojih govorih ostro obsojali pastirsko pismo in so zahtevali, naj pravosodni minister izda energične ukrepe p»oti vmešavanju v politična vprašanja, ki bi se katoliškim škofom v nobenem primeru ne smelo dovoliti. Nekateri govorniki so izrazili celo potrebo radikalnih ukrepov, poleg drugih tudi črtanju kreditov cerkvenim upravam. Narodni poslanec Petovnr je ugotovil, du je dalo poslednje pastirsko pismo katoliških škofov tudi Srbom in Hrvatom priliko, do spoznajo klerikalne metode. Zelo energičen je bil goVor poslanca Soko-lovičo. ki je ugotovil, da doprinuša državna uprava znatne prispevke v korist cerkvam, toda gotovo le pod pogojem, da verske ustanove s svojim delom širijo ljubezen, bratstvo in krščansko toleranco, da si prizadevajo za ureditev razmer v državi in ustvaritev integralnega ju-goslovenstvu. Zlasti v zadnjem času pa se opaža, da je katoliška cerkev v Jugoslaviji prekoračila meje svojega verskega delovanja in da se je pričela vmešavati v politična vprašanja. V enakem smislu kakor poslanec Sokolovie so govorili tudi drugi poslanci, ki so končno soglasno izrazili zahtevo, naj vlada zavzame energično stališče napram nekaterim cerkvenim poglavarjem. Minister za pravosodje Boža Maksimovič je izjavil, da bo poročal o vseh izraženih željah narodnih poslancev ministrskemu svetu. Zahtevi poslancev, naj se rezervira partija državnih prispevkov, namenjenih za dotacijo cerkvenim upravam, je minister ugodil. Nekateri poslanci so tudi zahtevali naj se znižajo dotacije in tako doseženi prihranki votirajo za humane, prosvetne in druge potrebne ustanove. Ob 20. zvečer je bil proračun pravosodnega ministrstva izglasovan, odgodeno je bila le razprava o rezervnih dotacijah cerkvenim upravam. Na dnevnem redu jutrišnje seje finančnega odbora je debata o proračunu za zgradbe.« Nova vlomilska tolpa pod ključem Ljubljana, 26. januarja. Poleg vlomilske tolpe tujih svedrovcev, o katerih smo že poročali, je policija izsledila še drugo vlomilsko tolpo, ki jo je več dni zasliševala in preiskava proti njej še ni docela zaključena. Vendar pa je preiskava že sedaj spravila na dan toliko grehov, da se je pokazalo, kako nevarna tolpa je padla policiji v pest. V času med 19. in 29. decembrom je bilo vlomljeno v barako Marije Velkavrhove na Grudnovem nabrežju in so vlomilci odnesli gramofon in 20 plošč. V noči na 14. t. m. so vlomilci vdrli v zaklenjeno prodajalno pekovskega mojstra Ivana Plevanča v Radomljah in odnesli 600 Din gotovine in odpeljali 600 Din vredno kolo, last vajenca An-žiča. V noči na 15. t. m. so vlomilci ukradli iz nezaklenjene sobe pekovskega mojstra Zupana na Dunajski cesti suknjo in suknjič, last vajenca Kal-čiča in vredno skupaj 1000 Din. Dne 17. t. m. so odpeljali izpred brivnice v Flor.janski ulici brivcu Kelšinu 700 Din vredno kolo. Se isti dan pa so prav isti tatovi ukradli izpred Ljudske kuhinje 500 Din vredno kolo ključavničarskemu vajencu Ivanu Bazniku. Pekovskemu pomočniku Ivanu Kaplanu so na Dunajski cesti ukragli 500 Din vreden suknjič. V noči na 21. t. m. je neznan vlomilec vdrl v klet gostilničarke Marije Zupančičeve in odnesel 800 Din vreden kovčeg in zlatnine v skupni vrednosti 4000 Din. Ta zadnja tatvina je spravila policijo na pravo sled. Aretirala je namreč 22 letnega Ivana Lein-fellnerja, po poklicu preciznega mehanika in njegovega sostanovalca 32 letnega delavca Rudolfa Jakopina, doma iz Loškega potoka. Pri njih sicer policija ni našla blaga, ki sta ga pokradla pri Zupančičevi, pač pa je našla pri hišni preiskavi 5 vetrihov. Leinfellner je imel na sebi suknjič, ki je bil ukraden Kaplanu. Dalje je policija aretirala ,Kam gremo v Zagrebu?" HOTEL MILINO V na /elačičevem trgu Ves komfort. - Sobe v vseh cenah. tretjega v tej družbi, 18 letnega J. S., pekovskega vajenca po poklicu. Tatvine v baraki Velkavrhove sicer zaenkrat še ni mogoče dokazati, pač pa je policija ugotovila, da je Leinfellner prodajal nekje gramofon in več plošč. Tatvino pri Plevanču je izvršil S. na lastno pest. Suknjo in suknjič pri Zu panu sta ukradla skupno Leinfellner, ki je bil očitno vodjo te tolpe, in pa mladi S. Dne 14. t. m. so poskušali Leinfellner, Š. in neki S. R. vlomiti v stanovanje lekarnarja Ustarja v Tavčarjevi ulici. Vlom se jim ni posrečil, ker so imeli prešibko orodje. Kolo, ki ga je ukradel Leinfellner Kelšinu, je prodal nekje na Dolenjski cesti za 200 Din. — Policija je že našla to kolo in ga vrnila pravemu lastniku., Laznikovo kolo pa je ukradel Š. in prav tako tudi kolo v Radomljah. Obe kolesi je prodal nekje na Dolenjskem; policija še poizveduje kje. Poleg omenjenih je bil v zvezi s to tolpo aretiran še neki R. T., ki je pobegnil od vojakov in najbrž kradel s to tolpo. Policija ga je izročila vojaški oblasti. Glavni pajdaši, to so Leinfellner. Jakopin in Š., pa so bili danes izročeni sodišču. Ivan Bele 80 letnik Osemdesetletnico svojega rojstva prarauje danes g. Ivan B e 16, znani slovenski šolnik in vzgojitelj mnogih rodov, ki se ga vedno spominjajo z ljubeznijo iu s .spoštovanjem. Z imenom- Ivana Beleto je zvezano innogo naše kulturne zgodovine in tradicije, čeprav Bele nikoli ni rad silil v javnost. Njegovo delo je bilo vedno tiho, vendar je bilo takega pomena, da ga je opazila tudi slovenska javnost. Jubilant g. Bele se je rodil v Ljubljani in jo bil nečak pokojnega ljubljanskega kn$^oškofa Pogača rja. Bele se je posvetil učiteljskemu stanu. Mnogo je potoval po svetu, zlasti po Franciji, kjer se je temeljito seznanil s francoskim jezikom. Dolga leta je bil učitelj na Ledini, med vojno pa Je prevzel prolesuro za francoski pa tudi nemški jezik na ljubljanski realki, kjor je poučeval še po vojni, dokler ni stopil v pokoj. V kulturnem življenju je marljivo delal. Kot tajnik Glasbene Matice je aranžiral uspelo proslavo obletnice bitke pri Sisku. Bil je član Dramatičnega društva in inten-dant slovenskega gledališča. Mnogo .je prevajal iz tujih jezikov, mnogo prevodov tudi temeljito popravil. Bele je namreč tudi temeljit poenavalec slovenskega jezika. Posegel je tudi v tedanjo pravdo o pisavi besede »bravec« ali »bralec« ter omenja njegove ugotovitve tudi p. škrabec na platnicah »Ovetja«. Njegove lastnosti kot izvrstnega pedagoga, poznavalca slovenske literature in pa naravoslovja so ga usposobile, da je napisal članek »Erjavec in njegov pomen za narodno vzgojo«, ki je izšel v letnem poročilu o ljudskih šolah v Ljubljani leta 1890. Levcu je ta članek tako zelo ugajal, da ga Jo v Ljubljanskem Zvonu ponatisnil. Poleg tega je Bele sodeloval pri »Učiteljskem Tovarišu«, pri »Popotniku« in tudi pri drugih listih. Tiho in skromno uživa sedaj svoj pokoj v hišici pod Gradom. Dobro se še spominja nekdanjih svojih učencev, ki jih vse pozna. Najlepše voščilo k njegovemu jubileju bo nedvomno zagotovilo hva-ležuosti vseh, ki jih je kdaj vzgajal. Nesreča z motornim kolesom Vojnik, 25. januarja. Suoči ob sedmih se je peljal proti Vojniku s svojim motornim kolesom F. C., stanujoč no Dobrni, in je z motorjem ravno pred hišo g. Novaka zapeljal med konje nekega voznika. Nesreča se je zgodila takole: Ob omenjeni uri se je peljal iz Škofje vasi. Luč na motornem kolesu mu je nagajala, tako da sploh ni svetilo, svetil si je pa z žepno baterijo in je vozil z brzino do 60 km. Pred hišo mizarskega mojstra g. Novaka mu pripelje nasproti voznik, kateri pa ni imel luči. Ker mu žepna baterija ni dovolj razsvetljevala zu takšno brzino, ni videl nasproti prihajajočega voznika in se je zapeljal z motornim kolesom naravnost med konje. Oje od voza ga je udarilo močno po obrazu in dobil tudi precej notranjih poškodb, povrhu vsega tega pa ima še po kvarjeno motorno kolo. Prvo pomoč mu je nudil mizarski mojster g. Novak, kateri je vzel ponesrečenca jiod svojo streho Gregorič Jože: PozabVene obletnice Nekaj neurejenih listov iz zgodovine duhovnikov Kostelcev (Konec.) Tretji s primkom Zdrav ič je Zdravič Mihael, najbrž so bili vsi trije iz iste rodbine. Rodil se je 15. septembra 1747, posvečen pa je bil 27. decembra 1771 na naslov župljanov svojega rojstnega kraja. Bil je nadarjen človek, zdravja ne trdnega, vendar je dosegel 84 let. Humanistične nauke je dovršil v Varaždinu, modroslovne v Zagrebu, bogoslovne pa vse na Dueaju. Služboval je tri leta kot subsidiar v Loškem potoku, od sv. Jurija 1788 pa Kaplanuje kot vikar v Dobrepoljah; 1796 je že v škocijanu pri Turjaku, odkoder se je preselil kot samostojen vikar v Struge. Tukaj ostane do 1827, ko se preseli v Ribnico v pokoj, kjer je umrl dne 4 aprila 1891 kot zlatomašnik. Bil je dober govornik. jako ljubezniv in zato zelo priljubljen pri ljudeh. Živel je zgledno. t Klarič Andrej se je rodil 28. novembra 1749, najbrž pri Mavrou, kjer je še sedaj ustno izročilo, da je bil nekoč pri hiši »kapčljan«. Izšolal se je v Zagrebu, bogoslovje pa je dovršil na Dunaju in bil z dovoljenjem kostelske graščine 2. aprila 1777 posvečen 'na naslov šestih kmetov kostelske župnije, ki so bili podložni gospostvu K ostri. Bil je župnikov subsidiar v Škocijanu pri Turjaku, zatem nekaj let vikar v Rakitni, od 1800 do 1827 župnfk v Hinjah. Odtod se je odpravil kot zlatomašnik v Ribnico v pokoj in tam umrl 19. oktobra 1833. Bil je precej zmožen, trdnega zdravja, govornik ra7.-u lilij i v. Pokoril (str. 92) ga imenuje še pobožnega, gire-čega in zglednega duhovnika, ki tudi v čednostih napreduje in ga imajo ljudje prav radi. •luraj Matej, Račkov naslednik, je bil rojen dne 31. avgusta 1777 in sicer najbrž v Virnolu (prav blizu Banje loke). Tako' sklepam iz tega, ker je neki Matej Juraj iz Vimola pričal zanj v oni pravdi. ki jo je imel radi izplačila iz Račikove zapuščine z že omenjenim Jakobom Račkhn iz »Velke-ga S7.elr7.a- pri Skradu. Kje je dovršil humanistične nauke, ni znano. Dogmatiko in moralko je moral študirati v Zagrebu, odkoder je najprej 1. Ju- nija 1801 in drugič 1803 prosil Štefana Tkalcza za patrona, kar je ta tudi sprejel 23. julija 1803 (Lj. škof. arhiv). Posvečen jo bil Juraj 21. septembra 1803 in skoraj gotovo kmalu prišel za prifarskega kaplana, saj je Rački že 12. oktobra 1801 ponovno prosil škofa, naj ^njegovega klerika Juraja M. čimprej posveti — kar brez vseh intersticij! Sam je že 70 letnik, ljudje pa si želijo domačina, ki se je že v dveh pridigah dobro izkazal in se jim s tem močno prikupil.« Za sedaj drži, da je bil Juraj 1. julija 1817 imenovan za rektorja prifarške župnije, kjer je ostal do smrli 3. julija 1830. Vse svoje premoženje, ki so ga precenili na 588 gld. 12 kr., je zapustil prifarskim župnikom (»ad meliorem su-stentationem Parochorum Kostelensium«), češ. da je cerkvam in sorodnikom že v življenju dovolj dal (»ecclesiis et consanguineis satis in vivis dedi«). Iz obresti te glavnice naj se vzame 10 gld. za eno sv. mašo, za druge pa »secundum mandata caesa-rea«. •— Iz Jurajevih zapiskov nam je ohranjenih tudi nekaj drobi in iz kulturnega in socialnega življenja Kostelcev pred sto leti. Jakšič Anton je zadnji, ki sem ga našel med duhovniki Kostelci. Rodil se je 22. decembra 1815 v Vasi, menda v sedanji peti številki. Posvečen je bil v Ljubljani 2. avgusta 18-16 in takoj nastopil svojo prvo službo v Adlešičih. Prihodnje leto ga že najdemo v Kolovratu pri župniku Janezu Zie-glerju, ki je napisal znano povest »Sreča v nesreči«. Iz Kolovrata je romal 1848 v Prečno, čez dve leti v Stari log na Kočevskem, potem (1851) v št. Lovrenc ob Temenici in 1856 v Čemšenik. Po dveh letih je bil že osilniški župnik, kjer je vztrajal do 1876, zatem šest let župnik v Poljanici pri Novem mostu. V pokoj je stopil 1882. pa ga ni užival, marveč je taval še iz župnije na župnijo, dokler se ni 1888 za šest let ustavil v Krškem. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu 2. novembra 1896. Iz Jokšičevega življenja in delovanja ni znanega uič posebnega. Zanimiva in spomina vredna pa je njegova oporoka, ki jo je zapustil v dveh delih: 4. aprila 1895 določa ustanovo 1000 gld. (za Osilnico 500, za Adlešiče 500). katerih obresti naj ; »e vsako leto razdelijo med reveže; 4. septembra 1895 pa določa tri dijaške ustanove |io 2000 gld.. s I katerih obrestmi naj se podpirajo dijaki od 4. raz- reda ljudske šale do konca študij; kdor po končani gimnaziji ne gre v bogoslovje, podporo zgubi. Razen tega je zapustil še vsoto 10.000 gld., s katerih obrestmi naj se vzdržujeta po dva študenta v Alojzi jevišču; prednost imajo dijaki Prifarel, Banjci in Osilničani. Dalje je naročil ustanovne sv. maše v devetih župnijah ter vsaki cerkvi določa še posebe 100 gld., iz katerih naj se opravljajo sv. maše za spreobrnenje drugovercev, zlasti odcepljenih bratov Slovanov, k edino pravi rimskokatoliški cerkvi. To razodeva njegovo katoliško in slovansko čuteče srce! Poskusil sem rešiti nekoliko pozabljenih obletnic iz leta 1962 in posvetiti v še nepreiskano kulturno zgodovino Kostelcev. Dobro se zavedam, da to ni nikakova pregledna ali popolna slika, kar za sedaj niti ni bil moj namen niti nazadnje tudi ne bi spadalo semkaj. Urediti sem skušal le nekaj razmetanih listov in jih dopolniti, kolikor so mi razmere in čas dopuščale. Omenim pa že prt tej priliki, da je to delo precej težavno, ker v prl-farskem župnem arhivu ni iz starejše zgodovine skoraj ničesar — pred 150 leti je pogorelo župni-šče z arhivom vred — v ljubljanskem škofijskem arhivu pa je tudi prav malo. Največ si obetam še v kočevskem grajskem arhivu, kamor so menda prenesli arhiv kostelske graščine. — H koncu pa se moram zahvaliti g. tnsgru V. Steski, ki mi K' pomagal z nasveti in mi je dal na razpolago arhi-valne zapiske. Pripis. Pred dobrini mesecem, ko sem dovršil ta prispevek k naši kulturni zgodovini — ki bi bil moral prnv za prav iziti že Ioni —- mi iz Klapšeto-vega življenja do 1. 1732. res ni bilo nič znanegn. O "božiču pa sem v prifarskem župnem arhivu (v Kostelu) dognal, da je bil Klapše kostelski župnik od 1728 do 1732. Glede Piškurja pa sloji v arhivu mirnopeške župnije (na Dolenjskem), kjer ga imenujejo »kali-grafa« — to ki kazalo, da je znal lep« pisati — da je bil tamkaj kaplan od 25. maja 1796'do sv. Mihaela 1808. Iz Mirne peči je šel v Šent Jernej, od tam pa v Kostanjevico 1806—1807 Omenja tudi, da je bil rojen 1742. Za sedaj toliko v do poln i lo. Ljubljana, 26. I. 1933. Gabrščkovi „Goriški Slovenci" Ko sem pred nekaj tedni na tem mestu zavračal (nekatere netočnosti tretjega zvezka Hribarjevih spominov, sem poudaril, kako skromno je še pri nas gradivo za izčrpno »Politično zgodovino Slovencev«, ki bi jo tako nujno potrebovali. Ko sem še pisal tiste vrstice, se je pa žc dotiskavnl prvi, skoro 600 strani obsegajoč del Gabrščkovili »Goriških Slovencev«,* ki jih je bil pisatelj napovedoval že pred več meseci. Kdor je bral tedaj prospekt, je to obsežno delo gotove nestrono pričakoval, kajti prepričan jc moral biti, da bomo dobili končno izčrpno sliko |>olitič ne preteklosti vsaj enega dela našega naroda, zlasti ker se ga jc lotil tako zaslužni založnik, spretni in živahni publicist ter /nani politik, ki je to politiko sam več kot trideset let vedno sooblikoval in inora zato najbolje poznati tudi vse gradivo. Žal, nas je tlelo — vsaj ta prva knjigu — jako razočaralo. Že metoda Gabrščkovega dela je zgrešena. Gradiva namreč ni zaokrožil v zaključena razdobja, v katerih bi potem obravnaval posamezne panoge javnega življenja, temveč ga obravnava po posameznih letin, torej nekako po vzorcu golili — kronik. Nujna posledica take metode je seveda nepreglednost, neplastičnost in raznie-tanost. Do tc metode je dovedlo pisatelja očividno dejstvo, da se je v gradivo mnogo premalo uglobil. Vzel jc krotkonialo v roke Blci-vveisovc »Novice«, za njimi »Slogo« in končno »Sočo«, ckscerptiral je jiosotnezne letnike in te ekscerptc. razvrščene prav tako povrsti |>o letnikih objavil, le proti koncu jim je d|K>lno pomanjkanje vsakih karakterizacij. V knjigi srečamo celo vrsto cnož, katerih pomen je segal daleč čez goriške meje in katerim bo morala bodoča obče slovenska politična zgodovina posvetiti morda cela poglavja (n. pr. Ton-kliju I »i vri en. Pajcrjii. Ttitni, Coroniniju, Gregorčiču, Mahniču, VVinklerju i t d. L toda njih liki stoje pred nami tako bledi in ohlajeni, da človek ne ve z njimi kaj začeti. Popolnoma pravilno je dejal svoječasno Mah nič, dn ideje nc letajo s,ime po zraku okrog, temveč dobe svoj pomen šele z nos i tel ji idej, zato so tudi še zlasti politična pota in dogodki pogosto [»opolnotna nerazumljivi, če nimamo pred očmi re« plastične in vsestranske [>odobe vsaj vodilnih političnih delavcev. In v tem pogledu nas pusti Gnbršček skoro popolnomva na cedilu. Te svoje velike na- pnfce bi se bil pisatelj ognil tem lažje, ker je sam osebno poznal veliko večino teh mož. Goto \o bi bile tudi te karakterizacije enostranske, a nič ne de, služile bi vendarle kot neobhodno potrebna ojjora za razumevanje večine politični L dogodkov ravno na Goriškem, kajti prav ! nikjer ni zavzemala osebnost tolike ti loge, kot morda ravno v politični zgodovini goriških Slo-' vencev. Vzemimo le zagonetnega dr. Gregorčiča, ki je skoro 40 let vodil goriške Slovence po potih, ki so razumljiva kvečjemu iz tijegove _ osebnosti in značaja. Tu bi se naj šel g. pisatelj učit k mojstru — šukljetu. Četrta velika Gabrščkova napaka je ta. da nam sploh ne podaja zgodovine goriških Slovencev, niti njih politične zgodovine ne. temveč kvečjemu zgodovino njih zaslužnih in trdili bojev za slovensko uradovan je, za slovenske šole v Gorici, zunanji potek njih volilev, nekaterih organizacij in nekaterih listov, sicer pa zijajo povsod take vrzeli, dn bi knjiga prav res ne suiela nositi toliko obeta jočega naslova »Goriški Slovenci«. O delavskih organizacijah in političnih prizadevanjih — socialističnih in krščansko socialnih — nc črline niti besedico, čeprav so se že tedaj ponekod prav krepko pojavljale in so n. pr. krščanski socinlci zadnja leta pred vojno imeli v svojih rokah dejansko že vse vodstvo goriških Slovencev. Prav lako nam pušča g. pisatelj popolnoma nepojasnjen tudi začetek in vzroke velikega dela drugih dogodkov in pojavov (n. pr. sovraštvo proti Tuini, ustanovitev »Prim. lista«, raznih sporov, ra/ko-lov in napadov, ustanovitve raznih ncliberalnili društev itd.). V deželnem zboru se slovenska delegacijo menda ni liorila snmo za jezikovno enakopravnost, vendar o tem delu in programu poslancev nc izvemo skoro ničesar, še manj pa seveda o delu in programu komunalne politike goriških občin, goriške državnozborske delegacije itd. Politika ni samo boj zn jezikovne pravice, temveč skuša uresničiti določen kulturni, politični, gospodarski in socialni program, a — vsaj po Gabršflkovi knjig: sodeč — goriški politiki tega siploh imeli niso. če izvzamemo prizadevanja z-a vipavsko Železnico in za slo- venske šole v Gorici sami. Zastonj namreč iščeš po sicer tnko debeli knjigi kakršnekoli slike o gospodarskem in socialnem stanju, potrebah, prizadevanjih in uspehih goriškega jiodeželske-ga ljudstva. Niti o razvoju slovenskega šolstva in društvenega življenja izven zidov Gorice same ne izvemo skoro ničesar. Dogodki, ki tvorijo naravnost mejnike tudi v zgodovini goriških Slovencev, gredo ••mimo nas skoro neopnženi, n. pr. 1. 1848., nastop in podeč Auersperga, prvi in drugi katoliški shod itd. Pisatelj ponekod obširno popisuje razne rodoljuba rske veselice, aranžerje četvork in shode, ne vidi pn idej in vprašanj, vzrokov, okoliščin in posledic bistvenih pojavov in dogodkov. Vprav drastičen primer takega nezrelega gledanja na zgodovino je in. pr. Gabrščkovo opisovanje Mahničevega nastopa. Nasiop moža, ki je idejno zrevolttcioiiiral vos slovenski narod in usmeril njegovo pot v mnogih pogledih za cele rodove, nam predstavi pisatelj tu kot zakotnega in brezpomembnega kveriilanta, katerega je pohrustnl in ugnal g. Gnbršček v kozji rog knr mimogrede. Ne. g. Ga-bršček. take »politične zgodovine« pa že ne moremo jemati za resno. Dn. vse Gabrščkovo gledanje nn političen razvoj goriških Slovencev je vprav naivno in petnajst let po svetovni vojni celo nnalironistič-iio. Kakršno vlogo jo namreč igrala med štajerskimi Slovenci odvokatokracija, tako jc igrala med goriškimi m a g n a t o k ra c i j a. V vsakem večjem goriškem kraju je živel in »deloval« kak veleposestnik nli vsaj imovit gostilničar, trgovec in župan, ki je narodno gospodarstvo i/.že-:nnl in drl, politično pa teroriziral ves okoliš in če le ni bil ronegat, ga g. Gnbršček že proglaša za idealnega in delavnega rodoljuba, na kakršnih je dejansko tudi .slonela vsa njegova stranka, zaru
  • imenu. Vsa čast in priznanje hudim, oožrtvovalium in tucb uspešnim bojeiu /j« uuše ni&nid, kjer m jb v baraki pri izolimici vnel ogenj na ta način, da je v kopalnici popustila cev pri peči, pri čemer so plameni Iz cevi bušnili v tramovje na obstrtAnem stropu, ki je pričelo tleti. V teku 20 minut so vrli mariborski gasilci pod vodstvom svojega poveljnika Ivana Vollerja ogenj pogasili in odstranili vsakršno nevarnost ponovnega_požara. □ Dobri Ijndj« u siromake. Za Pomožno akcijo so darovali: Stavbenik Rudolf Kiftmann 1000 Din, Josip Baumeiater 200, Celjska ljudska posojilnica 500, Avtoklub 5000, Ana Reiser 200, Ana Ha-lb&rth 200, dr. F. Cukala 100, Lojzka Dcmiicelj 100, Uradništvo mestne hranilnice 356, Uslužbenci progovne sekcije Maribor, glavna proga, 368.50; Osebje Narodnega gledališča 250, Uradništvo OUZD 900.85, Mestni delavci 378.25. □ SSK Maraton. Drevi ob 20 gimnastični trening. Obenem domenek radi skupnega nedeljskega izleta. □ Prva letošnja žrter mraza. 75 letini dnina-rici Tereziji Verbičevi, stanujoči na Meljskein hribu šl. 12, sta zmrznili obe nogi. Revioo so prepeljali v tuikaij&njo splošno bolnišnico. □ Katoliškega omladina priredi v nedeljo dne 5. februarja ob pol 17 v Omladinskem domu znano šaloigro »Dve nevesti«, ki je zelo primerna za pred pust n i čas. □ V Grajskem kinu od 26. do 31. t. m. prelep in poučen film »Alpski raj«. Prijatelji dobrega filma! □ Rdeči petelin v zimski noči. Težka nesreča je zadela posestnika Blaža Močnika od Sv. Aniona. V mrzli zimski noči je na nepojasnjen način in nenadoma izbruhnil ogenj, ki mu je up epe III celo gospodarsko poslopje. Uničeno je vse zrnje, ki ga je Imel v -itni kleti pod slremo gospodarskega poslopja. Tudi je požar uničil vso živinsko krmo in gospodarsko orodje. Edino živino v hlevu se je posrečilo v zadnjem trenutku rešiti in sicer na ta način da so živino izgnali iz hleva, ki se je razbežala na vse vetrove in šele naslednjega dne so jo iz vseh strani skupaj nagnali. Dobri sosedje so pogorelcu priskočili na pomoč in sicer na ta način, da so posamezne komade živine odgnali na svoje domove, da jo po možnosti težko prizadetemu Močniku preko ziine preredijo. Škoda je tem večja, ker ni bil Močnik nikjer zavarovan preti po-žoru. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo dognati. Sumijo, da je požar podtaknila zlobna roka, ker si sicer na podlagi podanih okoliščin ni mogoče drugače razlagati postanka ognja. □ Dar. dobri stvari na oltar. Odvetnik dr. Fer-do Miiller jo daroval za hitro pomoč pri nezgodi svoje žene tukajšnjemu Prestov. gasilnemu in reševalnemu društvu 250 Din. □ Obrtno gibanje. V preteklem letu je bilo v Mariboru izbrisanih 270, izdanih pa 220 obrtnih pravic. □ Kako priti do denarja. Ta misel je delj časa vznemirjala 24 letnega delavca Josipa K., doma v bližini Frama. V tem cilju je skušal pridobiti dva svoja znanca za sodelovanje pri raznih pustolovščinah. Toda oba sta zadevo prijavila orožnikom in Josip K, se je moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim velikim senatom. V obtožnici se navaja, da je dne 31. decembra 1931 nagovarjal Ivana Č.. naj bi ponoči izvršila na državni cesli med Mariborom in Slovensko Bislrieo razbojniški napad na nekega avtomobilista, ki da bo imel pri sebi veliko denarja; nadalje da je nekega dne januarja ali februarja 1032 skušal pridobiti Antona B. za to, da bi ponoči na državni cesti pri tramu izvršila razbojniški napad tia nekega tihotapca s saharinom. V Času od konca junija 1932 pa do 12. julija 1932 si je na Ješenci pridržal znesek 1176 Din, ki ga je Inkasiral pri raznih s!mikali kot provizijski zastopnik tvrdke »Mina«. Vel'ki senat je obtoženca obsedi! na štiri leta roblje in petletno izgubo častnih pravic. Šoštanj V zrak so šli milijoni. V sredo smo v ?Slo-vencu - poročali o konzuniu alkoholnih pijač v 1. 1932., danes pa prinašamo zanimive številke, ki pravijo, da so lansko leto v šoštanjskem sodnem okraju pokadili tobaka za 2,447.000 Din. Takole je je bilo: tobaka Sava« so »uničili« 1080 kg (v vrednosti 162.000 Din), donavskega tobaka ''97.") kg (297.500 Din), tobačnih klobas 1242 kg (151.250 Din), »Zeta": cigaret 1,990.000 komadov (597.000 Din), »Sava« 5,000.000 komadov (875.000 Din), »Vardar« in »Drina« 101.400 komadov (85.200 Din\ cigar brazilk 26.700 komadov (26.700 Din), mešanih inozemskih cigar (103.597 Din), cigaretnih ovojrkov za 25.000 Din. Osebne vesti. Na novo službeno mesto v Savski Marof je odšel železniški uradnik g. Ivan Koren, v Šoštanj pa je prišel g. Josip Vrečko iz Kotoribe. jezikovne pravice, ki jih je vodil zlasti g. Ga-bršček v Gorici in katere so mnogi njegovi tekmeci hladno in |>o krivici omalovaževati, vsa čast in priznanje (udi smotrenemu in vsestranskemu organizatoričnemu in iniciativnemu delu g. Gabrščka za okrepitev slovenskega živi iu v Gorici, toda če pogledamo na vso to »politiko«, je bila vendarle golo in tipično liberalno r o d o I j u b a r s t v o z vsemi dobrimi in z vsemi slabimi stranmi in posledicami. In ti-le Ga. brsčkovi »Goriški Slovenci« so — kronika lega liberalnega rodoljubarstva na Goriškem. Kako plitve korenine je to rodoljubarstvo nujno moralo pognati, nam žal le tako nazorno kaže povojna tragedija na,še Goriške, ko so se ravno te vrste pokazale najšibkejše. Po teli splošnih ugotovitvah bi bilo skoro odveč prihajati še na posameznosti Gabrščko-vega tlela, toda nekaj opomb morda vendarle ne bo škodilo. Pisatel j bi bil brezpogojno moral vsaj s par odstavki očrtati upravno in politično organizacijo Goriške ter njeno razmerje napram astri j. delu Italije in- ostale AaVstrije v pred-niarcu ter v dobi absolutizma. Če je že začel s predmarčno dobo, bi bilo morda najbolje, če bi segel šc par desetletij nazaj, to je do poloma Napoleonove Ilirije. — Odstop cesarja Ferdinanda I. 1848 ni bil prostovoljen, kakor posnema ino iz Gabrščkovegn dela, temveč posledica nekakega dvornega »pučo«. Pomanjkljivi so zlasti podatki iz 1. 1848 in I. 1S49., kajti nikjer ne izvemo, kako .so Goričani reagirali na viharne dogodke teh dveh znamenitih let. Prevažtto je dejstvo, da so lsc že tedaj ustanovila na Goriškem kar tri slovenska društva (v Gorici, v Kanalu In v Bovcu), a ne izvemo o njih prav nobenih podrobnosti. — Tolminska »čitalnica« ni bila tretja na Slovenskem (ta napitka se ponavlja v knjigi ponovno), temveč peta, ker so bile ustanovi jene ]>o naslednjem redit: Trst. Maribor. Ljubljana. Celje, Tolmin, Gorica, skorja f.oka itd. — Nerazumljivo je |ioglnvje o »Polemiki zaradi zedinjene Slovenije« (str. HI do H4), ker nam pisatelj ne navede vzrokov interpelacije, ne utemelji tega, zakaj je bila l-no mero zabavnega in poučnega čtiva v najbolj napeti obliki. Naravnost škoda je zato, da imamo Slovenci prevedenih še tako malo Vemeovih del in tem bolj moramo torej pozdraviti to, ki nam ga je pravkar poklonila Jugoslovanska knjigarna. V njem nas vodi pisalelj s podmornico »dvajset tisoč milj pod morjem«, kjer vsi zavzeti strmimo pred čudeBi podmorskega rastlinstva in živalstva, kjer »e borimo s strašnimi morskimi somi in polipi, nabiramo v Indijskem oceanu bisere, brskamo med zakladi potopljenih ladij in dosežemo pod ledenimi gorami celo južni tečaj. Skratka: domišljija tu ne pozna meja in tudi mi ne odložimo knjige, dokler nismo prispeli do zadnje strani. Prepričani smo. da bo našla knjiga tudi pri nas tisoče navdušenih bralcev povsod, med slarimi in mladimi, v mestih in na kmetih. — Proti kašlju, hripavosti, kataru. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiser-jeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena 5 Dn za vrečico ali 12 Din za ploč. škatljo), ker se nahajajo v prometu tudi ničeva ponarejanja. ■■■■■■■MMaMMIM >111 liiunil 11 — »Franz Josef« grenčica poveča stvenemu in fizičnemu delu. Celie 0 Vincencijeva konferenca sporoča vsem, ki se obračajo nanjo zaradi podpore, da je vsaka prošnja zastonj, ker je ves denar že pošel. Večkrat smo že v teku letošnje zime na tem mestu poročali, da nimamo nobenih dohodkov, kar smo pa mimogrede dobili, je bilo tako malo, da ni zadostovalo niti za najnujnejše potrebe, & Vijolinist IViran Viher izvaja na svojem koncertu v sredo dne 1. februarja v Celju v Unionu sledeče skladbe: Are. Corelli: Vijolinska sonata št, 5; Joh. Seb. Bach: Vijolinski koncert a-mol. W. A. K. Mozart: Vijolinska sonata št, 8. H. Vieux-temps: Balada in poloneza. Ant. Dvofak: Slovenski ples. Paganini-Szimanovski: Caprice št. 20, 21 in 24. Klavirski part je v rokah pianistinje gospe Mir-ce Sancinove. ■& Umrli so v tukajšnji javni bolnišnici: Miri Ivan, 2 in pol leta, sin posestnika iz Marija Gradca. — Podpečan Florijan, 59 let, posestnik iz Št. llfa pri Velenju. — Kveder Adela, 12 let, hči trgovca v Žalcu. — Primož Avšec, 57 let, posestnik iz Kr-tincev pri Slatki gori. — Miha Pertinač, 47 let, dninar iz Št. Ruperta nad Laškim. Naj počivajo v miru! 0 Plačevanje najenrr>irskega vinarja. Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je dne 1. januarja t. 1. zapadel v plačilo prvi obrok najemninskega vinarja (gostaščine). Dokler novi predpisi ni<:o izvršeni, je najemninski vinar plačati na podlagi predpisa preteklega leta. Stranke se poživljajo, da že zapadli obroV plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 31, januarja t. L Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite 64 zamudne obresti. Plačila, ki bodo pa izostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo isrtirjala izvršilnim potom. ■©' Posestno gibanje. V sredo smo poročali pod tem naslovom, da je Kapunov ,»rad pod Miklavškim hribom prišel v druge roke. Včeraj se je zglasil v »Slovenčevi« podružnici v Celin gospod, ki je po-oblaščenec pravih lastnikov in nam izjavil, da grad še ni prodan. Drsališče ▼ mestnem parku. V soboto dne 28. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo dne 29. t. m. ob It dopoldne nastopijo na drsališču SSK Celje v | mestnem parku Pave! Schwab iz Celja, jugoslovan-| ski prvak v drsanju, Emanuel Thuma, Franc Avčin, ; oba iz Ljubljane in Jelka Sever iz Ljubljane, državna prvakinja v umetnem drsanju. Produkcija se bo vršila ob glasbi in bodo nastopili tudi v parih. Ptm Smrtna kosa. Umrl je po dolgi mučni bolezni Anton Gojčič, posestnik v Kogoznici pri Ptuiu, v 42 letu starosta. — Emilija Lakner, zasebnica v Ptuju, v 78 letu starosti. Blag jima spomin! Orožje kradejo. Tukajšnjemu puškarju F.rnestu I Daschu, je neznan uzmovič odnesel iz trgovine več revolverjev. Policija je uvedla preiskavo. Tatvine. Mizarju Alojziju Viharju v Braslovcih, občina Polenšak, je bilo iz zaklenjene kleti ukradeno novo moško kolo znamke »Veblo nero«, vredno 1Č.C0 Dir. Tatu je orožništvo že na sledu. — Janžu Svenšku, posestniku v Starošincih, občina Sedlaček, so neznani storilci odnesli več sodov in večjo množino perutnine. Preiskava je v teku. — V lovskem revirju v Starošincih, občina Cirkovci, so zasačili divjega lovca, ki je nastavil 24 zanjk za zajce. Orožništvo ga je prijavilo sodiiču. Nov odvetnik. Odvetniški je položil tukajšnji domačin dr. Jurij Sluga. Odvetniško p»3arno otvori v Ptuju. ^JBlIUffl Barja na Boču Prosinčev sv. Pavel, pravijo, je hud mrazovec. Konju so pene primrznile k uzdi. Pa Savel menda ni jezdil na konju v Damask. Prav pa je, da je praznik tega nekdanjega preganjalca Cerkve postavljen sredi ostre zime, ki preganja in mori življenje v naravi. Celo lisica se je z Boča približala selu. Lisjak hrešči v gošči na hribu. S kratkim, hripavim, pritajenim pasjim glasom je obstal na brdu in se zagledal proti vasi. Zjutraj se vidijo okrog hiše in hleva lisičji sledovi. Mačke se v podstrešju skrivajo pred lisico. Vendar se ji kdaj posreči, da katero prehiti in ugrabi. Tudi na Slatini so jo videli, ko se je v ranem jutru pritihotapila skozi park in izginila v gošči nad Janino. Ptice so v strahu in mrazu pribežale k ljudem pred domove. Burja brije in mete s snegom; v hribskih kočah je skoraj že vsa okna zastrla s snežnobelimi zastori. Skozi vsako špranjo vam usili svoje dolge, tenke, ledene prste. Kočarji tožijo: »do svečana imamo še les, potem pa naj pride kres ali smrt, da nam pomaga iz stiske.«: V hlevu prezeba živina, nastlana tla ji pod nogami zmrzujejo. Ali se vrača zima iz leta 1928? Šolska deca gazi sneg do kolen. Na drsanje, kepanje in sankanje in smučanje hribska deca nič ne misli; s tem naj se zabavajo srečnejši otroci, ki dobe še denar za sanke; ko ga hribci ne dobijo niti za lesene opanke. Časi se izpreminjajo. Zime, bele zime, se selski otrok ne more več tako veseliti kakor včasih. Vi vsi, ki vedro in veselo dr-čite na saneh in smučih, spomnite se včasih naših ubogih hribskih otrok! Naredite pri svojih smučarskih tekmah dobrodelni dan zanje! Makarska v Dalmaciji Slovenski frančiškanski klerik piše iz ondot-nega samostana, 22. jan. med drugim tudi tole: »Morda mi ne boste verjeli, da so tukaj že — črešnje zrele. V oktobru je padala strašna toča, bolj debela kot orehi. Vse je stolkla. Na našem samostanu je zdrobila več ko 200 šip; prav tako tudi drugod. Od tedaj je pa vedno lepo vreme. Drevje se je razcvetlo in sedaj v januarju so že črešnje zrele. Trta je pa toliko grozdičev pognala, da jih niti spomladi ne požene toliko. Danes pa piha ljuta burja, kakršne ni nikjer v Sloveniji. Morje je vse belo. Burja dviga iz njega cele oblake, da je na morju videti kakor kadar se pred nevihto kadi po cestah prah. Utegnilo bi vas tudi zanimati, da je v našem samostanu umrl o. Pogačnik. Rodom je bil iz Trsta, zadela ga je kap. Bil je izreden matematik in astronom. Mnogo reči je izumil, pa razen ene ni dal ničesar patentirati. Zgradil jp bil balon na principih, na katerih je pozneje Zeppelin skonstruiral svoj balon; a ga ni hotel dati patentirati. Ko jo zadnje čase zopet nekaj izumil In so ga sobratje silili, naj si oskrbi patent, ni hotel, češ da ne ve, če bi izum morda kdo uporabil kdaj za slabe namene. Zapustil je mnogo spisov, morda se bo dalo iz njih kaj novega dobiti. Ker je bil premalo pazljiv, mu je neki Nemec en izum ukradel Nobenemu ni hotel povedati, kaj je bilo to, Dolelo ga je pa tako, da mu tega ni smel nihče spomniti. Sam si je napravil posebne daljnogleda za zvezde, s katerimi se je mnogo bavil. Bil ja pa tako raztresen, da je njegova razlreseiiost prišla v samostanu in v okolici že kar v pregovor. Včasi je šel po več in daleč prav v nasprotno smer, kot je pa mislim, pa se ni zavedal. Bil je pa pri vsej svoji učenosti ponižen kol otrok, pravi \zor evan-geljske preproščine. Lepo nam je svetil s svojo »vetostja MUČNO JE POSLUŠATI takšno predavanje! Radi hudih napadov kaslja ne more jasno in nepretrgano govoriti. Zanj in za poslušalce prava muka! Zakaj ne vzame KRESI VAL A? Neštetokrat se je ze obnesel zoper kašelj, tudi njega bi ozdravil. Dovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. S t. 16562 od 29. IX. 1932. Naznanila Prosvetno društvo Trnovo r Ljubljani, vprt. zori v nedeljo dne 29. t. m. ob 8 zvečer dve igri. Prva bo izvirna domača spevoigra v treh slikah: »Kovačev študent«, druga pa je enodejanka: »Kakršen gospod tak sluga«. Zato vse prijatelje našega odra že sedaj opozarjamo na nedeljski program. — Odbor, Zabavni večer priredi nn Svečnico, 2. febr. 1933 ob 19 v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22, Katol. pro9V. društvo za frančiškansko župnijo v Ljubljani. Spored obsega v glavnem sledeče: 1. Zdravnikov strežnik, burka v treh dejanjih; 2. Šaljivec poje kuplete, pripoveduje smešnice itd.; 3. Stražar in postopač, komičen duo; 4. gdč. Ko9 Dora, sopranistka, zapoje Heinsov »Grob na pustinji«, Emil Adamič: »Uspavanka«, in P. France: Ačkovo »Jeftejeva lepa hči«; 5. Šaljivec; 6. V. Vodopivec: Srce in denar, spevoigra v enem dejanju (pevsko vodstvo g. prof. Božidar Bajuk); 7. Šaljiva pošta. Režijo vs< h dramatičnih nastopov imn Lenček Lado, pt vske ločke pa spremlja na klavirju P. France Ačko OFM. — Prireditev bo pri pogrnjenih mizah. — Radi pestrega sporeda se obeta prav prijetna in poštena zabava, in zato vse naše prijatelje že dane« vabimo, da se je udeleže. — Vstopnice po 6 Din j se dobe pri vratarju na porti frančiškanskega samostana in pa pol ure pred pričetkom »Zabav* nega večera« pri blagajni. Prisrčno vabljeni! Violinski koncert Karla Rupla. Najodličnejši slovenski violinist g. Karel Rupel priredi tudi v letošnji sezoni samostojen violinski koncert, in sicer v ponedeljek dne 6. februarja v Filharmo-nični dvorani, na kar že danes opozarjamo vse številne prijatelje našega violinskega virtuoza. j Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Intorna produkcija gojenccv drž. konservalo-ri.ja ljubljanskega, na kateri nastopijo gojenci: Franko Olokar (klavir). Gnus Kazimira (klevir). žiža [Peter (klavir). Kristan Anica (soprani, ftporu Olga (klavir), Sever Marko (violina), Mahkota Marjana (klavir), Žagar Drago (bariton), Drmnta Anton (klavir), Burger Drago (tenor) in Adamič Bojan (klavir). Produkcija bo v ponedpljek. dne 80. jan. ob 6 zvečer v Filharmonični dvorani. Podrobni spored javimo . Jcsonice. V. nedeljo, 29. jan. ob osmih zvečer vprizori Krekovo prosvetno društvo Kalmrinovo opereto »Grofica Marica«. Vstopnina znižana. Radio Programi Kadlo-Llubtjana i Potek, 27. januarja: 11.15 Šolska ura: sveto-savska proslava. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, poročila, borza. 17.30 Ura dunajske glasbe, izvaja salonski kvintet. 18.30 Ziljska dolina (dr. K. Capuder). 19.00 Francoščina (prof. Kuret). 19.30 Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. Malka šimec). 20.00 Prenos svetosavske besede iz Uniona. 22.00 Prenos svetosavske besede z Dunaja. 23.00 Cas, poročila. Sobota, 28. jan.: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče — 17.00 Salonski kvintet, izvaja program jk> željah poslušalcev — 18.30 Angleščina (ga. Orthaber) — 19.00 IPlačilo za redno in čezurno delo (R. Smersu) — 19.30 lz zgodovine filozofije (dr. Fr. Veber) — 20.00 Prenos opere iz Zagreba — 22.30 Čas, poročila, plošče. Dragi programt i Sobota, 28. januarja: Zagreb: 20.00 Prenos iz opere. — Milano: 20.45 Pester večer. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. — London: 21.30 Koncert B. B. C. or-| kestra. — Stuttgart: 20.00 Pester večer. — Ber-• lin: 19.30 Koncert. — Belgrad: 20.00 Zagreb. — Rim: 20.45 Operni prenos. — Beromtinster: 19.45 | Godalni kvartet v D-duru. — Langenherg: 20.00 Veseli večer. — Dunaj: 20.00 »Faust«, igra. — | Mdnchen: 20.15 »češki muzikantje«, igra. — Bu-I dapest: 21.45 Koncert opernega orkestra. — Var-j šava: 20.00 Lahka glasba — 22.05 Chopinovo ! kompozicije. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 i Petek, 27. januarja: DOPUST NA FRANCOSKEM. Premijera. Red C. Sobota, 28 januarja; VODA. Rpd D I Nedelja, 29. januarja ob 15: CELJSKI GROFJE. Izven. Globoko zn;žane cene. — Ob 20: DOPUST NA FRANCOSKEM. L.v-n. OPERA Začetek ob 20 Petek, 27. januarja; Zaprto. Sobota, 28. januarja: NIŽAVA. Debul gospodični Milene Verbičeve. Izven. Znižane cene. Nedelja, 29. januarjn oh 15: MANON. Izven. Zni-I žane cene. — Ob 30: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Znižane cene. Japonski vojak Srečna mati Trije sinovi, ugledni duhovniki, Edvard, Raj-niund in Leland Sellman so darovali te dni v cerkvi sv. Marije v Little Fallsu (USA) ob treh oltarjih istočasno sveto daritev za pokoj duše njihove matere, ki je te dni umrla .. »Berlinska kavarna« je priredila svojim gostom drsališče. — Tu dvorijo natakarji na drsalkah . v Denar še ni sreča Londonski list »Daily Mail« prinaša značilno pismo nepodpisanega naročnika: Pisali ste zadnjič, da zadeva kriza samo reveže, dočim lahko nadaljujejo bogataši nekdanje življenje. To pa ni res, in vaš dopisnik me bo lahko obiskal, če se hoče prepričati. Sem 62 let star, imam nad 10.000 funtov sterlingov letnih dohodkov, a vendar nisem srečen, ker sem postal samotar. Moja soproga in sin sta odšla v inozemstvo. Trije služabniki so na dopustu, a četrti ie obolel na španski. — Moj telefon se ni oglasil že dva tedna. V mojem parku imate, kolikor hočete fazanov in kuncev. A mladina ne mara pohajati na lov s starcem, zato sem vedno sam. — Poročevalec je tudi obiskal bogatega nezadovoljneža in ugotovil, da je res popolnoma sam. Prav za prav je postal tudi on žrtev krize. Ljudje njegove starosti, ki so mu »letali družbo, so zdaj obubožali. Zato nima milijonar nobenega razvedrila več. Revež! Smežnice »Povejte mi, mladi človek, kako ste le padli v igralski stan?« »Že kot otrok sein imel največji interes za deske, gospod ravnatelj.« »No, pa zakaj niste rajši postali mizar?« * Na sodišču: Sodnik: »Vaše ime Ivan Ivič?« Toženec: »Da.« Sodnik: »Oženjen?« Toženec: »Da.« Sodnik: »Sojen?« Toženec: »Ne.« Sodnik: »Rojen?« Toženec: »Dal« * »Tvoja žena ni ravno iepa.t »Vem.« »Pa zakaj si jo potem vzel?« »Imela je okrog pol milijona olajševalnih okolnosti...« Nova narkoza Japonski vojak je več kot enkrat dokazal, da lahko tekmuje v hrabrosti in vztrajnosti t vsako evropsko armado. Pred 60 leti so se odpravljali japonski vojščaki z lokom in strelico v boj. Dane« pa je ta vojska na višku oborožitvene tehnike. — Vendar se loči japonski vojak v mnogočem od evropskega; je po postavi majhen, koščat, čestokrat tudi ozkih prsi. Kljub temu je njegova spretnost odlična. Nobena država na svetu ni po svoji geografski skromnosti tako mogočno pripravljena za infanterijsko službo kot Japonska. Množice rekru-tov, ki jih daje dežela, so navajene na težko delo od otroških dni sem. Saj morajo gorjanci po mnogih stezah in ozkih cestah, kamor avtomobil ne more, sami nositi težke tovore; zakaj konj ima Japonska jako malo. To je gotovo dobra predšola za bodočega vojaka. Obratno pa je s konjenico: Japonec ima že vrojen odpor proti ježi. Največ težav prizadeva japonskemu vojaku pač nošnja uniforme. Saj je navajen le na lahko volneno odelo s slamnatimi sandali, nikakor pa ne na debelo vojaško platno in težke Škornje evropskega izvora! Doma spi Japonec na tleh. Tu pa se mora privaditi postelji, v kateri se počuti tujega, zakaj zmerom ga bode misel, da bo zdrknil t nje. Vendar se privaja Japonec na vse novotarije i humorjem na ustih. Vstop rekrutov v vojaško službo se vrši kaj slovesno; častniški zbor, sorodstvo mladega vojaka In vsa moštva se udeleže tega trenutka. Japonski vojaki stanujejo v lesenih barakah. Prvih 6 mesecev ne smejo zapustiti taborišča. Tedenski dopust •e le redkokdaj dovoli. Ob nedeljah pa vodijo re- Francoska kazenska kolonija v Cajenni je sprejela te dni prvikrat škofa. Bil je to monsignor Gourtay iz Pariza, član kongregacije svetega Duha. Spomenik teiefonistkam Na Kubi zbirajo za spomenik teiefonistkam, ki so s svojo požrtvovalno hrabrostjo rešile tisočerim ljudem življenje. Ob priliki zadnjega tornada je ostala telefonistka malega inesta Santa Crux del Jur ob telefonu, dasi je bila sama v smrtni nevarnosti, in vsem naročnikom telefonirala, naj se brž umaknejo, da se bliža orkan. — Med drugimi je obvestila tudi svojega zaročenca, ki je takoj pri-hitel na pošto in ji pomagal reševati ljudi. Tako sta ta dva plemenita človeka rešila tisočera človeška življenja. A ko je tornado zdivjal naprej, so našli oba pod poštnimi razvalinami. — Podobno se je zgodilo ob priliki nagle povodnji. V mestu Puerta Taraffa sta naznanjali sestri Celia in Marija Valori vsem ljudem, da se bliža vodna katastrofa. Povodenj je med drugim odnesla tudi telefonsko postajo in kajpada obe junakinji. Hitler in protestanti za mir . . . Hitlerjev štab, ki se je pobratil z modernimi protestanti, je dosegel, da je ttlrinški prosvetni minister izdal zapoved, naj po vseh šolah začnejo moliti proti versailleski mirovni pogodbi! Slepi mojster-pianist lmre Ungar (Madjar po narodnosti), ki si je zadnje leto pridobil mednarodno Cbopinovo nagrado v Varšavi, prireja trenutno koncerte po velikih evropskih mestih (Pariš, London, Berlin) in sicer z velikim uspehom. Dva Piccarda. Slavni učenjak za stratosfero, kamor se je že dvakrat vzpel v gondoli (levo) (11 njegov (vat Jean, ki mu ie skoraj za im Dodabun- Jean Piccard živi v a.».ariki. krute k zgodovinsko znamenitim trgom in spomenikom. Na petje med korakanjem polagajo Japonci posebno važnost. Na borbe z bajonetom posebno pazijo. Plača je komaj imena vredna; denarnih darov ne sme vojak nikoli sprejeti od svojih sorodnikov. Saj je dobro hranjen, pa tudi po naravi sami brez potreb in z vsem zadovoljen. Čistost in higijena igrata tu važno ulogo. Kakor sleherni Japonec, ima tudi vojak posebno veselje do vroče kopeli. Tudi pijačo ljubi le, če je vroča. Hrana obstoja v glavnem iz riža, rib, zelenjave, čaja, včasih tudi iz mesa. Vaje se vrše tudi ob najhujšem mrazu. Prestopki proti poslušnosti so izredno redki. Pijanost je kazniva le tedaj če trpi radi nje služba. Vojno ujetništvo se smatra za nedopovedno sramoto. Glavni praznik jim je cvetenje črešenj; takrat okrasijo vojaki kolibe in dobe boljšo hrano. Vojna obramba je bila prvotno predpravica višjega družabnega razreda, tako zvanega plemenitega samuraja. Leta 1875 pa so uvedli splošno vojaško dolžnost. Japonski častnik se pripravlja za svoj poklic v kadetnih šolah. Japonski častnik je nn nogah podnevi in ponoči. Službi posveča vso svojo osebnost. Ljubi šport in borenje, le v ježi ne najde nikakega zadovoljstva. Njegove življenjske potrebe so zelo neznatne, zato pa se ubrani vsem dolgovom, ki tlačijo častnike drugih držav. Strogo se pazi na to, da ne bi bogatejši častniki s svojim sipanjem denarja vplivali na življenjski standard svojih tovarišev. Svojim padlim tovarišem izkazujejo Japonci najvišje časti, pa naj bo to častnik ali prostak. Senzacija londonske družbe je vsekakor bila poroka guvernerja angl. banke Montagne Normana, ki ima že 61 let, s 33 letno Priscilo Worsthorne, ločenko. Profesor Viljem Baetzner, ki deluje v berlinski bolnišnici Martina Lutra, je opozoril na povsem novovrstno narkozo, ki se daje v obliki injekcije v veno, a odstranja vse neprijetnosti, ki so spremljale dosedanje vrste narkoz. Imenovani profesor je s to narkozo opravil že 220 operacij nu slepiču, želodčnih čilih, zlomljenih kosteh itd. — Nova narkoza se imenuje evipan, a je sestavina natrija in bele soli, kar se rado v vodi raztopi. Ta tekočina se nato vbrizgne v veno (po 5—10 kubičnih centimetrov) in deluje na operiranra kar se da ugodno. Ziiim \ hamburški luki. Oster mraz, ki je zadnje dni pritisnil, je zgradil v hamburški luki eio ledeno plast, katera seveda zapira vstop manjšim ladjam. Zategadelj je bilo zaposlenih ves dan šest ledolomilcev, ki so led zdrobili in pomagali posamezne ladje spraviti v tok. Francija se brani parniških požarov. Težke parniške katastrofe, ki so jih prizadeli požari, so napotile francosko mornariško ministrstvo do tega, da je uvedlo na slehernem parniku večjo grupo izučenih gasilcev. V ta namen prisostvuje del posadke odgovarjajočemu pouku in upanje je da bodo požari kakršne so doživeli parniki »L'Atlantique< in »Philippar«, v bodoče prenehali. Slika: Mornarji parnika »Isle de France« pri vajah z maskami proti dimu. Skof na svobodi Po poročilih iz Rige se je po dolgem trudu posrečilo katoliškim krogom, da so sovjeti izpustili bivšega leningrajskega katoliškega škofa Gloskina na svobodo. Gloskin je bil pred desetimi leti obsojen na pet let prisilnega dela in na izgon v Sibirijo. Zdaj je prispel v Rigo, kjer ga je ljudstvo prisrčno sprejelo. Tehtne besede o sodobni družini Na praznik sv. Družine je ob prisotnosti velikega števila vernikov govoril poljski primas kardinal Avgust Hlond, karakterističen govor za dobo, v kateri živimo. Pokazal je na sodobno moralno krizo, ki jo živi družba, a ki se zadira tudi v družinsko življenje: »Poraz kulture povzroča navadno tudi poraz družin, dekadenco človeštva, njegov razpad. Na zdravem telesu družine se je dvignilo veliko rim-j sko carstvo do nezaslišane moči, oslabljenju družin pa je sledil razpad imperija. Krščanstvo je preporodilo družino in na njej temelji. Danes je ! žal prenehala družina prvega krščanskega veka. Zabava in razvada je danes prevzela naše matere, j zatorej nimajo časa za otroka. Nemarni sodobni | egoizem, znan pod imenom -napredek*, izključuje otroka iz našega življenja. To razbijanje pojmov se vnaša že med katoliške vrste. Na dan sv. Družine hočemo poudarili neizmerno vrednost pravih ! družin, zakaj le v pravi zdravi in močni družini je | pogoj za srečno bodočnost človeštva . Hripa na severu Na Angleškem leži radi hrlpe velik del prebivalstva. Tudi smrt kosi neprestano. Tako je podleglo zadnji teden 1041 oseb zavratni bolezni, kar je v primeri s predzadnjim tednom (681 oseb) velik korak na slabše. Enako je zagrabila ta bolezen tudi Nemčijo, kjer so morali v mnogih pokrajinah zapreti šole. angleški letalec Hope bi se skoraj ponesrečil, ko je iskal pogrešanega letalca Hinklerja. Sled za poslednjim je povsem izginila. Hope se je zategadelj vrnil v London, posebno še, ker je sedanje vreme neprimerno za iskanje. Po gorah vladajo mlažni »amntl ln m«nl« Živali v številkah | Oppenheimer, profesor zoologije na berlinski univerzi in letošnji uradni govornik ob zuključku j zimskega semestra, je presenetil poslušalce z vi- i sokimi številkami. Zračunal je po dolgem napor- 1 neui delu, koliko vrst živali biva na zemlji. Ugo- , toviti točno število vseh živih bitij seveda ne bi | bilo mogoče. V XVIII. stoletju, ko se je porajala zoologija, je naštel njen utemeljitelj Linnč v celoti samo 1100 vrst živali. Zdaj pozna zoologija najmanj 400.000 vrst. Na prvem mestu so žuželke z 280.000 vrst. Samo hrošči štejejo 120.000 vrst, metulji 50.000, a muhe 40.000 vrst. Na drugem mestu so ribe 7, 12.000 vrstami, od katerih biva samo 300 v sladki vodi. Ptice štejejo 10.000 vrst, mehkužci 8000, raki 6000, plazilci 2500, pajki 2000, dvoživke 1200 itd. Zanimivo je, da so sesalci, najvišje živali, jako maloštevilni. Poznamo jih samo do 2000 vrst. Profesor Oppenheimer je poskušal ugotoviti tudi razširjenost posameznih živali. Med drugim računa na zemlji približno 10 milijard podgan, ki so torej petkrat številnejše kakor človeštvo. 4000 let staro žito Ravnateljstvo muzeja v mestu Perugii je odkrilo v jami Belvedere podzemsko skladišče žita, graha in fižola, ki izhaja izpred 4000 let. Je pa popolnoma ohranjeno. Gotovo je, da so to ostanki pastirskih narodov, ki so že sejali žito, saj pričajo o tem vsi priloženi predmeti. Reorganizacija kmetijskega kredita Kmetijsko ministrstvo j« predpisalo na podlagi odobritve ministrskega sveta na podlagi čl. 75 zakona o Privilegirani agrarni banki uredbo o prilagoditvi zakona o kmetijskem kreditu zakona o priv. agrarni banki itd. ter razdelitvi države na nova upravna področja. Na mesto dosedanjih oblastnih zadrug, katerih teritorij je bil enak teritoriju prejšnjih oblasti itd., bodo osnovane bauovinske zadruge. Uredba računa s jietimi banovinskimi zadrugami: donavska, mo-ravska, zetska, drinska in primorska banovina. Na mesto dosedanjega ravnateljstva za kmetijski kredit »e bo osnovala Državna zveza zadrug za kmetijski Umestna akcija. Trgovsko-industrijska ibornira r Zagrebu jo v zadnjem času opazila, da se vsak dan v zagrebškem tisku tiska večje število oglasov, t katerih inserenti ponujajo posredovanje pri nakupu ali prodaji vložnih knjižic posameznih denarnih zavodov. Ker je iz oglasov razvidno, da so inserenti profesionalno bavijo s takimi posli, je intervenirala trgovsko-industrijska zbornica pri mestnem nafelstvu v Zagrebu, da izvrši kontrolo v ta namen, da doiene, če so dotiirie osebe odnosno podjetja v resnici upravičene za svoje poslovanje po obrtnem zakonn. Ker je mogoče, da se s temi (»osli neupravičeno bavijo tudi nesolidni elementi, so zato priporoča interesentom največja opreznost. Železnica in avtobusi. Po podatkih i* raznih virov je v naši državi okoli 50 avobusnih medmestnih linij (ing. P. Senjanovič). Mreža teh linij znaša okoli 18.«». Zasebnih podjetij je okoli 300 (brr-z mestnih), ki imajo okoli 700 avtobusov. Promet je znašal povprečno letno okoli 5 milj. oseb, dočim znaša število potnikov na državnih železnicah 46 milj. Vrednost voznega parka znaša okoli 80 milj. Poleg tega ima tudi poštna uprava nekaj linij: 1931 jih je bilo 26, lani je to število padlo na 17 in bo še zmanjšano na približno 13 linij. V savski banovini obstoje celo redne tovorne avtomobilske linije: 4, ki imajo vsako 2—3 dni po 2 do 2 in pol tone prevoženega blaga. Po!« g sta še v donavski banovini dve konceeionirani tovorni liniji. Tverniea bencola v naši driavi. Kakor poroča »Deutsches Volksblatt«, namerava tvornica sladkorja v Crvenki ustanoviti oddelek Vji izdelovanje bencola, katerega ščiti visoka zaščitna carina. Potrebni inventar in stroji so že dospeli. Ameriška reklama za inserate. Zveza ameriških izdajateljev listov ima svoj reklamiioposve-tovalni urad. Ta pravi: Kdor zna Čitati, čita vsak dan gotovo svoj časnik, zato je časnik ključ do družinskega doma 95% Amerikancev. Navaja zanimive primerjave stroškov ined reklamnimi pismi in inserati. Ce bi hoteli doseči čitatelje ameriških dnevnikov, bi bilo treba najmanj 388.000 dolarjev za poštnino, kje so pa stroški za tisk. ekspedirijo itd. Za ta denar bi bilo možno plasirati v 1923 dnevnikih severnoameriške Unije na en dan poldrugo stran inserutov. Olajšave v avstrijskem deviznem prometu. Avstrijska Narodna banka je pooblaščebim menjalnicam sporočila, da morejo sprejeti od oseb", ki imajo na podlagi jiotnega lista stalno domovanje v inozemstvu, valute, ki so v inozemstvu neomejeno vnovčljive, do zimska 2000 šil. za oddajo v zasebni klirlng V zasebnem kiiringu se plačujejo sedaj tuja plačilna sredstva z ažijem 18—22.5% nad ofi-cieFnimi tečaji avstrijske Narodne banke. XV. dražba kožuhovine v Ljubljani na velesejmu se bo vršila dne 20. februarja 1933. Na dražijo, ki bi se imela vršiti dne 23. januarja t. L se je. prijavilo precejšnje število inozemskih kupcev. Tem je treba nuditi veliko množino dobrega blaga, ker le tako priHe za izvoz v poštev. Takega blaga pa vsled letošnje mile zime in pozno padlega sn"ga dosedaj lovci niso imeli, ali |>a le v ne-7 »nih količinah. Vsled lega ga seveda tudi »Divja koža ni mogla zbrali. Letos je veliko povpraševanj« zi prvovrstnimi lisicami, kunami zlaticami ter tudi /a kožami naših divjih zajcev, za katere prvotno ni bilo nikakega zanimanja. Do 18. februarja naj vsakdo pošlje svoj plemeniti pridelek »Divji koži«. Ljubljana — velesejem, da bo dražba res bogato založena s prvovrstnim blagom. Vsaka dobra koži, ki jo lovec zadržuje doma, predstavlja gotovo vsoto denarja, ki bi ga dotični lovec brez potrebe odtegnil prometu ter tako škodoval ne le sebi, ampak gospodarski celoti sploh. V teli hudih časih, ko se učimo cenili vsak dinar, jo gos|>o-dnrski greh zadrževati kože doma, namesto vnov-čiti jih. Pri tem pa je zguba za lovca celo dvojna, ker zadržana koža do prihodnjega leta navadno postane plen požrešnih moljev. Lovci, bodite si svesti. da je v sedanjih časih mogoče delovati le skupno. Kupci se zanimajo, kaj bo nudila »Divja koža«. Da jim bo mogoče dati podatke, bi bilo želeti, da lastniki kožuhovine že sedaj pričnejo 6 pošiljanjem. kredit Ta sv en b« dobivala od kmetijskega ministrstva m dotacijo denar iz Fonda za dividende delnic Privilegirane agrarne banke, ki so v posesti države ali razredne loterije v smislu t? 7. zakona t dne C. decembra 1931. Podrobnosti pa v odredbah glede tega fonda, odnosno dotacij bo predpisalo kmetijsko ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrom s posebnim pravilnikom. Nadalje določa uredba, da bo v svrho ustanovitve fonda za podporo zadrugam za kmetijski kredit Privilegirana agrarna banka predala tej drž. zvezi zadrug za kmetijski kredit maso Osrednje državne posojilnice v likvidaciji. Borza Denar Dne 26. januarja. V danafinjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Curiha, Pariza in Trsta. Popustil je edino l.ondon, dočim »o ostale devize naraste. Na ljubljanski borzi je notiral v zasebnem kiiringu avktrijski šiling 9.2—9.30, na zagrebški pa 9.075—9 175, zaključenih je bilo 30.00<) šilingov po 9.125. Grški boni so narasli na 85.50-36.50. Ljubljana. Amsterdam 2801.51—2312.87, Berlin 1360.41 — i371.21, Bruselj 795.24—799.18, Curih 1108.35—1113.85, London 194.14—195.74, New Vork 5T05.47—5733.73. Pariz 223.52-224.64, Praga 169.45 do 170.31, Trst 292*5—294.75. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.284 Din. Curih. Pariz 20.1775, London 17.53, New Vork 517, Bruselj 71.80, Milan 26.44, Madri«! 42.35, Amsterdam 207.70, Berlin 123, Dunaj 59 80, Stoikholm 90.10, Oslo 87.90, Kopenhagen RS, Sofija 3.75, Pnga 15.29, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Položaj na efektnih borali je bi! iitein len. Na zagrebški borzi je prevladovala v ejilošueui slaba tendenca in so bili tečaji nižji, podobno je bilo tudi na belgrajski borzi, kjer se je pa učvrstilo 7% Blerovo posojilo. Promet je bil na zagrebški borzi znaten in je znašal: voina škoda 134)0 kom., 7% inv. pos. 100.000, 8% Bler. poe. (1000 dol. iu 7% Bler. pos. 700») dol. Nadalje je bilo zaključenih še 20 kom. delnic Priv. agrarne banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 45— 48, vojna škoda 212 den., 8% Bler. pos. 46—40.50, 1% Bler. pos. 36—37, Trboveljska 175 bi. Zagreb. Dri papirji: 7% inv. pos. 45—48 (47), agrarji 24—26, vojna škoda 209—213 (212, 220), 2. 207 —209 (205, 212), 3. 206—209 (205, 209), 6"h begi. obv 82.25—83, 8% Bler. |kis. 40—40.50 (40, 40.50), l"/o Bler. pos. 36.75 - 37 (36.75, 37), 7% |h>s. DHU 42—45. — Delnice: Narodna banka 3800-^-4100, Priv. agr. banka 228—225 (222). Nar. sum. 24—26, Guttmann 80 bi., žiečerann Osjek 150 bi., Impeks 50—55, Isis 20 bl„ Trboveljska 160 do 175. BelgratL Delnice: Narooiioven znaten dvig cen pšenice in moke, ki je naravnost rekorden. Danes je bila zaključena pšenica v Banatu po 235. prekmurska pa po 245 vse franko nakladalna postaja. Ponudbe ni in vse računa s »talno čvrsto tendenco. Govori se splošno, da nam je računati tudi v bodoče s stalno visokimi, mogoče še višjimi cenami. Mlinom primanjkuje blaga in drug za drugim ustavljajo prodajo. Danes stane moka že 365—385. Koruza je zaenkrat ostala v ceni neizprenienjena, ker ni kupčije. Zaradi snega ni dovozov in špekulacija čaka. Danes ni mogoče uvažati blaga, za nas pa bi uvoz gotovo konveniral, ker pride Manitoba pšenica franko Ljubljana na približno 160, dočim nam je z domačim blagom računati na ceno okoli 280. Na ljubljanski borzi so danes narasle cene pšenice za 12.50 Din pri 100 kg, moka pa za 5 Din pri 100 kg, dočim je koruza ostala v ceni neizprenienjena. Ljubljana. Pšenica: bč. 76kg ml. tar. 277.50 do 280, bč. 77 kg 285—287.50, koruza času primerno suha ml. tar. 120—122.50, za februar 125—127.50, moka Og bč. ml. tar. 415—420, ban. 425—430. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, sred. in gor. bč. 225—230, bč. okol. Sombor 222.5 —227.5, Spori Mednarodne smušhe tekme v Bohiniu Da dobimo podrobnejšo »liko moči posameznih reprezentanc, naj služijo sledeči podatki: Čehoslovak B a r t o n (Sm. KI. Visoke) je sijajen tekač na kratke in tudi dolge proge in eden najboljših srednjeevropskih reprezentanlov v kombinaciji. Barton je državni prvak Poljske za leto 1931. Na olimpijadi se je plasiral v kombinaciji na 6. mestu in tako dobil olimpijsko medajlo. Za fa-moznim Grotumsbraatenom je ostal samo 49 točk. V skokih se je na olimpijadi plasiral na 21 mestu, v teku na 18 km pa na 16 mesto. Šimunek (Slavija) je naš državni prvak za leto 1930, ki ga dičiio enake dobre lastnosti v teku kot v skokih. Na olimpijadi v I.ake Placidu se je porinil v kombinaciji na zavidljivo 8 mesto za 20 točk slabši kot Barton; v skokih je bil 23. Cifka Jan, je član smučarskega kluba v Vi-nohradih, ki je znan kot redni zmagovalec na štafetah. Cilka je velik talent in ie prošlo nedeljo porazil v Novem svetu na 18 km celo Bartona za skoro 4 minute. Tudi Cifka je olimpijec in se je plasiral v kombinaciji nn 11 mesto, v skokih na 24 mesto in v teku na 18 km na 23 mesto. Zastopniki Poljske: Na čelu naš stari znanec, simpatični Bronek Czech, ali kakor ga Krojani kratko nazivajo »naš Bronek«. On je najpopularnejši in najuspešnejši tekmovalec Poljske. Sodeloval je že na dveh olimpijadah v St Moritzu in v l ake Placidu. V St. Moritzu je zadivil s svojimi 65 m skoki. Czech ie bil že leta 1928 državni prvak i Poljske. V Ameriki se je v kombinaciji plasiral ; takoj za Bartonom na 7 mesto, v skokih pa celo na ! 12 mesto, v teku pa na 19 mesto. Maruszars Stanislav je državni prvak i Poljske za leto 1932; udeležil se je tudi zadnje olimpijade in se plasiral na 19 mesto. Berych V. je lanski zmagovalec pri poljskem državnem prvenstvu v teku na 18 km v teku na 50 km. Ravnotako predstavljajo tudi poljski udelc-, ženci brat Maruszarza, Skupien, odlični srednjeevropski ra*red. Nemški udeleženci bohinj.-kih tekem so nam v splošnem že znani, od lanskih tekem v Kranjski gori. Po ranglisti za tek fungira B o g -n e r na drugem in Leupold na tretjem mestu. I Bogner ima dobro norveško šolo, ker je prebival i pos ovno več kot eno leto v Oslo. Simpatični Leupold je v teku na kratke proge go.ovo najmarkant-1 neiša osebnost, saj je znano, da ie bil na Fis-tek-i mah v Oberholu najboljši Sied 'jeevropejec. Marx je prvak Nemčije na 50 km v letih i 1932 in 1933; je odličen tekmovalec in sijajen j taktik. Postava avstrijskega moštva nam momentano j še ni znana, ravno tako ne bo garske delegacije. ; Prepričani pa smo, da bodo ludi oni poslali svoje i najcdličneiše reprezentante. Končno še ne smemo pozabiti našega milega Kongsberžana Gutormsena, ki nam bo s svojimi skoki kot tudi tekom pokazal svoje odlične zmožnosti. Ima prvenstvo Čehoslovaške 1930 in prvenstvo Kongsberškega okrožja. Fuzira Ilirije in Primorja padla v vodo Preilsnočnjim sta imela naša vodilna kluba Ilirija in Priniorje svoja ol>čna zbora, katerih namen je bil v prvi vrsti združitev obeh klubov v ono močno edinico, ki bi dostojno reprezentirala ] naš slovenski spori, in da bi se končno vendar ublažila, če že ne po(K>lnomo odpravila ta, do skrajnosti sovražna nasprotstva. Toda zamisel ee ni posrečila. Ilirija je predlog svoje uprave za združitev s 108 proti 20 glasovi odklonila. Predsednik Primerja je poročal svojemu članstvu v zadevi fuzije z Ilirijo, o potrebi združitve itd., kar je članstvo z zadovoljstvom vzelo na znanje. S sklepom se je pa počakalo vse dotlej, dokler se ni zvedelo za iziil obč. zbora Ilirije. Ker je bil ta ] negativen, na primorjanskem občnem zboru sploh ' ni prišlo do glasovanja v tej zadevi. Predsednik in nekateri drugi člani uprave SK Ilirije so po izidu glasovanja odstopili. Ilirija ima 15. febr. izredni občni zibor, Primorje ga bo pa v par dneh nadaljevalo. Zaenkrat ostane torej vse j pri starem. Vsekakor 9e pa na stvar še povrnemo. bč. potiska 227.5—232.5, ban. juž. in gor. 222.5 do 227.5. Oves: bč., srem. 100—102.5. Moka: bč. ban. dg Ogg 355—365, št. 2 330-345, št. 5 310—320, št. 6 270—280, št. 7 195—205, št. 8 95—1(X). Ostalo ne-izpremenjeno. Tendenca za pšenico in moko čvrsta. Promet: 38 vagonov. Proti gripi >e doseže dober uspeh « Togal tabletami. Ce mnogi zdravniki z uradno potrjenimi uverenji potrjujejo učinkujoče delovanje Togal tablet, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. Odobr. od Min soc. pol. in nar. zdr. S. br. 1437 od 5. II. 1932 Hochey na ledu Kralj lmrlienega s (i vi ta Hockey na ledu je danes ona panoga borbe nega športa, ki je trenotno od vseh najbolj poj>u-larna. Zanimanje športnega občinstva za to igro narašča širom Evrojie v toliki meri, da je postal liockey na mali šport najširših mas. le značaj igre je tako privlačen, da imenujejo ta, takozvani kanadski hockey, povsem upravičeno kralja vsega borbenega športa. »Ilirija«, matica slovenskega sporla, si je na dela nalogo, da sondira teren za raz/mah tega športa v naši kraljevini. Ni se ustrašila ogromnih materi jalnih žrtev, ki so potrebni za ta podvig. Ilirija je uredila igrišče, odgovarjajoče vsem mednaroit-nim predpitJom, ter opremila moštvo po svojih najboljših močeh. Igrišče bo obdano krog in krog z odbojno steno, ki bo onemogočila številne in nepotrebne aute, ter pripomogla do pravega razmaha itak že peklenskega tempa. Prvi protivnik »Ilirije« bo v letošnji tekmi moštvo ViHaeher-Sportvereiiua, ki je lansko sezono odneslo po ofrtri borbi tesno zmago 4 : 2. Pu-udariti pa moramo, da razpolagajo gostje leto« z neprimerno močnejšo garnituro, ki ji- uklonila nedavno celo renomirani KAC. ki je kot prvi demonstriral ljubljanski publiki pravi kanadski hockey, porazivši Ilirijo z rezultatom 14 : 0. Ugodno pa bo iznenadila tudi Ilirija, ki ima leto® za seboj sistematičen, tehničen in kondicijski trening. Tekma se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. na športnem drsališču »Ilirije« jiod Cekinov im gradom ob 10.30. Vstopnina bo iz propagandnih ozi-rov minimalna. Opozarjamo naše športno občinstvo, da ne zamudi izredne prilike j>rvovn»tnega športnega užitka, krniti spričo naših klimatičnih razmer ni računati z daljšo seeijo tekem v iiookejm na ledu. Smučki odsek SPD Zagorje priredi v nedeljo ol 22. ter sreda od pol 21 do 22. Treningi, ki so strogo obvezni, se pričenjajo točno ob zgoraj označenih urah, vsled česar morajo bili vsi iKirilci 5 minut pred početko:n že preoblečeni. — Tajnik. Vremensko poročilo JZčtS s dne 80. jan. 1933. j Kranjska gora, Rateče, Planira. Temp. —10, barometer se dviga, drobno mede. Bistrica. Temp. —8, drobno mede. 10—20 cm enega na staro podlago. Bled. Temp. —10, drobno mede, 3 -30 oni snega na staro podlago, smuka dobra. Kočevje. Temp. —8, na staro podlago snega 3—34 cm. smuka dobra. Slatne-Planica. Temp. —9, 50 cm »nega, »muka idealna, izgledi za nedeljo prav a Krvavcu. Snega 20 cm na stari podlagi, po robovih spiliano, v zatišju smuka idealna. £ ".•= IS.9 >o m jn « Q c u j > ° 00 a a™ Jo S "-1 vt o --iiJS"0 S 'i. " a - .S. S M - £ n » = W » S o jjsjo a po. k ® , « H FO, ] P. C. Wren: IL^pi MIlio^l 22 3 > 2S a o ^ E >— •«, T! O O, S-0 m -ni •Š | n — o P 60 E" v S-o a — o ■ »jO CX M « E ' l >™ 5-" o o . a >n ».j « > I® I S.S n* I sls." tj r1 m 3 .z. .(A •T T-S" 0 ° -J J* T3 ^ u e Cl. O 5 ri Drugo poglavje. ,Blue Water' izgine. In nekega jesenskega večera je nastopil v našeni življenju nenadoma popoln in neprečakovan preokret. Dejanje ene same osebe je spremenilo življenje nas vseh in imelo za posledico bol, pregnanstvo in smrt. Tistega usodnega jesenskega večera smo skupno sedeli po večerji v velikem salonu v Brandon Abbasu, kakor se je kasneje izkazalo, smo bili tedaj zadnjikral vsi skupaj. Navzoči so bili: teta Patricija, kaplan, Klavdija, Izabela, Mihael, Digby, Avgust Brandon in jaz. Teta Patricija je velela Klavdiji, naj bi pela, toda ta mlada dama se je izgovarjala s hripavostjo in da se ne počuti dobro Resnično je bila bleda in videti zamišljena in v skrbeh; in tedaj sem se vprašal, ali niso dolgovi radi bridgea ali nepoplačani krojaški računi vzrok njene tajne otožnosti. Izabela, ki je hotela biti vedno prijazna in uslužna, je sedla h klavirju. Poslušali smo njen sladki glas. tela Patricija je plela, kaplan se je zamišljeno smehljal, Klavdija je očito z namršenim čelom razmišljala nekaj nerazrešljivega, Avgust se je igračkal s cigareto, ki si je ni upal prižgati, Digby je prebiral neko ilustracijo in Mihael je včasih pogledoval Klavdijo. Slednjič je Izabela vstala in zaprla klavir. »Kako bi bilo z igro na biljardu?« je predlagal Avgust; še preden je kdo ollgovoril, je dejala Klavdija: »Oh. tela, pusti nam, da malo občudujemo .lllue NVater*. jaz ga že nekaj lel nisem videla.« »lies, leta, dovoli, da se ea nagledaifco,« je prosil Mihael, dočim je kaplan privolil in se takoj ponudil, da gre ponj, ako lady Brandon dovoli. Samo on in teta Patricija (pa seveda tudi sir Hector) so poznali zelo tajno skrivališče dragulja. Mislim, da se tudi najpretkanejšemu vlomilcu ue bi bilo posrečilo, da bi ga našel, Četudi bi mu dali za to priložnost. Mihael, Digby in jaz smo si nekoč prizadevali — z vednostjo m dovoljenjem tete — več ur s tem, da bi našli skrivališče — toda brez najmanjšega uspeha. Posebno Mihael je bil kar obseden od želje, da hi ga našel... Teta Patricija je takoj privolila in kaplan je odšel. »Koliko je vreden ,Blue Water', te'.a Patricija?« je vprašala Klavdija. »To zavisi od osebe,« je odvrnila teta. »No — koliko bi dal na primer draguljar zanj?« »Približno polovico zneska, ki bi ga sam dobil potem.« »Tn koliko, misliš, bi to bilo?« »Ne vem, Klavdija. Ako hi bil kak ameriški milij-j-nar zateleban vanj, bi skušal zvedeli najnižjo ceno, ki bi bila ob tej priliki možna,« se je glasil odgovor. »Kaj bi ti zahtevala zanj, če bi ga hotela prodati?« je vztrajala Klavdija. »Ne nameravam ga prodati.« je odgovorila teta Patricija s takim glasom, da bi sedaj moral končali vsak pogovor o tej stvari. Prav ta dan je bila dobila pismo i od soproga, v katerem je naznanjal svojo skorajšnjo vrnitev iz Indije, česar očividno ni bila vesela. »Nekoč sem slišal, da so ponujali stricu Ileetorju trideset tisoč funtov zanj « je dejal Avgust. »Tako?« je menila teta Patricija; tp hip se je povrnil kaplan, ki je prinesel safir na beli žamelas i blazinici nod stekleno polkroglo. Postavil ga je na mizo pod veliki lesleuec z mnogimi električnimi žarnicamL Tam je torej ležal in njegovo nedoumno, modro svet-likanje nas je omamilo. »Krasen je.« je vzkliknila Izabela, in vprašal setr, se, kolikokrat že je dragulj povzročil takšne besede. »Oh, naj ga poljubim,« je vzkliknila Klavdija in ka plan je z eno roko dvignil pokrivalo, z drugo pa izročil safir teti Patriciji, ki ga je pregledovala, kakor da ga ne bi bila že tisočkrat opazovala. Držala ga je proti Jučj in gledala skozenj. Nato ga je dala Klavdiji, ki ga ie božala. Tako je šel od enega do drugega, Avgust ga je vrgel kvišku in zamrmral, ko ga je zopet ujel: »Trideset iisoč funtov za košček stekla « Ko je bila vrsta na Mihaelu, je kazal, ko da ga noče dali naprej. Tehtal ga je, drgnil in presojal — bolj. ko bi to storil kak draguljar in ne občudovalec njegove lepote. Slednjič ga je položil kaplan zopet na blazinico in poveznil čeznjo pokrov. Sedeli in stali smo nekaj minut okrog, medtem ko je pripovedoval kaplan nekaj o indijskih radžih in njih čudovitih dednih in zgodovinskih draguljih. Jaz sem stal tik ob mizi, se sklanjal nad kamnom in se zopet vtapljal v njegovi brezdanji globini. Avgusl je ponovil svoj prejšnji predlog: »Kaj menile k igri biljarda?« — tedaj je nenadoma ugasnila elek trična luč. in nahajali smo se v popolni temi. »Kaj pa je zopet s Fergussonom?« je rekel Digl>y :n b tam menil naSega šoferja, ki Je bil tudi odgovoren r.\ na5o elektrarno. »Cez kako minulo bo že zopet luč,« je dejala lel:. Patricija, »in če ne, nam prinese Burdon sveče. Ostmvte vsak na svojem ni^slu in ne hodite okrog, da česa ne prevrnete!« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dla 1'—j ienltovenjtkl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek :a mali oglas Din 10'—. Mali oglasi «e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ■HHMU Prodajalka (tarejia moč, izurjena v prodaji porcelana in steklenic, se sprejme. Ponudbe pod »Izveibana« it. 926 na upravo »Slovenca«. (b) Stanovanja ODDAJO: Stanovanje dvo- in trisobno oddam takoj. Zeljarska uL 11, Mirje. (č) Ženska pomoč pri gospodinjstvu — dobi brezplačno stanovanje sobe in kuhinje. Vprašati: Dunajska cesta 100. (č) Opremljeno sobo tolnčno, z elektriko in posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. februarjem v Ilirski ulici 29 I. (s) Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama Naslov pove uprava • Slov.« pod »Soba«. Is) Opremljena soba v krasni vili, blizu centra, prav mirno, elektrika, telefon, souporaba kopalnice — se odda zelo solidni stranki. Ponudbe pod »obojestranski zanesljivo« it. 787 na upravo »Slovenca«. (s) iITVHrHspapH Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand družbi M JANKOLE. Liubliana. Selenburgova ulica 6. II. Telefon 30-52. (d) če avto sva/ stari proda/aS aC motorja bi znebil se rad. bri kunci v ti mnogo prižene Slovencev na/manjš' m ser a t Volna, svila, bombaž stalno * bogati izbiri * vseh vrstah ta »trojno pletenje in ročna dela po najnižjih cen^.h pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg. Črne suknje najboliti nakup - Anton Presker. Sv. Petra e. 14, Liubliana. (1) Citajte in širite »Slovenca«! Purane in mlade kokoške, zaklane, pitane, očiščene, 10 kg 145 Din. Čist, garantirano lipov med — kante 30 kg 380 Din — iranko pošta in železnica — razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (1) Sreaaoco SLOVENCA ^ ** ...:„.................. Pohištvo i i Spalnica orehova (korenine), moderna, > tridelno omaro, po nizki ceni prodam. • Andlovic, Komenskega ul. 34. (š) 2 češnjevi spalnici politirani, masivni, 10 komadov, prodam po Din 4800. Vižin Jože, mizarstvo, Škofja Loka, kolodvor. (i) Obrt Ovesinkoritfo kopit« nairrnel« pri t»rdk A. VOLK. LJUBLJANA Velel r*o» Idi t htom Hrtiicva cesto M. |H & POVJOD Z malimi in velikimi oglasi v »Slovencu"! Kdor iSče slugo ali inkasanta. kdor hoče kaj vzeti v najem ali dati t najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse, kar iiče, i malimi in velikimi oglasi r »Slovencu« I 0000000000000000 VI BOSTE brez velikega razglabljanja pritrdili, da niti po dolgem iskanju ne morete dobiti boljšega sredstva za negovanje zob, kot je izvrstno DIANA francosko lganje. Zadostuje, da vlijete nekoliko kapljic Diana francoskega žganja v kozarec vode, in že imate odlično sredstvo za izpiranje nst in grla, ki Vam bo varovalo zobe pred neugodnimi posledicami gnitja. S svojo vsebino alkohola in mentola služi to sirom sveta poznano domače sredstvo kot močan in prei> kušen antiseptiknm. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne mtormacije — Poslovne ur« od pol 8 zjutraj do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne. Teletonska Mev 3030. Za neveste volneno blago od 20 Din naprej, perilo in drugo blago po najnižjih cenah dobite v TRPINOVEM BAZARJU, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačilnici JUrija« Mestni trg 17/1, Ljubljana t V globoki žalosti naznanjamo pretužao vest, da naša zlata hčerkica oziroma sestrica ADELA učenka 4. razreda ljudske šole •e * dne 26. januarja ob pol 1 ponoči, po kratki, mučni bolezni, preselila med nebeške krilatce. Pogreb nepozabne ljubljenke bo ▼ soboto, dne 28. januarja ob 9 dopoldne iz javne bolnišnice v Celju na pokopališče k »v. Kancijanu v Žalcu. 2 a 1 e c , dne 26. januarja 1933. Žalujoča rodbina Kveder. '. ,:'>. i'* ■ ■ rt* « i-v^: ■ Globoko potrti javljamo tužno vest, da je naša preljuba mamica, sestra, tašča, stara mati, svakinja in teta, gospa ajdič roj. Kotnik H danes ob 17 po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto 28. januarja ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Maše zadušnice se bodo darovale v žtipni cerkvi v Kranju. Predrago in nepozabno pokojnico ohranimo v blagem spominu! V Kranju, dne 26. januarja 1933. Vinko, Demeter, Marica, Vera, Mira, Zora, Kornel Majdič, Saša Antonijevič, Zdenka Šilovic, Eina Aranicki, Leja Lončaric, otroci. Ana Lenarčič, Ema Zadurovvicz, Marija ud. Uffenheimer, sestre. Vera Majdič roj. Operman, sinaha. Milisav Antonijevič, brig. general, ing. Josip Šilovič, dr. Fedor Aranicki, Josip Lončaric, zeti. Vinko, Vladko, Saša, Nadica, TVevenka, Jožek, Svetislav, Jožek, Marko, vnuki in vnukinje. Josip Lenarčič, Ludomir vitez Zadurowicz, svaka. Ing. Milan Lenarčič, Zora dr. Lovren- čičeva, nečak in nečakinja. Brez posebnega obvestila. . ' V ; .;,..■ ;•>•; .-■J". ■■ . 4.S mm. v v. - '.V- : . ;"!• , ■ i-**?' ' rM i- 'V.- . p.-rfij-'.-.t: ..>• ^V V . mm. \ s m % f -V. " ■ • • j!' ■ .■>. s- ■■■ ■ ' ■ |piff| -f' . v« m Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: lUurei če«. ladaaatcii: Ivaa Eakevea Urednik: Frune Krem/.ar.