(5i poStnlna plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST [i GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 9 @ 4. MARCA 1955 LETO XTV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El Ob razpisu letošnjih volitev v nove delavske svete OBRAČUN Volitve delavskih svetov go-sPodarskih organizacij v Sloveniji razpisane. Opravljene naj P°do med 20. februarjem in .}■ marcem. Delavski sveti pa so Bh dolžni sklicati najkasneje do marca. Gradbenim podjetjem ie dopuščan rok do 15. maja, go-stinsko-turističnim podjetjem pa 31. maja. Delavske svete bomo vodili po doslej veljavnih predpisih, to je P° Temeljnem zakonu o uprav-danju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih iz leta 1950 111 Zakonu o volitvah delavskih svetov ter navodilih k temu za-*°mi tz leta 1952. Potemtakem Postopek pri volitvah ne bo delal težav, saj imajo delovni kolektivi zlasti sindikalne organizacije v tem opravilu dokajšnje izkušnje. Nekateri menijo, da so letos Y°litve razpisane v nepravem c2su, češ toliko dela imamo s Pravilniki, sedaj pa nam nalagajo rame še volitve organov de-lavskega gospodarjenja. In boje ??> da bo vse delo le napol opravijo. Ali je kaj resnice v teh ‘•rdltvah in ugovorih? Bore malo nič. . Tehnične priprave, katerih se phko loti le nekaj odgovornih t°varišev, niso nič večje kot dru-8a leta. Kar pa se tiče vsebinske Prati, lahko ob volitvah storimo nrarsikaj, kar bo koristilo gospodarjenju kolektiva. Porazgovori-j se lahko namreč o plačnem sjstemu. Dosedanje delo delavcih svetov je nedvomno treba Ocenjevati tudi s tega stališča, olivel bodo ocenjevali organe Pravljenja, ali so dovolj ali prepelo storili za rast proizvodnje, ?? pravilen način nagrajevanja, joljšano organizacijo dela in Podobno. Ob razgovorih o delu doseda-jga delavskega sveta in n alojah novega bodo kandidati dodobra spoznali naloge, ki so pred Jian-L V podjetjih bo treba do-•odno uresničiti načela plačnega o stema in skrbeti za še boljšo ,r8anizacijo dela, strokovno rast klavcev itd. . Volitve delavskih svetov torej k*®*5 prezgodaj in tudi ne presno, temveč so razpisane pravi Vif-' nanie se je treba pripra-11 in delo smotrno razdeliti. .'Težišče dela bo nedvomno na jhdikalnih podružnicah in sindi-(jr*ih svetih, zato morajo ti do-_jO Poznati predpise. Njihova skrb pa naj bo posvečena ^Jivfeaciji vsega članstva in tudi «stavi kandidatnih list. n Nekateri delavski sveti so že jjj, dbčnih zborih svojih sindikal-(jp? Podružnic poročali o svojem pd ter o gospodarskem položaju To ic vsekakor zelo raz-S elHvo. Vsi pa tega niso storili. s,dgj, ob volitvah delavskega Vj ta, je čas, da to dolžnost opra-zu,fVsak delavski svet. ‘ To bo su,-,Potrebno v tistih gospodar-svr? organizacijah, kjer delavski redri’ 0ziroma njegovi člani niso jdo seznanjali delavcev z gobarjenjem v podjetju. ]ariAledtem ko ugotavljamo, da so <30 1 upravni odbori precej napre-hior ’ tega za delavske svete ne Pj. e’mo reči. Vsaj za večino ne. Vej gotovo je na to vplivala sajit} aktivnost in operativnost upravnih odprav. Slabost je vv®kih svetov v minulem letu bava.i-6111’ <*a 50 ac vedno obrav-11 Pretežno praktična vpra-Tega so v dokajšnji meri jjjj '.tudi upravni odbori, ki so de^jjali na tako pot. Tako so Pravv ■ svoti vse premalo raz-epoj^bli o politiki poslovanja go-organizacije, s čimer bi tMj 1 smer gospodarjenja. To je svet,- ^zr°k; da so se delavski p, bokaj poredkoma sestajali, sinditr1di: ^e~teh slabosti je pred kg kalnimi organizacijami veli-Cvnla Wornost> ba pri po roče za Variš^v v delavski svet take to-prei e’. ki bodo smelo in odločno btitiviv -Z nazactnjaškimi in pri-žlas^dni nazori posameznikov, tianr^.1 ,'dar Sre za zakonitost, za Cunn PdbjGtja in družbene bilo ri06™" ^ani se .ie celo prime-stva nekatera strokovna vod-k°VrioniS0 mogla uresničiti strojnih k1, gospodarno s tno uteme-hjo .načrtov za boljšo proizvodni eyanor niso našli dovolj razu-m pri delavskem svetu. Kaj česti so še primeri, da delavski svati nasedajo demagoškim predlogom in zahtevam vodstvenega osebja. To nam potrjujejo pojavi nedovoljenega trgovanja, nezakonitega kupovanja raznega blaga iz sredstev podjetja, ki ga v proizvodnji ne potrebujejo, gospodarski prestopki in podobno. Želimo si, da bi delavski organi upravljanja povsod kar najbolje poslovali Zavedamo pa se, da orjemo na tem področju ledino socialističnih odnosov ter da plodovi tega prizadevanja rastejo v neposredni praksi. Med najvažnejšimi činitelji v vsakem podjetju sta direktor in računovodja. Tako jih ocenjuje tudi naša zakonodaja. Oba sta odgovorna za poslovanje podjetja kot celote. Obenem sta čuvarja zakonitosti in dolžna varovati interese družbene skupnosti, saj so proizvodna sredstva last družbe in jih delovni kolektiv le upravlja. Nadvse razveseljivo pa je, da v podjetjih opažamo vedno manj samovolje, vsod, kjer je le mogoče, je treba izboljšati tehnične in higienske pogoje dela. Skrb za boljšo prehrano delavcev ni le stvar sindikata, marveč v prvi vrsti delavskega sveta. Z dobro postavljenimi merili dela bodo s produktivnostjo rasli tudi zaslužki in to bo neposredno vplivalo na zviševanje življenjske ravni. S poglobljenim delavskim upravljanjem bomo še naprej krepili socialistične odnose, isto- četudi še ni povsod odpravljena, časno Pa tudi krepili socialistično Samovolja posameznikov prihaja zavest proizvajalcev. Danes sino- najčešče do izraza le tam, kjer V organih delavskega uprav-1 delavski svet slabo upravlja ali ljanja smo doslej volili precej ' celo ne razume nalog, ki se po-voditeljev proizvodnje, od moj- stavljajo pred delovni kolektiv strov do obratovodij in inženir- j in družbeno skupnost. jev- To so naši najodgovornejši Ce bomo sedaj, ko se priprav-vodiitel.il proizvodnega procesa. na voKtve v deiavske gve- Toda zal ugotavljamo da so po- t razpravljali o dosedanjem nekod prav ti slabili delavsko i ^ delavsld^ organov upravlja-: upravljanje s tem da so razsir- nja ter jih smelo ocenjevali, bomo jati načela demokratičnega uprav- : nedvomno odkrili precej slabih ’ stvari, istočasno pa tudi našli take rešitve in take oblike dela, da se napake v bodoče ne bodo ponavljale in da bo uspeh vedno večji. Ob razpravah bomo morali cijo proizvodnje. To pa lahko vodi v anarhijo. Saj zahteva dobro organizirana proizvodnja čvrsto disciplino. Osnovno načelo delavskega upravljanja je in mora ostati: največja demokracija v odločanju — stroga disciplina v izvrševanju. Pri nas, kjer smo v kratkem povojnem času samo v Sloveniji zaposlili 210.000 novih delavcev in je večina le-teh prišla z dežele, je to načelo še posebno važno. Dobro organizirana proizvodnja, ki temelji na zavestni odgovornosti in disciplini vseh zaposlenih, nam bo omogočila večjo proizvodnost, čvrsto pokazati tudi na tiste naloge, ki stoje pred organi samoupravljanja v naslednjem poslovnem letu. Ena izmed najvažnejših je ureditev tarifne politike. Najvažnejše je, da bomo dosledno uresničevali načela socialističnega nagrajevanja. Novi tarifni pravilnik, pravilnik o normah in premijah morata omogočiti vsakemu zaposlenemu, da bo prejemal nagrado, kakršno si je z delom zaslužil. rentabilnost in boljše življenjske Dušenje teh načel nam lahko po vzroči le hude gospodarske in politične težave, ker bi s poviše- pogoje. Za dobro vodenje gospodarstva in posebej za dobro organizacijo proizvodnje so neobhodni dobri strokovnjaki. Tega delavski sveti lani niso dovolj upoštevali Ne samo da nam v podjetjih manjka vajencev, pogrešali smo zlasti načrtnega strokovnega usposabljanja. Strokovna predavanja in tečaji bi pripomogli k hitrejšemu usposabljanju delavcev za uspešnejše delo. Toda prizadevnost organov delavskega upravljanja pa tudi sindikalnih vodstev je bila v tej smeri doslej razmeroma majhna. vanjem zaslužkov brez ustrezajočega porasta proizvodnje prišli do tega, kar se je zgodilo lansko leto, ko so plače rasle, proizvodnja zaostajala, zaradi česar se je življenje podražilo. To je nadvse odgovorna naloga delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih organizacij. Dobro ali slabo delo delavskih organov upravljanja bo letos in v bodoče še bolj odločilno za naš splošni gospodarski napredek. V bodoče borno morali še bolj skrbeti za človeka-delavca. Ro- ben nasprotnik socializma ne upa odkrito rušiti teh socialističnih odnosov. Življenje nas pa uči, da moramo biti dosti bolj budni, ker sovražniki napredka razvijajo svojo razdiralno aktivnost predvsem ob drobnih vsakodnevnih napakah in težavah, ki jih je pri nas še precej. V borbi proti tem težavam in lastnim slabostim in še posebno v borbi s tistimi, ki hočejo izkoriščati te težave in naše slabosti, moramo zoperstaviti vse svoje sile. A v prvih vrstah tega boja so se dolžni boriti komunisti in sindikalni odborniki. M. Bore NAJ ŽIVI OSMI MAREC, borbeni praznik naših žena — delavk-mater! ZENA V DELOVNEM RAZMERJU Pogoji in pola enakopravnosti Enakopravnost žena z moškimi,1 beno vlogo. Ona živi življenje:, ker se ženam vedno ne odreja ki je bila proglašena po vojni, je žene-delavke in žene-matere. Ona1 odgovarjajoče delo, obstaja miš- mogoče doseči le z ekonomsko neodvisnostjo in z enačenjem položaja žene z moškim v gospodarskem in družbenem življenju. Sindikalne organizacije so se od ima v družbi razen skrbi o materialnih pogojih življenja družine tudi dolžnost vzgoje naraščaja. Naj bo na kakršnem koli delu v gospodarstvu ali v javni samega začetka borile za ures-1 službi, žena ni samo delavka ali ničen j e takšne enakopravnosti in uslužbenka, temveč tudi žena in težile, da se žene čimprej vključijo | mati. In prav to marsikje pozab-v gospodarstvo ter da se zapo- Ijajo in pri tem mnogo greše. Ne slenim ženam ustvarijo takšni potrudijo se najti takšno delo, ki pogoji dela, ki bi ji omogočili j bi odgovarjalo ženinim psiholo-nemoteno opravljanje njihovih j škim in fizičnim sposobnostim in materinskih dolžnosti in da raz- j lastnostim. Čestokrat ji odrejajo bijejo zakoreninjeno miselnost o | Celo takšna dela, ki so za njeno manjši delovni sposobnosti žena. j zdravje škodljiva in nevarna ter Zaposlena žena ima v družbi poseben položaj in posebno druž- 1 ji ovirajo opravljanje materinskih dolžnosti. Prav zaradi tega, ljenje o manjši proizvodnosti žena in, da je za podjetje ceneje in bolje, ako zaposli moško delovno silo. Izkušnje naših podjetij, ki pravilno zaposlujejo žene, a posebno izkušnje nekaterih industrijsko razvitih dežela, v katerih je vprašanje zaposlitve žena bolje proučeno, nam kažejo obratno, če žena opravlja delo, ki odgovarja njenim psihološkim sposobnostim in lastnostim, tedaj 1 je njeno delo produktivnejše od j dela moškega. To prihaja do iz-I raza zlasti, kjer delo zahteva toč-! nost in hitrosti Preko tedna uredništvo zbira, pripravlja in ureja rokopise. Pošilja jih v tiskarno, kjer jih strojni stavci »postavijo«, a stavci-meterji vsako sredo ob prisotnosti naših urednikov ustranjujejo. Na sliki vidimo stavca pri ustranjevanju Delavske enotnosti Da bi našli najprimernejše možnosti zaposlitve žene, je treba proučiti, v kakšnih panogah in na kakšnih delovnih mestih je možno njih zaposlitev. Mnoga delovna mesta bi se lahko z manjšimi spremembami (na primer s spremembo orodja, organizacije dela itd.) tako prilagodila, da bi na njih žene delale uspešnejše kot moški. S tem bi dosegli trikratno korist: osvobodili hi moško delovno silo za dela, na katerih je ta prepotrebna, zvišali bi storilnost dela, a tudi žena bi pridobila na družbenem položaju. Nekateri se branijo žena, češ da prepogosto bolujejo in da so zato v breme podjetja. Res, podatki povedo, da žene pogosteje bolujejo kot moški. Toda ni dovolj, da to ugotavljamo. Dolžni smo poiskati vzroke. Nedvomno so osnovni vzroki posebne fizične in fiziološke lastnosti žene. In prav zaradi teh vzrokov je potrebno še enkrat podrčrtati zahtevo, da se delo, ki ga opravljajo žene, organizira in prilagodi tako, da ga lahko uspešno opravljajo in da pri tem ne škoduje njihovemu zdravju. Marsikje bi si lahko omislili stole, da bi žene delale sede. Z nepremočljivo obutvijo bi zaščitili noge pred vlago. S higiensko urejenimi prostori bi zelo pomagali ženi. Vse to so na prvi pogled samo ) drobne stvari in za njih ureditev ni potrebno velikih sredstev, temveč le več razumevanja. Pripomogle pa bi k zdravju žene in njeni večji storilnosti. In končno, ne izogibajmo se nujnih stroškov, nujnih za zaščito žene. Če je družbi do tega, da so žene zdrave in da z uspehom opravljajo svoje družbene naloge — a naši družbi je vsekakor do tega, tedaj je ta poklicana, da del svojih sredstev oddvoji v te namene. To žene po svojem položaju v družbenem življenju vsekakor in nesporno tudi zaslužijo in s pravico zahtevajo. Ne moremo mimo dejstva, da je naša družba v povojnih letih posvečala mnogo skrbi prav že- (Nadaljevanje na 5. strani) TE VRSTICE JE PISALA TRDA RUDARJEVA ROKA Kot bi se pogovarjal s preizkušenimi borci delavskega gibanja Že precej časa se pripravljam, da bi Vam napisal nekaj vrstic. Po pravici povem, da sem se obotavljal, ker mi svinčnik in pero ne gresta najbolje od rok. Če boste našli kakšne napake, sem prepričan, da mi jih boste, kot starejšemu rudarju, oprostili. Prvo, kar me teži, je, da se Vam moram najlepše zahvaliti za redno pošiljanje časopisa, kljub temu, da sem Vam precej časa dolgoval naročnino. Se posebej pa sta me zadela članka v zadnjih dveh številkah pod imenom: »Pomenek o našem delavskem glasilu«. Danes, ko Vam pošiljam naročnino, bi rad še nekaj povedal. Zelo sem zadovoljen z našim delavskim glasilom. Ko ga prebiram, mi je, kot da bi se pogovarjal s preizkušenimi borci delavskega gibanja. Nekaj pa vendarle pogrešam v našem sindikalnem časopisju. Rudarji se kaj pormkoma oglašajo, čeprav nas je iz dneva v dan več. Pri tem mislim zlasti na zasavske in druge starejše rudnike. Razumem, da imajo svoj lokalni časopis, vendar ostane ta večjidel le v njihovem okraju. Tudi je zelo malo slišati o članih zbora proizvajalcev. Ne bi bilo napak, če bi se kdo njih oglasil. In še Republiški odbor rudarjev bi nam po časopisu lahko sporočil, o čem seje in sklepa. še nekaj vrstic o našem življenju pri velenjskem rudniku. Sedaj, ko to pišem, so občni zbori že za nami. Bili so še kar živahni, le po mojem mnenju smo se ose premalo pogovorili o rudniških zadevah in družbenem planu. Predvsem pa je graje vredno, da nimajo naši rudarji in drugi, ki stanujejo o tako udobni koloniji, več razumevanja za tako važno stvar, kot sta občni zbor in sindikalno zborovanje. Ko smo zvedeli za izid volitev o izvršni odbor sindikalne podružnice, je bilo slišati, da je o njem preveč uslužbencev. Imamo devetčlanski odbor in od tega je šest uslužbencev ter komaj trije delavci. No, ne mislim grajati našega dela, saj je bilo dokaj plodno. Upam, da bo tudi o bodoče, saj so v izvršnem odboru vidni politični delavci. Treba bo zainteresirati vsakega člana kolektiva, pa bo šlo o prid nas oseh in boljše bodočnosti. Tovariški pozdrav uredništvu in vsem, ki bodo to pismo prebrali. Zvesti naročnik Martin Hajsinger Z OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE »ISKRA« V KRANJU Naprej, ne nazaj! 9 °/o več kot so lani predvideli. — Podružnica skrbi za svoje člane. Kolektiv naroča zase posebne predstave v Prešernovem gledališču. O menzi in še kaj. Iskrčani so lanske proizvodne naloge celo presegli za devet odstotkov. Organi samoupravljanja so bili dokaj delavni in so dosegli lepe uspehe, o katerih so govorili na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice. Delavce nagrajujejo po učinku, saj so sistem norm že dokaj izpopolnili. Republiški odbor kovinarjev in odbor podružnice sta skupno proučila tarifno vprašanje v podjetju in s tem pripomogla k boljšemu načinu nagrajevanja. Da je bila podružnica lani- zelo delavna, nam povedo že tele številke: sindikalni pododbori so sklicali 381 sestankov in 38 razgovorov z delavci. Podružnica je organizirala 137 skupinskih izletov, 186 članov so poslali na dopust, 5 članov pa na brezplačno zdravljenje. Taborilo je 114 članov kolektiva. 92 članom so izplačali povprečno 3200 dinarjev podpore. Za higiensko tehnično zaščito pa so porabili lani več kot 24 milijonov dinarjev. Se nekaj je, kar dela kolektivu podjetja »Iskra« preglavice. Urediti bodo morali obratno ambulanto in tudi stanovanjsko vprašanje je še zelo pereče. V samskem domu na Planini razmere niso najboljše. To pa verjet- no zaito, ker hišni svet in uprava doma nista dovolj delavna. S prehrano jp za Iskrčane še precej slabo. Priložnostno se hrani več kot 500 delavcev. Kuhajo sl sami ali pa so na hrani v gostilnah. Ze več mesecev govorijo o tem, da bodo ustanovili lastno delavsko menzo. Mestni ljudski odbor je mnenja, da bi ustanovili delavsko kuhinjo skupno za tovarno »Tiskanima« in deloma še za druge tovarne, ki naj bi prispevale primeren delež menzi, da bi bila hrana cenejša. Tudi ljudski odbor je pripravljen nekaj prispevati. Sredi leta je podružnica omogočila svojim članom obisk predstav v Prešernovem gledališču. Z upravo gledališča so se domenili, t da bo prirejala posebne predstave , tov Jugoslavije za Slovenijo Je Sama podružnica pa je tudi prispevala nekaj denarja tako, da so bile vstopnice cenejše. Treba je reči, da je ta kolektiv edini med kranjskimi, ki kolektivno obiskuje predstave v gledališču. Sindikalna podružnica je lani precej skrbela za strokovno vzgojo delavcev. Izpit za kvalificirane in visokokvalificirane delavce ter za risarje je opravilo 99 delavcev. To je torej nekaj z občnega zbora podružnice delovnega kolektiva podjetja »Iskra«. Naprej in ne nazaj je njihovo geslo. —ne Pomoč Republiškega sveta Sindikatov Slovenije poplavljencem v Srbiji Republiški svet Zveze sindika- DROBNE IZ ORGANIZACIJ za delovni kolektiv »Iskre«. De- daroval pol milijona dinarjev kot lavci zelo radi obiskujejo predsta- pomoč prizadetim krajem v Sr-ve pri čemer imajo velike zasluge biji, ki jih je doletela pred ne-posamezni sindikalni odborniki, i davnim velika poplava. ZA POPLAVLJENCE' V SRBIJI je daro-val delovni kolektiv Železarne v Ravnah 400.000 din, hrastniški steklarji pa 100.000 dinarjev. ŠTIRI NAJBOLJŠE PROSVETNE DELAVCE bo nagradil Republiški odbor Združenja učiteljev Slovenije ob 10-letnici osvoboditve. ŠAHOVSKO TEKMOVANJE POŠTARJEV. V spomin na Jovana Joče Miletiča prirejajo poštarji tudi letos svoje prvenstvo v šahu. Finalni turnir bo od 25. aprila do 51. marca na Avali pri Beogradu. Prvenstvo Slovenije pa bo od 5. do 12. aprila v Ljubljani združeno s proslavitvijo 10-letnice sindikatov Jugoslavije in osvoboditve Slovenije. OD 15 SINDIKALNIH PODRUŽNIC, kolikor jih je na področju krajevnega sindikalnega sveta Ruše, so izvedle doslej občne zbore že vse sindikalne podružnice razen podružnice kmetijske zadruge iz Ruš in zdravstvenih delavcev v domu Viltuš. Podružnice so občne zbore letos še posebno skrb-1 no pripravile, člani pa so sa jih udeležili v velikem številu. PRAPOR SO RAZVILI. Na občnem zboru sindikalne podružnice ruške tekstilne tovarne so svečano proslavili desetletnico ZSJ. Ob tej priliki so razvili nov sindikalni prapor, ki mn j0 kumovala predsednica delavskega sveta Vika Novakova. G. G. GORIŠKI POŠTARJI SO SE IZKAZALI LIST NAS POVEZUJE Na zadnjem občnem zboru j gospodarskih, kulturnih in poli- jevan časopis, ki nas seznanja naše sindikalne podružnice PTT delavcev in uslužbencev v Novi Gorici smo razpravljali o vseh važnih vprašanjih — sindikalnih, Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE PTUJSKIH krojačev in Šivilj Smo že začeli Odločil sem se, da napišem nekaj o našem občnem zboru v naš delavski časopis kar po delavsko, saj o naši stroki le malokdo kaj napiše. Občni zbor smo dobro pripravili in nam je prvič po osvoboditvi tako lepo uspel. Istočasno smo proslavili deseto obletnico Zveze sindikatov Jugoslavije. Na občnem zboru smo se pohvalili in pokritizirali za uspehe in neuspehe ter se pogovorili o nadaljnjem delu. V bodoče bomo v prvi vrsti poskrbeli, da se bomo redneje sestajali in se pomenili o zadevah, ki nas tišče, o gospodarstvu, politiki, pa tudi o kulturnih stvareh. Potrudili se bomo in organizirali vse krojaške ter šiviljske pomočnike in vajence, ki so še izven sindikata. Zanimali se bomo, kako ti žive, kakšno plačo imajo, kakšen je odnos tičnih ter seveda še posebno o z vsemi važnejšimi dogodki doma razširitvi našega glasila »Delav- i in po svetu. Zato lahko ve- ska enotnost« med našimi člani. Poštni delavci se zaradi objektivnih razlogov bolj poredkoma sestajamo, saj smo raztreseni po liko pripomore k dvigu socialistične zavesti delavcev. Prav zaradi tega nas lahko le »Delavska enotnost« zbliža med seboj in vsem goriškem okraju. Prav zato nfs’ ki smo raztreseni daleč na- SKLICAN JE III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije Po sklepu XIX. plenuma Centralnega sveta ZSJ o sklicanju IIL kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je predsedstvo Centralnega sveta ZSJ sklenilo, da bo III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije od 5. do 7. maja 1955. leta v Sarajevu. Kongresu bo predlagan dnevni red, ki je bil sprejet že na XIX. plenumu, in to: 1. Poročilo o delu Centralnega sveta ZSJ v dobi med II. in III. kongresom. 2. Vloga, mesto in naloge sindikatov v nadaljnjem obdobju socialistične graditve. 3. Spremembe in dopolnitve Statuta ZSJ. 4. Izvolitev Centralnega sveta in nadzornega odbora. 5. Razno. Iz Sekretariata Centralnega sveta ZSJ je naše sindikalno življenje bolj otežkočeno. No, o našem delu ne bom govoril, saj bo o tem naš tovariš iz Nove Gorice bržčas še kaj napisal. Tako smo se, jaz kot star naročnik na »Delavsko enotnost«, in vsi odborniki naše sin- okrog, poveže v skupen delavski kolektiv. Pripomniti moram, da je name osebno močno vplival tudi članek »Kaj tare naše uredništvo« ip sem se res potrudil, da bi pridobil čim več novih naročnikovi Z OBČNEGA ZBORA SIND. PODRUŽNICE V STARI CERKVI Kulturni dom bodo gradili dikalne podružnice po napotilih! povsod sem naletel na veliko ra-občnega zbora zavzeli za to, da z umevanje, ter vam danes že bi bil vsak naš član naročen na sporočam naslove 27 tovarišev, delavsko glasilo. »Delavska enotnost« je res dober in lepo ure- ki so se naročili na list. Roman Florjančič delavcev Tovarne emajlirane posode v Celju so letos veliko razpravljali o skrbi za delavce in o ____ ____ gospodarjenju v podjetju. Vod- mojstrov do njih itd. "Priredili stvo podjetja misli ustanoviti IZ DELA SINDIKALNE PODRUŽNICE DELAVCEV TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU SINDIKAT NAJ PODPRE ustanovitev obratne kuhinje v podjetjih Člani sindikalne podružnice | dikalna organizacija ustanovila obratno kuhinjo, kjer bi dobili delavci poceni in dobro hrano. Del stroškov za kuhinjo naj bi krili iz dobička podjetja. Posamezni sebični delavci nasprotujejo ustanovitvi obratne kuhinje, češ potlej bomo dobili manj dobička. Delegati občnega zbora so to sebičnost posameznikov hudo grajali. Novemu izvršnemu odboru so naročili, naj skupno s sindikalnimi odbori v obratih podpre ustanovitev obratne kuhinje v podjetju, saj se bo s tem izboljšala prehrana delavcev, kar 1 bo koristilo njihovemu zdravju Naročnik sem na naše delav-! in vplivalo tudi na večjo delov-sko glasilo. Berem ga z velikim1 no storilnost. bomo tudi več izletov. Eden teh bo v varaždinsko tekstilno tovarno. Naše sklepe smo že začeli uresničevati. Tako smo pridobili že 30 članov za društvo »Svoboda«, novinar Furlan, ki je bil v skupini tovariša Tita, ki je potovala v Indijo in Burmo, pa nam je povedal nekaj o teh prijateljskih deželah. Zgleden predsednik pred dvema letoma. Člani so na*-jemali posojila predvsem jeseni, ko so kupovali ozimnice. L. 1953 je blagajna posodila članom v osmih mesecih nad 612.000 dinarjev. Lani pa je blagajna članstvu posodila že 1,194.400 dinarjev ali povprečno 99.533 dinarjev mesečno. Na občnem zboru sindikalne podružnice kmetijskih in gozdnih delavcev v Stari Cerkvi pri Kočevju so živahno razpravljali o delovanju svoje organizacije. V minulem letu so znatno izboljšali sindikalno dejavnost. Večkrat so razpravljali o gospodarskih zadevah, delovni disciplini .organizaciji dela in nagrajevanju. Pri živinoreji so dosegli lepe uspehe, saj so dvignili povprečno mlečnost krav od 2900 1 letno od leta 1953 na približno 3200 1 v letu 1954. Najboljša krava, ki jo imajo, je »Pavla«, ki je dala v letu 1954 nad 5300 1 mleka. Člani te sindikalne podružnice se tudi aktivno udejstvujejo v delu društva »Svoboda«. V članstvo »Svobode« so se vključili prav vsi delavci in uslužbenci, okoli 30 pa jih aktivno dela v sekcijah. Ker nimajo primernega prostora za prireditve in kulturno izživljanje, so vse množične organizacije sklenile, da bodo začeli graditi kulturni dom. Sindikalna podružnica je na občnem zboru sklenila, da bo prispevala nekaj finančnih sredstev, organizirala bo delo pri gradnji in pomagala pri dobavi materiala. fm. NEKAJ ŠTEVILK IZ KSS DOMŽALE. S popisom so v sindikalnih organizacijah na področju domžalskega sindikalnega sveta končali že v začetku tega meseca. Težava je bila le s podružnico v Lukovici, kjer spe^ sindikalni odborniki »spanje pravičnega«« — Od 4209 zaposlenih je 5890 sindikalno organiziranih. Norme so uvedene delno v Papirnici in »Vati* ter na kmetijskih posestvih. P° akordu pa delajo v »TOKO«. »LIP* Domžale ter Radomlje in na posestvu v Grobljah. — Lani- so izplačala podjetja na tem področju 119 mili" jonov dinarjev presežka. PROŠNJI! REŠENA Sindikalna podružnica delavcev Železarne Store je prosila upravo železnic, naj doda k »roga čanu« še nekaj vagonov, da se bodo delavci laže vozili z dela. Njihovo prošnjo smo objavili tudi v »Delavski enotnosti« številka 7 dne 18. fabr. 1955. Tovariš Jaka Vodopivec, zaupnik »Delavske enotnosti« Železarne Store, nam sporoča, da je uprava železnic to prošnjo ugodno rešila-»Rogačan« ima sedaj še več vagonov, kot je to želela in predlagala sindikalna podružnica. Izvršni odbor sindikalne podružnice se upravi železnic zahvaljuje saj j? s - svojo uvidevnostjo zadovoljila delavce, ki se sedaj p® trudapolnem delu udobno odpe-lijejo domov. Ne mere biti odbornik Že na občnem zboru sindikat- j počasi, da bo njihova storilnost ne podružnice novoustanovljenega j čim nižja, ter da jim ne bi p°' podjetja Kmetijske zadruge v stavili previsokih norm. Člani ko-Cešnjici smo se temeljito pome- 1 lektiva so zahtevali, naj se skliče nili o novem plačnem sistemu, j sestanek obrata mizame, ki g3 Povsem jasno smo spoznali, da jamči le večja produktivnost dela za višjo življenjsko raven. V poznejših pripravah tarifnega pravilnika in pravilnika o normah smo ugotovili, da so člani sindikata in odborniki v pretežni večini pravilno razumeli svojo vlogo ter se potrudili, da bi pravilno sestavili oba pravilnika. Medtem ko so se vsi odgovorni lotili dela pa je mizarski mojster ročne delavnice nagovarjal posa- mezne delavce, naj delajo bolj nika. je on zastopal v izvršnem odboru podružnice. Povedali so namreč, da je bil ta mojster na občnefl1 zboru izvoljen za sindikalneg3 odbornika. Delavci obrata mizar-ne so se sredi februarja res sestali in razpravljali o mojstru-Povedali so, kako jih je nagovarjal, naj bi manj delali ter zahtevali, da se ga razreši odbomiške funkcije. Soglasno so sklenili, naj se v tem obratu razpišejo ponovne volitve za sindikalnega odbor- ML Polajnar veseljem in komaj čakam petka, ko mi ga poštar prinesev O listu se želim pohvalno izraziti, saj je zelo zanimiv in dober pomočnik sindikalnemu odborniku. Zaskrbelo pa me je, ko sem prebral zadnji dve številki in zvedel, da število naročnikov pada. To mi ni dalo miru in sem se odločil, da bom šel med člane naše podružnice ter z vztrajnim prizadevanjem pridobil vsaj pet novih naročnikov. i Danes vam veselega srca sporočam, da sem uspel. Vam v ve- I sel pozdrav naznanjam, da sem I pridobil deset novih na - [ ročnikov na naše delavsko glasilo z željo, da jim začnete list takoj pošiljati. Ob zaključku vam želim še ' mnogo uspehov pri vaših prizadevanjih, da bi naš list prodrl v večjem številu v naše delavske vrste. Poskusite list še izpopolniti s kotičkom za razvedrilo (križanke, karikature, šale, risanke itd.). To je moj predlog, da bi bil naš list še zanimivejši in privlačnejši. Feliks Bager, pred. ptujske podruž. krojačev in šivilj Na občnem zboru so odbornik: tudi poročali, kako je poslovala Vzajemna blagajna, ki jo je sin- Zo predsednika Izvršnega odbora sindikalne podružnice tovarne emajlirane posode v Celju je bil letos že šestič izvoljen delavec Martin Pirš. Tovariš Pirš je zgleden sindikalni odbornik in med članstvom zelo priljubljen OB ROBU DOGODKOV NEKAJ MISLI 0 AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI Velika sprememba V minulem tednu je bila V Bangkoku, glavnem mestu Siama, konferenca pakta SEATO, obrambne organizacije, ki so jo ustanovili Američani in ki brani ameriške interese in interese za-hodega kolonializma v Jugovzhodni Aziji. Dulies, ameriški zunanji minister, je na tem sestanku dejal, da so Američani še vedno pristaši politike, ki jo je pred mnogimi leti zapisal v svojih tezah veliki ameriški državnik Monroe in ki je »svarila evropske despote, naj ne razširjajo svojega sistema na ameriško poloblo«. Tako je dejal Dulies, toda če bi mu človek verjel bi se presneto uštel. Dobrih 130 let je minilo odkar je Mettcrnich očital Američanom, da »podpirajo revolucije, kjer koli se pojavljajo in da vlivajo novih moči apostolom prevrata«. Danes je pogled Washing-tona na svet in na dogajanja v njem popolnoma drugačen. Danes Američani nič več ne podpirajo revolucij Bolivarja, podpirajo in celo organizirajo pa »revolucije« Armasa. Med Armasom, guate- malskim diktatorjem in Bolivar-jem, velikim bojevnikom za svobodo ameriških narodov, pa je velika razlika. Ta razlika kaže, kako globoko se je spremenila ameriška zunanja politika. V Bangkoku je Dulies sicer trdil, da politika ameriške vlade še vedno temelji na načelih, ki jih je pred dobrimi sto leti propagiral Monroe, na načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, toda ko je svet zvedel za te njegove trditve, se je smejal. Današnja ameriška zunanja politika prav nič ne temelji na načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, zakaj načela na katerih temelji so tem popolnoma nasprotna. Danes Američani podpirajo najbolj reakcionarne težnje na svetu, težnje Čang Kaj Seka, Sing Man Itija, Franca in evropskih imperialističnih gospodov. Ameriški novinar Vietor H. Bernstein je pred nedavnim napisal: »Nič ni novega, da smo izgubili zanimanje za revolucije, za naše in za revolucije drugih. Čudno je le, da smo tako hitro in tako daleč odšli v Američani boje, da bi se Org3' nizacija Združenih narodov spre' menila v močno napredno zvez®-ki bi podpirala svobodoljubne težnje kolonialnih narodov in n3' stopala proti mednarodnemu kolonializmu. Navadno menijo, da so Ame' ričani tako spremenili svojo po' litiko zaradi agresivnega pritisk3 zadnjih letih v smeri popol- Sovjetske zveze na zahodni svetnega izenačenja z interesi oslab- To mnenje pa drži le delne-ljenega, a še vedno močnega im- »New York Times« je pred n®. perializma Zahoda.« davnim pisal, da je ameriško zU' Na nedavnem IX. zasedanju nanfo ministrstvo hotelo prvotn® Generalne skupščine Organizacije podpreti osvobodilne, težnje ** združenih narodov so razprav- Cipru, toda »strateški razlogi * ljali o osmih večjih vprašanjih premagali željo, da se ne bi ** odnosa do kolonialnih narodov, merili enemu ali drugemu pr« Delegacija Združenih ameriških fotelju, Veliki Britaniji in GrciJ' ' držav je pri štirih glasovala za Te, »strateške razloge«, ved n ^ interese kolonializma, pri dveh najdemo v ameriški zunanji P® pa se je vzdržala. Tako so Ame- litiki.. Poznajo se tudi v odnos ričani nastopili proti osvobodil- Washingtona do Severne. Afrik • nemu gibanju v Tunisu, Alžiru, Tam.imajo Američani vojne ba Maroku in Cipru, proti zahtevi «n njihova usoda bi bila negot Indije, naj organizacija Združe- va> ce bi zmagalo osvobodilno 8 nih narodov intervenira glede banje domačinov. Razen tega P, njenih državljanov v Južni Afri- se Američani, nočejo zameri ki in niso hoteli podpreti pro- Franciji, zakaj prepričani so, testov proti rasni diskriminaciji bo Francija podpirala njihove u® v Južnoafriški uniji in osvobodil- pcriaiistične težnje le tedaj, nih teženj v Zahodni Novi Gvi- bodo sami pomagali podobni«® neji. Ameriški delegat Lodge je težnjam Pariza, celo dejal, da VVashington »z ve- Podobno je tudi glede am®' liko zaskrbljenostjo opazuje tež- riške politike v Aziji, kjer “ nje, da bi v Organizaciji zdru- ameriška vlada začela spreminJ3' Ženih narodov razpravljali o ti zadnja oporišča evropskega k®' vprašanjih, ki imajo negotov ionializma v svoje vojne in Pr®| mednarodni značaj.« S temi be- pagandne baze proti Sovjetsk sedami je hotel povedati, da se zvezi in Kitajski, predvsem P8 V šoli bodočih strokovnjakov »Razvijati v mladeiš človeku, socialistično zavest ni lahka naloga ...« Še čujem besede direk- , torja ing. Hacina, ki govori v do- j mala polni unionski dvorani svo- j jim dijakom — mladini oddelkov TSŠ in ŽOS. Na vseh teh mladih obrazih se opaža globoko zaupanje do njihovega učitelja in veliko volje do dela. Na tej konferenci so postavili program dela mladinske organizacije. Tisoč tri sto mladih strokovnjakov povezuje en sam cilj — znanje za delo... Rad bi pokazal našim ljudem delo te mladine, skrbi in napore Pri njih življenjskem usposabljanju. * »Trda nam je predla in menili smo, da bo malo zanimanja za idejno politično delo, ali v naše dobro ni temu tako...« govore mladi aktivisti. In res je tako. Na šoli sta kar dve veliki skupini »marksistov«. Sto dvajset deklet in fantov se zbira in v Prostih urah študira, hodi dva- . krat tedensko na še posebej »de-! batne ure« kjer razpravljajo o dnevnih političnih dogodkih doma ali v tujini. Ob nedeljskih dopoldnevih prirejajo predavanja o notranji gospodarski politiki. Lahko bi našteval še in še, a to j je delo statistikov. Bralcem bo razumljiv napor mladih aktivistov, če povem, da ob začetku tega šolskega leta ni obstajala mladinska organizacija na šoli. Mlad, razkuStran fant, doma, nekje iz Prekmurja, lahko tudi j °d drugod, zre v me. Že kar na j obrazu se mu pozna, da bo letos Položil diplomo. »V krožku sem bil,« pravi nasmejan, popravljajoč si lase. »V katerem.« ga pobaram. »V avto-moto. Imamo pa še radioamaterski in fotografski tečaj. Zvečer imamo predavanje. Ne zamudi ga!« hiti pripovedovati. Naš čas zahteva več in več Znanja. Natrpan učni načrt ne more povsem zadostiti ukaželj-nih »firbcev« pa naj bodo dekleta ali fantje. Šolski načrti ne Posezajo v skrivnosti najnovejših tehničnih pojavov ali pa so vezani zgolj, vzemimo primer, na stroje. Strojnika pa zanima tudi elektrika, fizika, avtomobili itd. Predavatelji pomagajo kolikor le morejo, vendar pa jim manjka Časa in materialnih sredstev. A idealizma, tega je dovolj... V rokah imamo njihovo glasilo »Naša vez«. Prebiram: »... potreba po kulturnem življenju naše mladine je privedla do ustanovitve pevskega zbora, dramske in recitatorske skupine. Imamo tudi folklorno skupino, literarni krožek ...« Zadržim se pri pevcih. »Osem let že obstaja zbor,« Pravi ponosno Tone. »Hočeš prebrati pisma naših Pevcev, ki nam pišejo iz Srbije, 12 Makedonije, Bosne, od vsepovsod kjer so na služenju kad-r°vskega roka,« mi nudi šop pisem črnolaso dekle. Vzamem ene-Sa in berem: »... sprva je bilo dolgočasno. ”edaj mi manjka harmonika, pro-sim tudi za note. Tukaj nas je veliko, kateri bi radi peli... sPrejmite čestitke »ata« in vsi t^vci ob Prešernovem dnevu ...« »Not tudi manjka,« zatarna Pekdo od basov. »Verjetno gremo na turnejo,« pravi drugi. »Gotovo. Saj to je že tradicija,« pribije nekdo. »Si bil na Prešernovi akademiji zadnjič?« vpraša Ivan. »Bil!« »Podmornica,« kakor imenujejo pevci svojo vadbeno sobo, jih je polna in je v njej kar zadušno. Vendar so zadovoljni. Pokazali so mi harmoniko, pohvale, pokale in zahvale. Spet berem: »V imenu uprave Doma slepih se zahvaljujemo za užitek, ki jim ga je nudil vaš zbor in ...« »V imenu uprave Vojaške bolnice prosimo, da sprejmete našo zahvalo...« prostor mi ne dovoljuje vsega napisati. Ustavim se s pogledom na pevovodju, prof. Korošcu, sto štiriintrideset mladih ljudi ga kliče kar »ata«. On je edini, ki ni nikdar zadovoljen. Baram ga, čemu, a on: »Ja, vedno se kdo najde in poje tretji glas. »Firbčni« ste pa tudi. Staknite nam tegale,« mi sumljivo pomane s prstom pred nosom, češ: »Potem bi šele videli!« »Ob priliki Prešernove akademije smo podelili devetdeset knjižnih nagrad najboljšim pevcem. Zasluga gre upravam šol TSŠ in GT ter knjižnim zavodom, ki so nam velikodušno knjige poklonili. Hvaležni smo jim,« mi pripoveduje predsednik. Tudi dramatska in folklorna skupina nekaj pripravljata — na-tihoma. »Lahko se podere. Ne delamo praznih obljub,« de nekdo izmed njih in že se sučejo v kolu po podnicah. Igralci pa pozabijo na ' mojo navzočnost in vneto »gulijo ■ nat. Po tem obisku se nisem na-tekst«. • j meril še drugam, kajti tu sem Stiki j iv sem kar je moči. Že' kar zadosti čul. Pazite! ! sem v svetli telovadnici, ki je j »Zanimajo vas torej vprašanja vsekakor premajhna za tako ' socialnega stanja. Dijaki žive od ustanovo. j doklad, podpor in štipendij, ki »Svoje prostore nam odstopa | jih nudij0 podjetja ali okra- tudi »Partizan — Tabor« pa kljub temu ni zadoščeno vsem. Poleti bi še nekako šlo. pozimi pa ...« »Poleti, ha? Smo pač doma,« prekine Jože ironično. »Še žog je malo. Rabimo jih košarkarji, odbojkarji, rokometaši in nogometaši,« zastoka Marjan, dolgin — kašarkar. jih nudijo podjetja ji,« govori upravnik. Česa mi vsega ni povedal. V internatu živi okrog šest sto devetdeset gojencev, iz raznih okrajev. S temi okraji je pravi 'križ. Ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz kaj enostavnega razloga — ne poznajo pač vred- . . . . ... „___, , nosti bodočega dela sedaj uče- »Eh, kaj bos preklja štorasta! | čega kadra je še ^ šlo_ Pa mi, telovadci, tudi marsikaj, . . Liublima notrošil potrebujemo, pa kaj!« meni hu- j Ljubljana^potmsd domušnež in tren pozneje je že ._+ J? . ;LV na bradlji v stoji. Kar zavidam j ‘jglSrt dmge okraje k^ti v mu" , ... ___internatih skoraj ni ljubljanskih »Lam sOv odnesli prvo mesto študentoV- A letJ0S tega ne zmo- na srednješolskem,« mi zaupa meri Gojence z Bruno, smejoč se moji zavisti. Da dmglh republik in teh štiri_ vrnem, re em. i naj st, štipendirajo njihove repub- naučU!« ’ like. Tudi slovenjegraški in kr- »Ne boš, ,Luka’!« in že me vleče za rokav k šahistom. Tu me predstavi za zelo »opasnega mandeljca« in gre. O svojih P°- i bovalnina zvišala na razih ne bom pisal, me je sram,1 Dovamina zvišala na vendar ne zelo, ker so tu zelo dobri šahisti. Rad bi vse to po- ški okraj sta pokazala razumevanje, a mnogo manj mariborski, celjski, murskosoboški, radovljiški itd. V internatih se je oskr-5300 din* Zaradi tega so nastale težave, ker dijaki prejemajo nižje pod- Ali prejemaš pravočasno in v redu Delavsko enotnost? Če jo, spomni se nanjo in poravnaj naročnino! pravil in že mi je na jeziku o, pore. strelski družini. Sklicana je bila seja pred- V dvorani je tiho. Opazujem stavnikov okrajev. Ti so pokazali razne nagrade — med njimi celo dokaj nerazumevanja do inter-puška. Zmoti me glas: j natov in vzgoje našega strokov- »Bi rad meril, gotovo si moj- nega kadra, ster,« in malo pozneje sva ugo- j Radovljiški delegat (izrazit pri-tovila, da je tarča le na robu mer!) je celo izjavil, da bi bilo okrnjena. Moja smola! »Tudi smukamo, in ti?«, »Ni snega!« se odrežem in nadaljujem: »Kjer so smučarji so tudi alpinisti?« čitniški zvezi,« odgovori, očividno poučen o mojem »firbcu«. »Zelo dobro imate oskrbljene dijake, ki se poleg študija ukvarjajo še na tolikih področjih,« rečem mlademu aktivistu, ki me spremlja. »To je druga ,muzika’ in ne bi rad pravil,« odgovori zaskrbljeno. »Kar povej,« ga bodrim. »Ja, pa spada k reportaži?« se izmika zvedavosti »Verjetno.« »Bo za javnost?« »Ako je utemeljeno!« »Dobro. Pojdiva! Greva kar v internat, saj tam stanuje skoraj dve tretjini naših dijakov. Tu jih boš slišal.« Pripoveduje mi, da organizacija mladine na šoli nima dovolj Ali si zadovoljen z »Delavsko sredstev niti za spodobno dopi-enotnostjo? Če st, priporoči jo še sovanje. Krožki pa, da celo ko-drugim in pridobi nove naročnike, maj slikajo. Dospela sva v inter- Doslej največji promet * Do zvišanja oskrbovalnine je prišlo vsled tega ker je sanitarna inšpekcija ugotovila prenizko vrednost dnevne hrane di-*.P,a.! Veliko jih je tudi^v Po- jabov oziroma študentov. Zviša-* J nje znaša od 80 na 110 din dnevno. Že v prvem razdobju razvoja naše zunanje tugovine s prekomorskimi državami je reško pristanišče zelo pomagalo našemu gospodarstvu. Promet v reškem pristanišču se je iz leta v leto večal in dosegel lani svoj višek. Leto 1946, ko se je pristanišče obnavljalo, je znašal promet 622.361 ton. 1950. leta že 2,382.676 ton, a lani 2,675.453 ton. Lani je reško pristanišče prvič dobilo značaj tranzitne luke. Iz nekaj ton — v prvih povbjnih letih — je tranzitni promet porasel na 106.552 ton, kar znaša 3,5 odstotka skupnega prometa. Vse kaže, da se bo tranzitni promet letos podvojil. Lani se je Reke posluževala skoraj izključno Avstrija. Letos pa izgle-da, da bosta usmerjali svoje pošiljke preko Reke tudi Madžarska in Češkoslovaška. Danes je Reka povezana z ladijskimi linijami vsega sveta. Razen linij, ki jih vzdržujejo domače ladijske družbe, vse bolj vključujejo Reko v svoj vozni red tudi inozemske družbe. S tem pa dobiva Reka značaj svetovnega pristanišča. »potrebno pogledati poslovanje in sploh vzgojo v internatih«. Seveda je imel v mislih le oskrbnino. Pričakovati je bilo večjega zanimanja za »poslovanje , in vzgojo«. »Nezaupljivost do i vzgojnega kadra in dela mla-, dinskih organizacij po internatih I je precejšnja ovira našemu delu,« , je poudaril upravnik tega internata. ! »Nujno bi bilo, da bi okraji resneje premislili o pogojih v ka-1 terih živimo. Mladina je voljna delati,« mi govori drugi, še do-1 kaj mlad vzgojitelj, i »Nekaterim brez tehtne pre-1 soje dajejo štipendije, nenačrtno bi dejal in brez kontrole. V takih primerih nekateri dijaki štipendije zanemarjajo,« se jezi Fra-nek. Zrem skozi okno. Zunaj sončen dan in fantje igrajo tenis. V duhu pa mi vstaja slika obrazov, ki bodo brali tole reportažo. Brez dvoma se bodo odprli nekaterim precej drugačni pogledi na srednješolski tehniški kader. Skušal sem povedati le drobec o njih delu, skrbeh, ciljih in veselju do življenja. Jože Dernovšek RUDARSKE NAVADE Rudarstvo se je razvijalo v svojstvenih okoliščinah — cesto daleč vstran od vsakodnevnega vrveža. Že v starih časih so se med rudarji razvijale posebne navade. Pridobili so si tudi posebne pravice kot: lastno pravo, sodstvo in pravice do svobodnega preseljevanja ter naseljevanje v rudarskih krajih. Rudarje so povsod potrebovali in je bil pritok v rudarstvo v tistih časih tako velik prav zato, ker je tisti, ki je bil sprejet v rudarsko skupnost, užival večje pravice kot v drugih stanovih. Kako so sprejemali novince v rudarski stan? Skratka tako, da je novinec ali tisti, ki je želel postati rudar, moral skočiti prek odprtega »šahta«, ki v tistih časih še ni bil tako širok. Kasneje so skok preko šah ta zamenjali. Novinec je moral skočiti čez poseben kos usnja — »leder«, ki so ga imeli rudarji opasanega z jermenom in je služil pri spuščanju po drčah v jamske prostore. Z njim si je rudar varoval tudi telo pred vlago. Ob rudarskih praznikih so se zbrali pri šahtu vsi rudarji s svojimi starešinami in sprejemali novince v svoje vr. ste. S tem, da so novinci skakali preko razpete kože, ki sta jo držala dva starejša rudarja, so simbolično preskočili šaht in tako postali člani rudarske skupnosti. Vsak novinec si je ob tej zanj življenjsko pomembni svečanosti izbral starejšega in izkušenega tovariša kot svetovalca in zaščitnika na svoji življenjski poti. Ker je z rudarstvom ozko povezana metalurgija, ki se je razvila kot nujna dodatna panoga, so že od nekdaj rudarji in metalurgi ena sama skupnost. Zato so rudarski običaji tudi običaji metalurgov, ki na enak način sprejemajo mladince v svoje vrste.« Danes proslavljamo to slovesnost malce drugače. Novince-rudarje in metalurge zbere na večer slovesnosti . njihov vodja »Brucmajor« in jih .vodi v gosjem redu po mestu. Sprevod v gosjem redu je spomin na ozire jame. Že prej se zbero vsi sta- rejši rudarji v slavnostni dvorani, kjer se razvrate po starosti in izkušnjah po omizjih, katerim so na čelu starešine. Najstarejši rudarji in častni gostje sede pri častnem omizju prezidija, ki vodi vso slovesnost. Brucmajor pride v dvorano in prosi prezi-dij za dovoljenje, da sme pripeljati novince za njihov slavnostni sprejem v rudarsko-metolurški poklic. Svečanost poteka ob petju rudarskih pesmi in sporedu, ki je že določen, in se zaključi s skokom preko kože. Ob skoku si vsak novinec izbere svojega sve-tovalca-botra in pove svoje življenjsko geslo. Te rudarskometalurške tradicije so prešle iz rudnikov tudi na šole, ki vzgajajo rudarje in metalurge. F. V. RAZGOVOR 0 KOMUNAH Dfoti naprednim in svobodoljub-nini težnjam v azijskih deželah. Toda tisti, ki menijo, da je ■“Reriška politika taka samo za-hladne vojne in strateških ,®fonj Zahoda se presneto mo-ij°. Vedeti moramo, da je tudi V**nerika že kolonialna sila in da g svoje imperialistično carstvo kolonijami in vojnimi bazami . Evropi, Afriki in Aziji raz-^ia na ves svet. k Portoriko in Deviško otočje v haribskem morju, področja pa-^hiskega prekopa, Havaji, Mar-isko, Marjansko in Samoa otoč- E»uam v Tihem oceanu, Alja-.”*> ki zapira vrata v Pacifik, to Hjemlje na katerem živi 2,5 mi-tona prebivalcev in ki je pred-e*n važno zaradi strateških ednosti. K temu pa moramo K Iffoti še FoVmozo, otoke ob ki-ki« * obali, Južno Korejo in s/*afo bodo pot peto tega car-tudi Južni Vietnam in še Sit 8c azijske, evropske, ameri-e to celo afriške države. * temu carstvu pa moramo esteti še ogromno ameriško ko carstvo, ki se stalno e vedno bolj uveljavlja, spodarstvo »United Frui-rugih ameriških družb v v^j®lah Latinske Amerike, to je ta fo gospodarstvo »United Frui- »j v dmeih nmnriskih rinirh V J?elah ] am fcJ^fcke družbe v Belgijskem Mil 2’ Južnoafriški uniji, v Per-55la^*audski Arabiji, Pakistanu, st ■-. ameriškega kapitala v Av-ri._ '.ii, Aziji, to so Ameriške in- lu« Iraku, Indoneziji, to je gospodarski pritisk na Evropo in na ves svet. Združene ameriške države so danes najbogatejša in industrijsko najmočnejša dežela sveta. Le 6 % zemeljske površine zavzemajo, porabijo pa polovico vseh svetovnih surovin. In kot kaže bodo v prihodnjih letih potrebovale še veliko več surovin. Včasih je res težko oceniti kje se v ameriški zunanji politiki nehajo strateški razlogi in razlogi hladne vojne med Vzhodom in Zahodom in kje se začno gospodarski razlogi. Vse to se prepleta in gospodarske težnje lahko zasledimo v ozadju evropske vojske, pakta SEATO, ki jih sklepajo na Bližnjem Vzhodu, v ozadju Organizacije ameriških držav in vse ameriške zunanje politike. In ker so v nerazvitih deželah težnje po neodvisnosti in samostojnem gospodarskem razvoju, Združene ameriške države pa potrebujejo le surovine, surovine vsega sveta, so v Washingtonu pripravljeni podpirati najbolj reakcionarne sile v svetu, da bi si surovine zagotovili in preprečili neodvisen gospodarski razvoj, posebno pa razvoj industrije v zaostalih deželah. Da, korenito se Je spremenila ameriška zunanja politika. Včasih je bila nosilec revolucionarnih teženj, pobudnik svobodnega in neodvisnega razvoja dežel, danes pa je pobudnik agresivnih paktov in prijatelj Čang Kaj §e-kov, S ing Man Kijev, Songgra- mov, Francov, Baodajev in drugih reakcionarnih veljakov. Amerika, ki je prva na svetu polomila zobe kolonializmu je sama postala kolonialna sila in zagovornik interesov kolonialnih držav. Razumljivo je, da tako ameriško zunanjo politiko obsojajo mnogi ljudje na svetu, v Evropi, Aziji, Ameriki, Afriki in tudi v Združenih ameriških državah. In vsak dan je več ljudi, ki manijo, na bodo morali v IVashingtonu korenito spremeniti svoj odnos do zunanjega v sveta, če bodo hoteli, da bo svet prijateljsko razpoložen do Amerike. Takšna sprememba bi ogromno koristila Združenim državam in vsem miroljubnim silam sveta. Da, zelo zelo se je v zadnjih stoletjih spremenila ameriška zunanja politika in to ve tudi Dulles in prav zato tako trdovratno trdi, se pogledi VVashing-tona na svet in na dogajanje v njem niso prav nič spremenili. Pred nekaj dnevi je bila v Rušah seja izvršnega odbora ruškega sindikalnega sveta. Raz-; pravljali so med drugim tudi o tem, kakšna naj bi bila bodoča i organizacijska oblika sindikalnih organizacij v komunah. ! Dogovorilo so se, naj bi bili občni zbori Sindikalnih organizacij opravljeni čimpreje, najkasneje do 10. marca pa naj bi bil že občni zbor sindikalnega sveta. Ker so se nekatera politična vodstva v okraju že združila v zvezi z ustanavljanjem komun in se bodo še nekatera, so bili odborniki mnenja, da je treba začeti s pripravami za združitev tudi nekaterih krajevnih sindikalnih svetov. Na področju bodoče ruške komune, ki se bo raztezala vse od Limbuša do Podvelke, sta danes dva sindikalna sveta in sicer v Rušah in Lovrencu na Pohorju. Domenili so se, naj bi v čimkrajšem času izvolili začasni iniciativni odbor bodočega komunalnega sindikalnega sveta. Odborniki so mnenja, da v bodoče posebni strokovni sindikati pri sindikalnem svetu ne bo- Kakšno prijateljstvo, kaj! (čang Kaj Sek in ameriški admiral Pride do več potrebni. Že sedaj so strokovni odbori kaj malo pomagali podružnicam in njihovega dela v I podružnicah ni bilo dosti čutiti. Znano je že, da je sindikalno delo najuspešnejše tam, kjer so člani. Razen tega so na tem posvetovanju razpravljali tudi o izbiri odbornikov ter sploh o kadrih za bodoča sindikalna vodstva. Odločno je treba enkrat za vselej prenehati s tem, da bi v vseh organizacijah srečavali ene in iste ljudi, so dejali odborniki. G. G. SPOMENIK MARKU IN ENGELSU V Beogradu so Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, Zvezni odbor socialistične zveze delovnih ljudi, Centralni svet Zveze sindikatov in Zvezni izvršni svet ustanovili skupni odbor za postavitev spomenika Karlu Marxu in Friedrihu Engelsu Odbor je razpisal natečaj za idejno skico spomenika, ki bo postavljen na Trgu Marxa in Engelsa v Beogradu. Določena je tudi ocenjevalna komisija, ki bo pregledala poslana dela. TUDI ŽENE — DELAVKE — V ŽELEZARNI STORE IN GRADBIŠČA »BETON« BODO PROSLAVILE 8. MAREC Našim delavkam čestitamo Na pobudo izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Store in njene komisije za žen- j ska vprašanja bodo delavke Železarne Store in gradbišča »Be-' ton« tudi letos dostojno prosla-; vile praznik mednarodnih borbenih žena — 8. marec. Osmega marca ob 14. uri bo svečana proslava v Domu kultu-1 re »Svoboda« v Štorah. Program bo zelo pester. Naš član tovariši Franc Legvart, režiser, pripravlja živo sliko. Peli bodo pevci moškega pevskega zbora, nastopili pa bodo tudi najmlajši iz Doma igre in dela v Štorah. Izvršni odbor sindikalne podružnice čestita dela^am ob njihovem prazniku k delovnim uspehom in na rednem izpolnjevanju društvenih in organizacijskih dolžnosti. V. J. GOSPODARSKE NOVICE Kako sestavljajo tarifni pravilnik v »Impolu« PRAVO POT UBIRAJO Na poti sem obiskal »Impol«, J niso povsem priročne za njihove | ficiranim in visoko kvalificira-»Konus«, Tovarno emajlirane posode v Celju, »LIP« Konjice in še nekatere tovarne. V podjetjih sem predvsem poizvedoval, kako napredujejo s sestavljanjem tarifnih pravilnikov. Sedaj, ko prebiram zapiske teh razgovorov, se ne morem znebiti vtisov, da se niso povsod enako ogreli za posel. Predvsem v manjših podjetjih še kar čakajo. razmere. Kaj več pa niti ne po-1 n im delavcem. Toda, ko so pri-vedo, češ, če bomo stvar prehudo merjali dosedanje tarifne postav-grajali bi jim znalo to še škodo- lee posameznih skupin delavcev vati. < z njihovimi resničnimi prejemki Iz teh razgovorov je razvidno, so ugotovili, da s tem ne bi rešili da so si ponekod delo zelo dobro neskladnosti v razponih. Tarifne porazdelili, razgovorjajo se z de- postavke nekvalificiranih delav-lavci o plačnem sistemu, drugod cev znašajo 35 dinarjev na uro. pa so sestavljanje tarifnih pravil- Toda povprečni zaslužki te Skukov in sploh uveljavljanje novih pine znašajo 38 dinarjev na uro. "načel nagrajevanja naložili nekaj Povprečni zaslužki polkvalifici-vodilnim tovarišem v podjetju, ranih delavcev segajo 2, 3 in tudi Delavci v »Stilu« hite, da bi več naredili ™LIP-u Kon™ce'pravdi' Skratka' čas kratko 0^ več dinarjev v tarifne postavke se še niso odločili za premo-vanje in da bodo to reč uredili kar pri delitvi dobička. V »Konusu« tarnajo, da teze okraja o sestavljanju tarifnih pravilnikov KAKO JE Z NORMAMI V PODJETJU »STIL« IZ KOPRA Večji učinek - boljše plače V dveh in pol letih za 70—80 °!t višja proizvodnja. — Do 100.000 dinarjev na mesec za plačevanje po učinku. — Za 20 milijonov dinarjev na leto večja proizvodnja ob istem številu zaposlenih. — Kaj lahko napravi dober organizator proizvodnje Gospodarski koledar bo koristil vsem našim gospodarskim organizacijam Koprska industrija pohištva »Stil« se je v pičlih dveh letih in pol tako razvila kot le malo katero podjetje pri nas. Pri tem ne mislim le na to, da "so se preselili v veliko novo poslopje, marveč tudi na notranjo organizacijo dela. Iz zlasti na to! Vse do septembra 1952. leta je bila notranja organizacija podjetja zasnovana na obrtnem načinu proizvodnje." Norm in akordov ni bilo, prav tako pa niso bila jasno določena strokovna mesta. Podjetje je doživelo preobrat v septembru 1952. leta. Takrat so določili stroškovna mesta, vpeljali tedenske obračunske liste zaslužkov, sistematizirali delovna mesta in uvedli akord za vsak oddelek posebej. Poglejmo, kakšen je bil rezultat teh ukrepov. Vzemimo izdelavo d nižinskih spalnic tipa »Norma«. Prvo serijo tridesetih Nagrajevanje po delu vzpodbuda za strokovno rast mladih delavcev Odločil sem se, da povem nekaj svojih misli o nagrajevanju po učinku dela, po normah. Čeprav imamo v marsikateri naši tovarni najmodernejše stroje in tehnične norme, ki smo jih prevzeli po vzoru visoko razvitih industrijskih dežel, lahko ugotovimo, da proizvodnja ne narašča tako kot drugod. Zakaj? Vzroke zato lahko po mojem mišljenju iščemo pri ljudeh. Strokovpi kadri niso rastli vzporedno z rastjo teh modemih strojev. Delavec, ki prvič stopi v tovarniške dvorane, nima za seboj izkušenj in ne more v kratkem času obvladati zamotano mehanizacijo. In dogodi se, da prav pri teh delavcih začnemo operirati s tehničnimi normami, da zahtevamo od njega toliko, kot od starih izkušenih delavcev. Stari delavci z deset ali več letno prakso razmeroma lahko dosegajo ali presegajo norme. Mladi delavci brez potrebnih izkušenj, ki so mogoče pred kratkim komaj opravili pomočniški izpit, največkrat trpe zaradi krutosti tehničnih norm. Zato zaslužijo manj kot so pričakovali. Kako naj bi jim pomagali? Mislim, da si strokovni delavec s tremi leti učne dobe in trimesečno pomočniško prakso še ne pridobi dovolj izkušenj za delo in nagrajevanje po tehničnih normah. Zato bi morali po mo- podjetju mladim delavcem tri leta zagotavljali plače, bi se kaj lahko primerilo, da v tej dobi ne bi pridobili nič več prakse. Mlad delavec bi mogoče že v treh ali štirih mesecih presegel normo čez določen odstotek. Toda, ker zakadi togih predpisov ne bi bil nagrajen po delu bi začel upadati njegov delovni polet. Delavec bi bil v tem primeru celo prikrajšan, ker ga v podjetju ne bi plačali po njegovem delovnem učinku, pač pa bi mu izplačali samo »zagotovljeno« plačo. Tak način nagrajevanja bi torej škodljivo vplival na njegovo strokovno rast in delavnost. Predvsem zadnja leta smo lahko ugotovili, da so slabosti v plačnem sistemu, raznovrstne šablone te uravnilovke škodovale proizvodnosti dela in tudi zavirale strokovni razvoj delavcev. Z nagrajevanjem po delovnem učinku, kot ga letos uveljavljamo, si lahko obetamo, da bo poslej drugače. Delavci si bodo poizkušali pridobiti čimveč strokovnega znanja in prakse, ker bo vse to prišlo do izraza v večji in boljši proizvodnji ter večjih zaslužkih. Nikjer ni predpisano koliko časa naj ima delavec urno plačo, dokler si ne pridobi potrebne strokovne prakse. Vsak kolektiv bo torej najbolje presodil, koliko časa potrebuje re- IlUIillČUI. Ldtu Ul IUVJI «3X1 , ' 1----------------------•> jem mišljenju dobivati mladi de- cimo delavec, ki je prišel iz in- lavci tri leta na pol zagotovljeno plačo. Če bi delavec dosegel določen odstotek norme, naj bi dobil poln zaslužek. Njegov zaslužek naj bi iz leta v leto postopoma naraščal, vsake pol leta naj bi mu zviševali odstotek norme. Po tej dobi bi delavec dobil potrebne izkušnje in lahko začel delati po tehničnih normah. Kdor pa še po tej dobi tega ne bi zmogel, bi pač moral to pripisati samemu sebi. Peter Karič, Ljubljana Opomba uredništva: Tovariš Hariš ima prav, ko pravi, da v marsikateri tovarni strokovni kadri niso povsem dorasli in zato proizvodnja kljub moderni opremi ne narašča tako, kot bi človek pričakoval. Razen omenje- dustrijske šole, da lahko začne delati po tehničnih ali izkustvenih normah. spalnic so delali v začetku 1952. leta 9147 ur. Ko pa so vse te ukrepe uresničili, so prvo serijo štiridesetih (deset več!) spalnic delali 7043,5 ure, leta 1954 pa so porabili za eno izmed serij celo 6769 ur ob istem številu delavcev. Zaslužek delavcev se je gibal takole: za 9147 ur so v začetku 1952. leta dobili 423.887 dinarjev, ali povprečno 46.20 dinarjev na uro. Pri oni seriji, o kateri smo govorili, pa so dobili za 7043.5 ure 334.957.25 dinarjev, kar znese povprečno 47.70 dinarjev na uro. Razen tega so dobili še razliko med 334.975,25 dinarjev in 400 tisoč dinarji, kolikor je znašal akord, in kar znese še 9,20 dinarjev. Številke govore same zase in ni treba še posebej omenjati, kako se je zvišala proizvodnost in da so pri tem tudi delavci več zaslužili. Vsekakor pa je treba reči, da ima za to zelo velike zasluge tehnični vodja podjetja, ki sam izračunava norme in akorde poleg tega, da ima že na svojem delovnem mestu dovolj opraviti. To podjetje je morda prav izrazit primer, ki dokazuje, da je odvisna delovna storilnost v veliki meri od sposobnosti organizatorja proizvodnje, saj se ne da reči, da delavci prej niso delali. Le čakanja, nepotrebnega sprehajanja itd. je bilo več. Vlado merjen, marsikje odlašajo s se- kvalificiranih delavcev. Do teh stavi jan jem tarifnih pravilnikov neskladnosti v prejemkih oziro-ali pa to delo površno opravljajo, ma razponih je prišlo v glavnem V »Impolu«, tovarni metalnih . zavoljo dveh vzrokov: polizdelkov v Slovenski Bistrici, | Lani so zvišali tarifne postav-je drugače. Skoraj ne mine dan, ke nekvalificiranim in polkvalifi-da se ne bi sestala katera od šti- j ciranim delavcem brez ekonom-rih podkomisij. Pogostokrat se | ske utemeljitve, češ, da je treba člani podkomisij pomenkujejo zile-tem zagotoviti »življenjski mlel elavcl in vodji pločevinarne, ži- nimum«. čarne, cevarne in drugih obratov, Pri oceni delovnih mest niso o akordnih skupinah, premova- upoštevali strokovnosti in odgo-nju, oceni delovnih mest in po- vomosti dela pri tem ali onem dobnem. Videti je, da so si v pod- delu v tolikšni meri, kot to terja jetju naloge smotrno porazdelili | tehnološki proces. Marsikje so in da vedo kaj hočejo in morajo 1 precej visoko ocenili druge pori os eči z letošnjim tarifnim pra- | goje dela in zato tarifne postavke vilnikom. Seznanimo se torej ne-, ne odgovarjajo resnični vrednosti koliko pobliže z njihovim nači nom dela. Kot že rečeno imajo v »Im- ’ gov se je razmerje med tarifnimi polu« razen osrednje komisije za postavkami, oziroma dejanskimi sestavo tarifnega pravilnika še prejemki »podrlo« v škodo tistih štiri podkomisije. Vsaka od teh I delavcev, ki nosijo težo proizvod-proučuje določene stvari in se- nje. Razpon med prejemki ne-stavlja predloge za osrednjo ko- kvilificiranih in visoko kvalifici-misijo. Prva podkomisija, ki mo- j ranih delavcev je 1 :1,8. Samo s ra sestaviti grob osnutek tarifne- povišanjem tarifnih postavk kva-ga pravilnika znova ocenjuje de- lificiranih in visoko kvalificira-lovna mesta. Druga podkomisija nih delavcev pa tega razpona ne proučuje obstoječi akordni sistem, bi mogli popraviti. Zato se je Člani tretje podkomisije sestav- podkomisija odločila, da bo polja jo predloge za preimenovanje | novno ocenila vsa dela v podjet- • | dela, Zaradi omenjenih dveh razlo- Sprejet je predlog o odkupu licenc Zvezni Izvršni svet Je sprejel predlog Zvezne Industrijske zbornice o načinu odkupa licenc. Po tem predlogu bodo v bodoče nosile vse stroške za odkup licenc same gospodarske organizacije. Za nabavo deviznih sredstev se predvideva možnost dogovora med lndur V »Impolu« že nekaj let preusmerjajo proizvodnjo od predelovanja bakra na predelovanje aluminija. Sedaj, ko obratuje Kidričevo so dela v polnem teku, saj bo ta tovarna verjetno največji odjemalec aluminija. »Impol« bo pošiljal potrošnikom aluminijevo pločevino, trakove, cevi, palice, žice, vrvi in druge polizdelke (na sliki vidimo livarno zlitin v »Impolu«, kjer topijo medenino v določene oblike tehničnih in administrativnih uslužbencev. Četrta podkomisija pa bo sestavljala predlog za pre-movanje delavcev stranskih oziroma režijskih obratov in tistih delovnih mest, kjer ni mogoče meriti dela po učinku. V podjetju so mislili spočetka sirijsko zbornico in Narodno banko, povišati tarifne postavke kvali- razmestili ljudi po njihovi strokovni sposobnosti na odgovarjajoča delovna mesta. Komisija sodi, da bo po ponovni ocenitvi delovnih mest in določitvi tarifnih postavk razpon med prejemki kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev 1:3. Skupinski akord v tovarni »Impol« je obrodil dobre plodove, zato ga ne mislijo opustiti, temveč še izpopolniti. Obstoječi skupinski akord so uvedli leta 1952 in temelji na gospodarskem obračunu obrata in tehničnih, oziroma kjer ni teh, na izkustvenih normah. Skupina dobi plačilo za delo šele, če je izdelek kakovosten in ga sprejme skladiščnik medobratnega skladišča. Skupinski akord vpliva po dosedanjih izkušnjah, na kakovost proizvodov in izpolnjevanje asortimana, na znižanje nedovršene proizvodnje v podjetju, racionalno izkoriščanje materiala in krepi delovno disciplino. Doslej so bili zajeti v akordne skupine vsi delavci v istem tehnološkem procesu. Zato so skupine štele 60 do 70 ljudi. Praksa je pokazala, da v tako obsežnih akordnih skupinah ni prišlo popolnoma do izraza nagrajevanje po delovnem učinku. Podkomisija, ki proučuje akordni sistem se je odločila, da bo sestavila predlog za nove akordne skupine. Pri tem upošteva tudi nov tehnološki proces dela, to je predelovanje aluminija. Do sedaj so imeli v podjetju 17 akordnih skupin. Zadnji predlog te podkomisije pa že predvideva, da bi ustanovili 68 akordnih skupin. V nekatere skupine so zajeti delavci, ki delajo na posameznih strojih in kjer je mogoče, tudi delavci samo ene izmene. Pii podrobnem proučevanju so člani podkomisije (ki jo sestavljajo obratovodje in drugi vodilni tehnični uslužbenci) ugotovili, da lahko z drugačno razporeditvijo strojev odpade transport med dvema obratoma. Podkomisija si obeta, da bo nova porazdelitev delavcev v akordne skupine kaj kmalu pokazala dobre uspehe, ker bo prišla pri nagrajevanju bolj do izraza prizadevnost posameznikov. Težje opravilo imata ostali dve podkomisiji, ki proučujeta sistem premovanja. Glede praznovanja, predvsem stranskih obratov, namreč nimajo dovolj izkušenj. Doslej sta podkomisiji izdelali že več predlogov. Člani podkomisije, ki proučujejo sistem normiranja tehničnih uslužbencev pravijo, da morajo biti premije teh odvisne od izpolnitve operativnega plana obrata oziroma podjetja, od izpolnitve asortimana, režijskih ur, zmanjšanja proizvodnih stroškov in prihranka materiala. Minuli teden so podkomisije ju. Pri ponovnem ocenjevanju predvsem upoštevajo strokovnost in odgovornost dela in sicer zato, ! že v glavnem zaključile delo in da odpravijo neskladnosti med , sedaj iščejo le še najboljšo reši-prejemki, da bo vsakdo pravilno +ev. Centralna komisija bo te dni nagrajen za svoje delo in da vzpodbude mlade delavce k strokovnemu izobraževanju. Po ocenitvi delovnih mest bodo tudi KAKO SO LANI GOSPODARILI BISTRIŠKI KOVAČI Iz malega raste veliko Ni še dolgo tega, ko so se v dvorani delavskega doma TO BI sestali člani delovnega kolektiva tovarne okovja v Bistrici pri Rušah ne redni letni občni zbor sindikalne podružnice. Pred približno 280 navzočimi člani je poročal o dosedanjem delu predsednik podružnice tovariš Erih Šauperl. Iz predsednikovega poročila je PISMO KAMNARJA IZ POLJANSKE DOLINE KMALU BO BOLJE Tudi mi bi se radi oglasili v »Delavski enotnosti«, ker se o delu in uspehih našega kolektiva malo zve. Nas kamnarje iz konca Poljanske doline le malo kdo pozna. Sivkastordečenožnat z belimi progami prepraženi marmor pa pozna marsikdo v naši državi, pa tudi kupci iz tujine ga zelo mehanizirali in kmalu bo bolje, laže in več bomo naredili. Nad 60 članov šteje naš kolektiv. V sindikatu smo vsi organizirani. Osemnajst tovarišev je naročenih na Delavsko enotnost. Radi jo prebiramo, saj iz nje črpamo navodila, pojasnila in izkušnje drugih kolektivov, ki jih nega so marsikje seveda še drugi cenijo. Iz marmorja izdelujemo _ s pridom uporabljamo pri delu 1 spomenike, plošče, vzroki za počasnejšo rast proizvodnje. Ponekod v podjetjih ne izkoriščajo polno zmogljivost strojev, čeprav imajo dovolj surovin na razpolago, drugod pa bi proizvodnja občutno porastla le z malo boljšo organizacijo dela ali pravilnejšim načinom nagrajevanja. Toda ostanimo pri strokovni veščini na kar nas opozarja tovariš Hariš. Nasvet, ki ga daje ni najboljši, da bi vzpodbujal mlade delavce, za pridobivanje potrebne strokovne sposobnosti. Če bi v nekem vaze, pepelnike itd. Do nedavnega je le malokdo vedel, kakšne zaklade hrani v svojih nedrjih zemlja okrog samotne vasice Srednje Brdo pri Hotavljah. S pomočjo ljudske oblasti smo začeli izkoriščati to prirodno bogastvo. naše organizacije. Franc Jezeršek Izvoz tovarne sladkorja »Bačka« Tovarna sladkorja »Bačka« v Vr-basu Je v letu 1954 izvozila v tujino večjo količino rezancev ln sicer: v Naše delo je težko, posebno1 Italijo 3300 ton v vrednosti « mffl-So ko- riolnmn = lonov 11 r- v Češkoslovaško 1200 ton se, ker delamo s primitivnim v 37.910 obračunskih dolarjev orodjem. Lani smo naročili in- in v zda 2302 tone v vrednosti vesticijski načrt in na podlagi 64.443 dolarjev. tega smo ze dobili nekaj kredita. svoje naprave ln tako povečala zrno-Tako bomo podjetje postopoma gijivost podjetja. , razvidno, da se je sindikat lani j najbolj trudili, da bi utrdil deiav-! sko samoupravljan je ter da bi delavski organi upravljanja pametno in smotrno gospodarili. Doslej so v podjetje sorazmerno malo investirali, lani pa se je podoba podjetja že močno spremenila. Prvič jim je uspelo dobiti investicijski kredit. S 53 milijoni dinarjev so kupili nove stroje ter adaptirali poslopja. Proizvodnega plana kolektiv lami iz objektivnih razlogov ni izpolnil. Začeli so izdelovati več novih vrst izdelkov, in sicer nov tip emajliranega štedilnika, dodatno emajlirano peč, več vrst emajliranih sobnih peči itd. Največji uspeh podjetja pa je vsekakor v tem, da so zaceli izdelovati električne štedilnike. Letos je proizvodni plan skoraj za polovico višji od lanskega. Kapacitete strojev bodo sicer dovolj velike, vprašanje je le, če bo na razpolago dovolj surovin. Potrebovali bi 133 milijonov dinarjev investicijskih kreditov, naslednje leto pa 150 milijonov, S tem denarjem bi podjetje dokončno zgradili ter bi se razvilo v eno izmed zelo pomembnih podjetij ne le v mariborskem okraju marveč v vsej Sloveniji. Poleg proizvodov, ki jih danes izdelujejo, bodo v bodoče izdelovali tudi hladilnike, pralne stroje im druge, ki jih potrebujemo zlasti v gospodinjstvu. Trenutno je izgradnja emaj-limice s pomožnimi obrati najvažnejša. Upajo, da bo stekla že 'etos, s čimer bodo prihranili samo na transportu okrog 10 mi- podjetju doumel, kaj hočemo do- na osnovi predlogov podkomisij sestavila osnutek tarifnega pravilnika in ga predložila kolektivu v razpravo. Podobne zavzetosti za tako važno opravilo kot je uveljavljanje plačnega sistema nisem videl v nobeni drugi tovarni kolikor sem jih obiskal. V »Impolu« je v to delo vključen ves vodilni kader podjetja. Dosedanje razprave podkomisij in sindikalnih odbornikov z delavci obratov so le-te že seznanile z načeli novega plačnega sistema. In če bo vsakdo V lijonov dinarjev. Delovni kolektiv je lani skrbel' za varnost pri delu. prei Kij' recej ™ ‘ub seči z novim načinom nagrajevanja, bo tarifni pravilnik odraz naprednih teženj koletiva. To se temu, da so varnostne ukrepe ze- bo nedvomno poznalo v rasti pro- lo poostrili, je bilo vendarle 41 lažjih poškodb. Precej je bilo tudi bolezenskih izostankov do 7 dni. Vsota, ki jo je podjetje v ta namen izplačalo, znaša 453.167 dinarjev . G. G. izvodnje in pocenitvi izdelkov. Kjer so sedaj to delo zapostavljali bodo imeli težave vse leto in z delom bodo morali začeti kdaj pozneje znova. P. D. PISMO IZ BELE KRAJINE Marsikaj jim še manjka Gradbeno podjetje v čmom- j stala v bližini Metlike. Tudi za lju je po številu zaposlenih eno' opekamo v Kanižarici potrebujena jvečjih v Beli krajini. Svoja delovišča ima v vseh krajih okra- ja. Razvojna pot tega podjetja ni lahka. Podjetju manjka prostorov, nima dovolj prevoznega parka in tudi s strokovnim kadrom se ne morejo pohvaliti. To podjetje do nedavnega ni imelo niti gradbenega inženirja. Šele lani so dobili prvi investicijski kredit, ki so ga potrošili' za nakup strojev, brez katerih ni mogoče opravljati večjih gradbenih del. Načrti podjetja so precejšnji. jo investicije. Čeprav ima podjetje precej težav zaradi pomanjkanja strojev, delavnic itd., vendarle uspešno opravlja svoje naloge. Tako gradi zajetje za čmomljski vodovod pri izviru Dobličice, razen tega gradi vodovod na suhorskern in staro trškem predelu. V Črnomlju in Metliki grade več poslopij, ki bodo gospodarsko pomembna za vso Belo krajino. Podjetje je dogradilo planinski dom na Mimi gori, železniško Zgraditi mislijo upravno poriopje, postajo y Črnomlju, dijaški dom ,er 0 1 ne kilometre nad Kranjem, šteje le največ nesreč ob koncu delovnega časa in zadnje dni v tednu, ko so delavci že več ali manj utrujeni. V boju za znižanje obratnih nezgod je bil v preteklem letu zabeležen najnižji odstotek nesreč na število zaposlenih, in sicer 15,1 %, medtem ko je v 'letu 1953 znašal 15,2 %. Na reševalnih postajah, ki se nahajajo v vseh večjih obratih, je dobilo prvo pomoč večina ponesrečencev. Tu so porabili za 1,247.160 dinarjev sanitetnega materiala. Vodstvo podjetja je lani zavarovalo vse svoje delavce in uslužbence, vključno tudi delavce in uslužbence Službe delavske preskrbe in Metalurške industrijske šole pri Državnem zavarovalnem zavodu. Za to zavarovanje plača podjetje za vsakega člana 30 dinarjev mesečno« Na račun tega zavarovanja je podjetje v minulem letu plačalo 816.870 dinarjev. Svojci oziroma delavci so prejeli na račun tega zavarovanja v petih primerih 167.000 dinarjev. To kolektivno zavarovanje vključuje vse nezgode, ki imajo za posledico invalidnost. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE V SLOVENSKI BISTRICI kurnik primeren za stanovanje , rta občnem zboru kmetijskih elavcev v Slovenski Bistrici so j!'ril ostalim govorili tudi o tež-stanovanjskih razmerah na Posestvu. Povedali so, da njihovi j^lavki Tončka in Karolina Baj-stanujeta z dvema otrokoma i. Prostoru, ki je prej služil za Urnik. Veterinar je bivšemu lašt-, •ku prepovedal držati kure v o®1 prostoru, češ da za to ni pri-rieren. Čuden zaključek: če pro-jp n* primeren za kurnik, ali j^Potem primernejši za stanova- Stanovanjska kriza na posestva je res huda. Toda v lastni zgradbi stanujejo nekateri, ki s posestvom nimajo prav nobene zveze. Kolektiv je že večkrat prosil občinske in okrajne forume, naj bi te ljudi preselili drugam. Toda vse ni nič zaleglo. Člani kolektiva so mnenja, da bi to zadevo že lahko uredili, če bi se pri ljudskem odboru kdo resno prijel te stvari. Eni izmed družin so sicer nekoč že naročili, naj se vseli v svojo hišo na pristavi. Toda odlok je ostal v predalu odgovornega referenta na OLO-ju. F. M. nekaj raztresenih hiš, tako da bi se tujec težko znašel, če ne bi bilo opekarne. Kraj ni posebno privlačen, šele pogled na Grinta-vec, Storžič in druge planine, ki jih od tu vidiš zelo od blizu, ga narede mikavnega. Sicer bi bilo v Bobovku zares dolgčas. Bohovska opekama je že stara, saj obstaja že okrog 80 let. Kajpak podjetje ni bilo tako urejeno, kot je danes, proizvodnja se iz leta v leto dviga, kakovost opeke pa je znana že daleč čez slovenske meje. Sindikalna podružnica šteje okrog sto članov in je imela v začetku februarja letni občni zbor. Delavci so v razpravi veliko govorili o stvareh, ki jih teže, in tudi povedali, kaj bi bilo treba storiti, da bi jim odleglo. Dogovorili so se, da bodo odprli menzo, v kateri bi dobil delavec med odmorom obrok tople hrane po nizki ceni. Ustanovili bodo tudi blagajno vzajemne pomoči, v katero bo vsak član vlagal po 100 dinarjev na mesec, da bo lahko dobil posojilo, kadar bo denar potreboval. Na »Delavsko enotnost« je v našem podjetju naročenih štirideset članov, kar je v primeri z drugimi kolektivi kar precej. In vendar smo še govorili o tem, da bi bilo prav, če bi se prav vsak naročil nanjo, saj najde v njej veliko koristnega in zanimivega. Zlasti bo lahko spoznal naše gospodarstvo ter s kakšnimi težavami se ubadajo v drugih delovnih kolektivih. Ni bilo treba dosti prigovarjati in že se je priglasilo štirideset tovarišev, ki bi tudi radi postali naročniki na naše delavsko glasilo. Se o mnogočem smo govorili na tem občnem zboru, vendar tu ni prostora, da bi vse povedal. Stare odbornike smo pohvalili za delo v lanskem letu ter izvolili nov izvršni odbor v katerem sta le dva nova člana, medtem ko so bili vsi ostali ponovno izvoljeni. Polde Tomažič Nova tovarna lahkih kovin pri Šibeniku Predvidevajo, da bo nova tovarna lahkih kovin »Boris Kidrič« v Ra-žinah prt Šibeniku začela obratovati 1. maja. Tovarna bo letno Izdelala 16.000 ton Izdelkov iz aluminija ln legur. . , .. X Pogoji in pota enakopravnosti (Nadaljevanje s 1. str.) nam in otrokom. Zakonski predpisi o zaščiti žene in matere v delovnem odnosu so nedvomno najnaprednejši na svetu. Dokler matere do j e otroke, imajo pravico do skrajšanega delovnega časa, a dobe polno plačo. Nosečim ne more nihče odpovedati in za čas nosečnosti je žena upravičena do lažjega dela. Najnovejši predpisi o zdravstveni zaščiti so zopet korak naprej v zakonskem urejevanju položaja zaposlene žene. Z zakoni in drugimi predpisi je družba v skladu z obstoječimi pogoji uredila odnose do žene-delavke, kolikor je le bilo možno. Vse je naredila, da se ustvarijo tako pogoji, ki omogočajo materi-delavki opravljanje njenih družinskih in družbenih opravil. Toda kljub vsemu doseženemu imajo sindikati še mnogokaj opraviti, da bi žena zavzela v resnici tak položaj, kakor ga ji predpisi omogočajo ter da bi lahko z uspehom opravljala svoje naloge kot delavka, mati, gospodinja in vzgojiteljica. Tudi pri nas, in ne samo pri nas, smo spoznali, da ima na rast mladega rodu najgloblji vpliv družina, a v družini — mati. Razumljivo je, da se skrb za vzgojo naraščaja prepleta med družino in družbo. Toda nikdar ne smemo pozabiti na odločilen vpliv družine, a posebno matere. Prav zato ustvarimo ženi-delavki-materi vse pogoje, da bo lahko v polni meri opravljala svoje poslanstvo. Mar delavkam ne bi mogli prilagoditi delovni čas v podjetjih in ustanovah? Nekateri ljudje v gospodarstvu, ki ozko gledajo na interese podjetja, čestokrat nimajo razumevanja za takšne olajšave. Ce se v Ame- I riki, v klasični kapitalistični de-j želi, delovni čas določa tako, da j delajo žene takrat, ko so otroci v šoli, zato da so lahko v pro-I stem času z otroci doma, je mar ! potem še potrebno poudarjati, kolikšnega pomena je to za nas I v socialistični deželi, kjer je to j laže doseči, saj je družba najožje zainteresirana za pravilno vzgajanje otrok — to je za nas odločilni činitelj v gospodarstvu. Bolj je treba skrbeti za pripraven delovni čas žena tudi zaradi tega, ker smo lahko doslej ugotovili ob številnih primerih, da so sredstva, vložena za vzgojo kadrov, v resnici najdonosnejša. Dobra nega in vzgoja otrok, je v resnici skrb za vzgojo novih kadrov, novih generacij, graditeljev in upraviteljev. Prav gotovo pa bi morali ženi zaradi njenih specifičnih dolžnosti in obveznosti, olajšati tudi delo v hiši ter jo osvoboditi domačega suženjstva. Način dela v naših domovih je še vedno zelo primitiven, a kdaj pa kdaj se ne razlikuje veliko od dela naših pramater. Danes, ko je na vseh drugih področjih delo toliko napredovalo in ko so dolžnosti žene tolikšne, je takšno stanje že več kot nevdržno. Resnici na ljubo je treba povedati, da je tudi do sedaj že mnogo storjenega za razbremenitev žene v domačem gospodinjstvu. Toda vse to ni bilo dovolj sistematično in niso stvari tako hitro urejene, kot bi lahko bile. Zato bi se morali sindikati spoprijeti s tem vprašanjem ter najti možnost, ženi olajšati delo v hiši. S tem pa bi tudi izboljšali položaj delovne žene. Vse, kar je doslej povedano, predstavlja samo prerez enega izmed področij dela sindikata, za usposabljanje žene pri opravlja- nju njenih mnogoštevilnih družbenih opravil. Drugo področje, nič manj potrebno, je izobraževanje žena, da bi se lahko uveljavile kot upravljavec v gospodarstvu in družbi nasploh. Število žena, članic delavskih organov upravljanja in uspeh, s katerim opravljajo svoje dolžnosti, predstavljajo najboljše merilo njihovega napredka in stvarnega položaja v družbi Čeprav so se žene te svoje naloge lotile brez vsakršnih predhodnih izkušenj, saj so se učile na lastnih začetniških napakah in uspehih, smo lahko vseeno zadovoljni s tistim, kar je do sedaj doseženega. Prav nič ne smemo tožiti, da se delovna žena ne razvija ter da ne napreduje dovolj hitro. Toda pri tem ne smemo pozabiti na posebnost njenega položaja, ki terja od nje več naporov, da bi se lahko uspešneje uveljavila v organih upravljanja in v javnem življenju. Olajšati ženam ta trud — to je torišče stalnega dela sindikatov in njihov velik moralni dolg. To je moralna obveznost sindikatov do delovnih žena in do celotne družbe. Tudi to, kar je doslej narejenega in tisto, kar se se še bo v bodoče naredilo, da bi žena resnično v vsakem pogledu stopila enakopravno ob stran moškim, ne pomeni nekega ločenega problema. Vsa ta prizadevanja predstavljajo nerazdvojen in bistven del naporov za ustvarjenje nove družbe in novih socialističnih družbenih odnosov. Kajti ni stvarne enakopravnosti za vso družbo vse dotlej, dokler ženam ni dana tudi pravica do enakopravnosti in ustvarjena možnost, da enakopravnost uveljavijo. (Po članku tov. Pepce Kardeljeve, objavljenem v »Radu«) OBZORNIK Pojasnila o plačnem sistemu 1. Dvoje sorodnih podjetij ie. V prvem doslej niso plačevali po normah, v drugem so pa tarifne postavke tako določili, da so prihranili nekaj za plačevanje po normah. Tako se je zgodilo, da so imeli v prvem podjetju za neko delavko 47 din, v drugem pa za enako delo 42 din. V tem drugem podjetju sedaj zatrjujejo, da bodo letos spet na slabšem, ker bodo ostali pri 42 din, medtem ko bodo v prvem lahko plačevali delovni učinek po osnovi 47 dinarjev, ker je bila osnovna tarifna postavka že lani višja. Bodo v drugem podjetju res na slabšem? Vprašanje je verjetno nastalo zaradi mne-da je lanskoletni obračunski plačni Klad in lanska formalna kvalifikacijska struk-®ra izhodišče za določitev ravni tarifnih po-®tavk v letošnjih tarifnih pravilnikih. Ta raven uui okvir) pa se izračuna tako, da se število elavcev in uslužbencev v posameznih katego-•Jah strokovne izobrazbe, kakor je potrebno Po delovnih mestih za obseg poslovanja v le-osnjem letu (ne torej kakor so bila »odobre-lani), pomnoži z obračunskimi plačami (to f; .stev.ilo nekvalificiranih s 6000 din, polkvali-ciranih s 7000, število kvalificiranih s 8.800 din j. visokokvalificiranih z 12.000 din). Tako dob-Jeni znesek obračunskih plač je raven za ta- rifne postavke v tarifnem pravilniku. V tej ravni niso všteti razni izdatki, ki so se lani prištevali k znesku obračunskih plač in ki so skupaj. s temi plačami sestavljali obračunski plačni sklad. Tudi se ne upošteva znesek dobička, za katerega so se lani zviševale tarifne postavke. Če naj se tarifne postavke gibljejo v tako izračunani ravni, mora podjetje skrbno pretehtati resničnost, tehnološko in ekonomsko utemeljeno kvalifikacijsko strukturo in za proizvodnjo rentabilno in potrebno število delovnih mest in delavcev ter uslužbencev. Nadalje bo treba vskladiti medsebojne odnose med tarifnimi postavkami, ki jih bo treba prav tako revidirati glede na omenjeno raven in dejansko pbtrebno, utemeljeno kvalifikacijsko strukturo. Potemtakem ni mogoče enostavno odgovoriti, katero od obeh podjetij bo na slabšem. Na vsak način ni mogoče vnaprej brez prej opisanega predhodnega računa trditi, da bodo lahko v prvem podjetju tudi letos obračunavali delovni učinek na osnovi 47 dinarjev, v drugem pa za isto delo samo na osnovi 42 dinarjev. Lahko so v drugem podjetju na boljšem, če so v prvem dosegli kvalifikacijsko strukturo zgolj z administrativnim izkazovanjem in če je v tarifni postavki sami zajet del dobička. Seveda pa bo lahko ostala ta razlika, če so istovrstna delovna mesta različno kvalificirana. Tega pa sedaj ni mogoče niti ni nujno odpravljati. To so pa vprašanja, ki jih je treba postopno sistematično proučevati in reševati skupno s proučevanjem plačilnega sistema in njegovega postopnega izboljševanja. Vsekakor pa je bojazen drugega podjetja neutemeljena glede na načelo, da sledi večji storilnosti dela tudi večja plača. To načelo lahko sicer sedaj v samem začetku nekoliko koristi podjetju, ki še nima ustrezne organizacije dela in ohlapne delovne norme. Toda to bo ob doslednem izvajanju uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij začasna, kratkotrajna korist, dočim bo dobro orgniziranemu podjetju z realnimi normami omenjeno pravilo začelo donašati trajnejše in vidnejše koristi tako kolektivu kakor tudi posameznim delavcem. 2. Skupinske norme. Precej podjetij je, kjer imajo zaradi narave posla skupinske norme. Dostikrat pa zaradi bojazni, da se ne bi komu zamerili, razdele presežek norme na vse člane skupine enako. Je tak način pravilen? Kako bi bilo prav? Tak način razdeljevanja zaslužka za preseganje norme ni pravilen; lahko bi ga označili za škodljiv oportunizem. Tudi zaslužek, ki_ga doseže skupina z izpolnitvijo in prekoračitvijo skupinske norme se mora posameznim članom razdeliti na podlagi njihove tarifne postavke in svojega delovnega prispevka k delovnemu uspehu celotne skupine. Izpolnitev skupinske norme je v bistvu uspeh dobre organizacije in pravilne porazdelitve dela znotraj skupine na podlagi individualnih zadolžitev. Na tej osnovi je potem tudi vedno mogoča razdelitev zaslužkov po individualnem prispevku vsakega člana skupine, kar je v skupini lahko ugotovljivo. Razdeljevanje vsem enako pa je treba preprečevati. Sc 3. Okrajni ljudski odbori imajo pravico, da zvišajo ali znižajo podjetjem plačni sklad do 5°/o. Se da to tako tolmačiti, da lahko okraji povišajo plačni sklad nekaterim podjetjem tudi za več kot 5%, če se istočasno celotnemu okraju giblje plačni sklad v okvirju določenih 5°/o. Pooblastilo zveznega družbenega plana, po katerem lahko okrajni ljudski odbori povišajo in znižajo obračunske plače (in ne plačni sklad!) za 5°/o, se nanaša samo no možnost zvišanja ali znižanja v tem okviru za posamezno podjetje. Napačno pa je v vprašanju omenjeno tolmačenje tudi, ker bi taka uporaba onemogočila uporabo tega pooblastila skladno z njegovim namenom. 4. Ce norme povišajo, bo treba temu >rimerno povišati tudi tarifno postavko. )o v tem primeru okraj lahko dovolil povečanje plačnega sklada, ali morajo v podjetju na to misliti že pri sestavljanju tarifnega pravilnika ter si pustiti nekaj rezerve plačnega sklada v ta namen? V tem vprašanju tiči neka zmota, ki je dediščina lanskega plačilnega sistema. Lani so bile tarifne postavke neomejene, omejen in nekako v naprej določljiv pa -je bil plačni sklad. Letos se omeje tarifne postavke z ravnijo, ki se mora gibati na ravni lanskoletnih obračunskih plač, plačni sklad pa ni omejen tako kot lani, temveč je omejen izključno s tem, da lahko raste, če istočasno raste storilnost dela in proizvodnja. Porast plačnega sklada in plač je torej možna in ni odvisna od nobene odobritve; mora pa biti krita z ustreznim povečanjem storilnosti dela in obsegom proizvodnje. S tega vidika torej je vprašanje sploh napačno postavljeno. Misel pa je najbrž naslednja. Raven tarifnih postavk se mora gibati v določenem okvirju. Norme morajo biti v skladu s tarifnimi postavkami. Glede na na- ST. 9*4. MARCA 1955 »DELAVSKA ENOTNOST« UTRINKI XCVTI. »In kaj boš zdaj delala?« jo je vprašal En 2. »Kako, kaj bom delala?« »Kaj nameravaš delati?« »Kaj nameravam delati?« »Ali se nameravaš pogovorjati? Ni me preveč volja, da bi se zdaj pogovarjal.« »Potem pa ne govori. Spi, če želiš spati. Ali bi rad spal?« »Ti pa boš bedela nad menoj? Hvala Lorena. Pojdi domov.« »Doma nimam kaj početi.« »In rada bi ostala tu toliko časa, dokler nimaš kaj početi?« »Dokler ti ne bom v nadlego.« »Nisi mi na poti,« je rekel En, »Toda V kratkem bo policijska ura.« »Lahko ostanem tudi vso noč.« »Oh,« je dejal En 2. »Na stolu vso noč?« »Tudi na stolu vso noč.« »Lorena,« je rekel En 2. »Ti si sijajna, pa tudi dobra si, lepo dekle si...« »Kaj pa te je prijelo?« »Pusti mi, da ti povem. Morda si celo bolj poštena kot sleherna ženska ali moški na tem svetu.« »Misliš.« »Ti vedno lahko storiš tisto, kar je najbolj preprosto.« »Upam.« »Tudi jaz bi rad storil tisto,« je dejal En 2, »kar je najbolj preprosto.« »Mar ne moreš? Če hočeš, moreš.« »Nasprotno, ne morem. Ti sediš na stolu, prišla si in to je preprosto. Mar ni to preprosto?« »Jasno je, da je preprosto.« »Če bi bila ti neka druga oseba, bi bilo preprosto za oba. Oba bi lahko imela tisto, kar je najbolj preprosto. Oditi celo iz Milana bi bilo preprorosto.« »Mar ni preprosto oditi iz Milana?« »Za mene? Za mene ne. Za tebe bi bilo preprosto doseči tisto, kar želiš, prav tako preprosto pa bi bilo tudi ne doseči... Presedeti celč vso noč na stolu je preprosto za tebe.« »Da, bolj preprosto biti ne more.« »Zame pa ni niti pričakovanje preprosto.« »Zakaj ni?« »Ni, Lorena. Ne morem več čakati.« »Če ne moreš, potem ti ni treba čakati.« »Jaz pravzaprav niti ne čakam .Ali čakam? »Ničesar drugega kot čakati. Ali ni preprosto, če čakam?« Ali se ti zdi, da čakam?« »Ne vem,« je rekla Lorena. »Ali si moral čakati?« »Preprosto je.« »Zelo preprosto. Prav tako preprosto je tudi vztrajati. Videti človeka, kako propada, in drugega in tretjega kako propada in ne moči jim nikdar pomagati, pa vendar sam ne propasti, vztrajati To je bilo preprosto in to sem tudi delal. Mar nisem tako delal?« »Drugega sploh ni da bi delal« »Da ni kaj drugega moč storiti? Ali ni nekaj še bolj preprostega, kar lahko storiš?« »Za sedaj ni drugega.« »In tebi je že to dovolj, četudi ni ničesar drugega, da bi samo nadaljevala? Ali lahko nadaljuješ?« »Ali bi mogla nadaljevati večno?« »Mislim, da bi mogla nadaljevati tudi večno.« »Vem,« je rekel En 2. »Ti bi mogla vedno Vztrajati.« XCVIII. Morda je bila stvar v tem. Moči vztrajati, kot da je potrebno vztrajati za večno in kot da nikoli ne bi smelo biti drugega kot vztrajnost Da lahko ljudje večno propadajo in večno gledajo, kako se propada, nikdar ne imeti moči rešiti, ne imeti moči pomagati, ne moči drugega kot boriti se ali pa propasti. Toda boriti se za kaj? Da bi vztrajal. Kot da se propad, ki je visel nad ljudmi, ne more nikoli končati in nikoli ne more priti osvoboditev. Tedaj bi bila vztrajnost preprosta. Vztrajati? Bilo bi zaradi vztrajnosti. Bilo bi zelo preprosto. XCIX »Ali spiš?« je vprašala Lorena. »Ne spim,« je odgovoril En 2. »Nisi spal? Zdelo se je, da spiš.« »Ne. Nisem spal.« »Nisi rekel ničesar več?« »Ničesar več nisem rekel?« »Ze ure ničesar ne rečeš.« »Ali je minilo že dosti ur?« »Mislim, da jih je že deset minilo.« »Ti si še vedno na stolu? Saj boš vsa zmrznjena.« »Nisem.« En 2 je vstal iz postelje. »Si.« ji je rekel. »Vlezi se v postelj.« »Jaz že ne.« Našel jo je v temi, potegnil za roko in jo sunil proti postelji. »Nočem.« je odgovorila Lorena. »Ce si že tu, potem imej postelj, jaz pa grem na divan. Imam še eno odejo.« »Jaz grem nazaj na stol.« »Toda jaz grem na divan.« Sel je in se izprožil po divanu in z divana vprašal: »Ali si v poltelji?« »Jaz sem,« je odgovorila Lorena, »na stolu.« »Ali nameravaš prebiti vso noč na stolu?« »Lahko prebijem vso noč.« »Ali bi lahko prebila tudi prihodnjo noč?« »Prebila bi tudi lahko prihodnjo noč.« »In pojutrišnjo?« »Morda tudi pojutrišnjo.* »In vse noči?« »Morda bi jih lahko, morda pa tudi ne. Morda bi se utrudila. « »In če bi ne bilo ničesar drugega, kakor sedenje na stolu?« »Bi večno sedela na stolu.« »Večno sedela na stolu? Kaj pa, ko bi se utrudila od sedenja? Bi sedela vseeno, tudi če bi se utrudila? Mar bi si ne zaželela, da bi obstajalo še kaj drugega?« Lorena ni odgovorila. Minevala je dolga noč. Lorena je prižgala cigareto, tudi En 2 jo je prižgal in se vprašal, kaj drugega bi si želel, da bi bil. Kaj bi drugega in bolj preprostega lahko bil?« C. Drugega ni, kot vztrajati zaradi vztrajanja ali pa propasti. Ali ni propast nad ljudmi že od vekomaj? Tudi naši očetje so propadih Z večno upognjeno glavo in s strganimi čevlji. Ali so bili izgubljeni že od samega začetka, ali pa so vztrajali zaradi vztrajnosti same, pa so potem vseeno propadli. Zakaj ne bi temu zdaj prišel konec? Zakaj naj bi prišla nekakšna osvoboditev? Zdaj so se številni upirali zaradi osvoboditve, ki je morala priti. Tudi on se je upiral zaradi tega, prepričan je bil, da bo prišla, toda glej prav zavoljo tega ni bilo tako preprosto upirati se. Rekel je: »Ne bom odšel iz Milana.« »Ne spiš?« je dejala Lorena. »Mar te toliko zanima, če spim ali ne? Ne spim.« »Bil si utrujen. Dobro bi bilo, če bi spal.« »Spal bom še. Za to bom imel še dovolj časa.« »Sest je že odbilo.« »In kaj zato? Preveč časa bom imel še za spanje.« »Vsak trenutek bo dan.« »Spal bom ves dan. Saj tako ne grem iz Milana.« »Ne greš iz Milana?« »Ne grem.« »Kako, ne greš?« »Druge opravke imam in ne grem.« »Obvestiti bom morala tovariše.« »Pa jih obvesti.« »Morala jim bom povedati, zakaj ne greš.* »Povej jim, da danes ne morem iti« »In jutri?« »Morda tudi jutri ne. Odšel bom slej ko prej, toda v mojem imenu ne prevzemi nikakršnih obveznosti. Odšel bom z vlakom.« CI. Potem jo je prosil, naj odpre polkna. V meglenem ozračju sta se porajala dan in sonce. Okoli njega sta bila visoko nad Milanom. Pomislil je, kako preprosto je ostati v Milanu Pričeli so prihajati njegovi ljudje. »Zdravo kapitan.« »Zdravo.« Prišel je prvi, prišel drugi in zadovoljen je bil, ker prihajajo, da ga lahko vidijo v njegovi hiši, da vstopajo v njegovo življenje in da mu ni treba več skrivati pred njimi, kje stanuje. Bil je zadovoljen, ker je lahko imel s svojimi tovariši nekaj skupne človečnosti, nekaj onega preprostega, kar ima lahko bolan dijak s svojimi sošolci, ko ga prihajajo obiskovat, in bil je zadovoljen s svojim novim položajem, ki mu je dovoljeval, da ima to. To je bilo prav tako preprosto, kot želje, da propade s tistim, s čimer je propadel. In bil je z njimi in zares se je pogovarjal kot bolan dijak s svojimi sošolci, ker so ga prišli obiskat. Na prav tak način jih je spraševal o njihovih drobnih stvareh, smejal se je in vse bolj in bolj mislil, da je najbolje, kar je mogoče storiti, ostati v Milanu, pa tudi če želi celo vztrajati. Sin božji, ki je prišel tretji, mm je prinesel steklenico piva. »Pivo!« je vzkliknil. Rad je imel pivo. »Da,« je odgovoril Sin Božji. »Pivo, kapitan.« »Kje si ga pa vzel?« »V hotelu, kapitan.« Sedel je na robu stola in kmalu je vstal, da bi odšel. »Ali nočeš piti svojega piva z menoj? Mar že greš?« »V hotelu imam dela čez glavo.« »Ali nimaš službe vedno popoldan?« »Toda dosti dela imam.« »Ali je kaj v zraku proti Nemcem?« »Morda, kapitan.« En 2 bi rad zvedel, kaj se je pripravljalo, pa je vprašal El Pasa, opozoril na nekaj načinov, s katerimi bi mogel odpraviti s Clemmom in njegovimi, govoril pa je kot da bi se lahko sam udeležil podviga proti njim. Beograd pred stoletji Malokatero mesto na svetu je doživelo v stoletjih toliko sprememb kot Beograd. Pod njegovimi obzidji so se vrstili: Rimljani, Grki, Madžari, Turki in Sloveni. Stara vodna pot od Nauporta (današnje Vrhnike), kjer izvira Ljubljanica, preko Emone (Ljubljane), Siscije (Siska), pa naprej skozi Morsanijo (Slavonski Brod) je držala v Taurunum (Zemun) v Singidunum (Beograd). Nekateri, menijo, da je Singidunum rimsko ime. Res pa je, da so ga Rimljani romanizirali, toda ime ni rimsko. Veliko poprej kot je stopila na tla današnjega Beograda noga rimskega legionarja, so živeli na tem po trač ju Kelti, ki so bili poznani po imenu svoje ožje domovine Galije — Gali. To galsko pleme se je imenovalo Skordisci. Živeli so v mestih oziroma v naseljih, ograjenih z obzidji, med drugimi tudi v Singidunumu in Kapedunumu (današnjih Titovih Užicah). Pri obeh imenih opazimo besedico »dunurn«. Beseda je keltskega izvora in pomeni mesto — trdnjavo. To je bilo v četrtem stoletju pred našim štetjem. Rimljani pa so ga zavzeli 30 let pred našim štetjem in obdržali staro ime. V petem stoletju se je začelo veliko preseljevanje narodov, Takrat so prišli Huni in mesto zažgali. Kasneje so prišli med drugimi tudi Goti, Gepridi, A vari in Franki. Sele v devetem sto- letju so ga začeli imenovati Bjel-grad. Nekdaj so pridobivali sladkor iz koruze Stari narodi so izdelovali sladkor iz koruze. Da je sladkor tudi v sladkorni pesi, je dognal Nemec Markgrof leta 1847. 50 let kasneje pa so zgradili v Sleziji prvo tovarno, ki je izdelovala sladkor iz sladkorne pese. Čeprav je v sladkorni pesi 12 do 20 % sladkorja, so ga dobili prvo leto iz 100 kg pese samo 2 do 3 kg. Sredi preteklega stoletja ■ je narasla proizvodnja že na 6 kg, sedaj pa se je postopek že toliko izboljšal, da dobe iz 100 kg pese 13 do 15 kg sladkorja. Moški nosijo »feredžo« V planinskih krajih Kogara v Sahari živi pleme Tuagara. Moški si iz verskega fanatizma zakrivajo obraze s feredžo, katero niti med jedjo ne odstranijo. Tuagari prači jo, da je zelo grdo, če moški vpričo žensk pokaže usta, češ da ni dostojno kazati »vrata«, skozi katera prihaja hrana v telo. Nasprotno pa ženske tega plemena ne nosijo feredže. Prvo padalo Znano je, da se je začel Leonardo da Vinci prvi resno ukvarjati z letanjem po zraku. Da Vinci je zapustil zelo dragocene podatke o prvi napravi za letanje in tudi rešitev za spuščanje s pomočjo padal. Prvi poskusi pa- dalstva pa so bili izvedeni kasneje v Benetkah. Prvo padalo, podobno današnjemu, je bilo izdelano v sili. Francoza Gairhezena, ki so ga avstrijci ujeli v bojih za časa francoske revolucije, so zaprli v visok stolp neke trdnjave. Gar-nezen je dolgo razmišljal, kako bi s sredstvi, ki so mu bila na razpolago, napravil padalo in ušel skozi okno, ki ni imelo rešetk. Njegov beg ni uspel, ker so ga Avstrijci zopet ujeli. Toda Gamezen ni odnehal. Leta 1797 je svojo zamisel v celoti izvedel S pomočjo posebnega balona se. je vzpel v višino tisoč metrov. Na tej višini je prerezal vrvi, ki bo vezale njegovo gondolo z balonom. Gondola je padala z neznansko hitrico proti zemlji Toda Toda Gamezen je kmalu začutil da se je padalo odprlo. Njegov prvi let je bil uspešen. To ga je napotilo, da je svoje padalo nenehno izpopolnjeval Zakaj pravimo dinar Beseda dinar je zelo stara. Nastala je v rimski državi. Kolikor je znano, so leta 269 pred našim štetjem kovani rimski srebrni denar imenovali »dena-rius«. V srednjem veku so kovali denar pod istim imenom. Tudi v Franciji so kovali denar »denier« (denie). Toda besedica je pomenila tudi mero za težo. V Italiji je bil »denaro« mera za dolžino (v Toscani približno dva in pol metra) in mera za težo v Sardiniji (1,280 gr). V starem bizantinskem cesarstvu so kovali zlat denar z istim imenom. Od tod so ime prenesli tudi v Arabijo in drugam. čelo za več dela boljša plača nastane vprašanje, ali naj se z zvišanjem norme poviša tudi tarifna postavka in kako naj se ta poviša, ko je določena raven, ki te postavke omejuje. Predvsem je treba poudariti, da je vsako nominalno zvišanje plač letošnjemu plačnemu sistemu v načelu tuje in nasprotujoče njegovim smotrom. Zato bo treba proučiti vsako prekoračevanje norm. Prav tako pa bo lahko zvišanje norm sledilo samo tehtni predhodni proučitvi in utemeljenosti takega povišanja. Napačno je namreč mnenje nekaterih, da se bo v novem sistemu začelo z neprestanim menjavanjem in zviševanjem norm. Do tega bo nujno moralo priti tam, kjer bo očitno, da se norme očitno prenizke, nerealne, kajti dopustiti tako stanje bi pomenilo, dovoljevati stagnacijo proizvodnje in nominalno zviševanje plač. To pa je škodljivo za razvoj gospodarstva in dvig življenjske ravni. Iz tega sledi, da lahko sledi povišanje tarifnih postavk samo takemu poviševanju norm. ki pomeni večjo storilnost in proizvodnjo. Ce je povišanje tarifne postavke v okviru omenjene ravni, ni treba nobene odobritve. Ce pa naj povišanje povzroči prekoračenje ravni, potem se to lahko doseže samo s privolitvijo izvršnega sveta, ki ima pooblastilo, da odredi revizijo ravni tarifnih postavk. Taka ureditev je odrejena, da se prepreči neutemeljeno zviševanje tarifnih postavk, hkrati pa vendarle omogoči tam, kjer je z dobro organizacijo dela, realnim normiranjem in dosledno uporabo predpisov o plačah v gosnodarstvu zagotovljena primerno visoka storilnost in proizvodnja. Vprašanja in odgovori K. J., Podpleče: 1. Alt imata ravnatelj in računovodja pravico znižati plačo brez pristanka delavskega sveta in sindikalne podružnice? — Odgovor: Odgovor na to vprašanje bi morali poiskati v tarifnem pravilniku ali pa v pravilih podjetja. Tam mora biti namreč določeno, kdo določa delavcu tarifno postavko. Praviloma je ravnatelj tisti, ki je upravičen in dolžan, da odreja tarifne postavke na podlagi določb tarifnega pravilnika. Za to odrejanje ravnatelju ni treba nikogar povpraševati; to je njegova pravica, seveda pa tudi njegova dolžnost in pomeni, da ravnatelj izvršuje določbe tarifnega pravilnika. Zoper ravnateljevo določitev tarifne postavke ima delavec možnost pritožbe. Pritožbo rešuje upravni odbor podjetja. Zato tudi ni prav, če se ravnatelj že prej »posvetuje« z njim o tem, kakšno tarifno postavko naj določi posameznim delavcem in uslužbencem. Znižanje tarifne postavke je lahko posledica premestitve na drugo delovno mesto ali sprememba tarifnega pravilnika. Premestitev na delo z nižjo tarifno postavko pa ie ali disciplinska kazfen, ki sme biti izrečena po predhodno izvedenem disciplinskem postopku, ali sporazumna, tako da delavec nanjo pristane ali pa je začasna zaposlitev zaradi kakšnega zastoja, prekinitve itd. Lahko pa je nižja tarifna postavka posledica spremenie-nega tarifnega pravilnika. O tem pa mora biti izveden postopek, kamor spada tudi razobešenje predlaganih sprememb, tako da o njih razpravlja kolektiv. Ne more pa ravnatelj sam spremeniti tarifnega pravilnika, pa čeprav dobi za to morda celo pristanek upravnega odbora ali delavskega sveta in podružnice. Dopustna je ena čarna oblika spremembe in ta je enaka postopku in obliki, ki * " ...... pravilnika. Ker pa je sklada, je nižja plača lanKo tuoi samo posieaica tega, oa podjetje ni doseglo potrebnega plačnega sklada in potem seveda ni moglo obračunati plač v znesku, ki je sicer predviden v tarifnem pravilniku. Morda je v Vašein primeru tako »znižanje plače«, kar pa mora biti razvidno iz obračuna, ki ga mora računovodstvu izstaviti vsakemu delavcu hkrati z izplačilom zaslužka. Nima pa računovodja nobene pravice, da bi sam niti v sporazumu z ravnateljem spreminjal tarifne postavke. — 2. Ali ima delavec pravico do plačila za nadurno delo? — Odgovor: Vsako odrejeno plačila nadurno delo mora biti obračunano na podlagi stavke, povečane za 508/e. če se nadurno delo ne plačuje na tak način, se ravnatelj, knjigovodja ali odgovorna oseba kaznuje za storjeni prekršek z denarno kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev. Delavec pa ima pravico izterjati tako izračunano plačilo s sodiščem. tarifne po- Pokojnine S. J., Stražišče: Upokojeni ste s 6800 din pokojnine, kar se Vam zdi premalo za kvalificiranega delavca, ki ima nad 35 let priznane delovne dobe. — Odgovor: Res je; kvalificiran delavec z nad 35 let delovne dobe, vštevne za starostno pokojnino, se ob upokojitvi praviloma razvrsti v XI. pokojninski razred. Toda najprej je treba ugotoviti, ali ste opravljali dela kvalificiranega delavca in tudi res bili kvalificiran delavec. Za razvrstitev v pokojninske razrede in za določitev pokojnine namreč ni važno, kakšno kvalifikacijo zatrjuje zavarovanec. Zatrjevano kvalifikacijo je treba namreč tudi dokazati, kajti zgolj osebno mnenje in ocena nista prav nič merodajna. Iz zneska pokojnine sklepamo, da ste bili upokojeni kot pol-kvalificirani delavec. Ker Zavod za socialno zavarovanje odloča na podlagi predloženih verodostojnih dokazil, smatramo, da ste dokazali, da ste priučeni tesar, zaradi česar so Vas mogli razvrstiti samo v najvišji pokojninski razred za polkvalificiranega delavca. Niso namreč vsi tesarji kvalificirani delavci; mnogi spadajo tudi med polkvali-ficirane in med temi ste najbrž tudi Vi. Seveda pa se lahko pritožite. S pritožbe pa boste uspeli samo, če boste dokazali, da ste izpolnili vse pogoje za kvalificiranega delavca. Če tega ne boste dokazali, bo pritožba zavrnjena. O pritožbi bo odločal Zavod za socialno zavarovanje LRS. O. F., Celje: Ker boste aprila letos izpolnili pogoje za starostno pokojnino, se »želite umakniti iz aktivnega staleža državnih uslužbencev«. Dogovorjeni pa ste, da ostanete še dalje zaposleni kot honorarni uslužbenec. Do-čim je glede honorarne zaposlitve že urejeno, pa je nastal spor o dopustu. Vi želite nastopiti dopust marca, direkcija pa ga odreka, češ da je šele začetek leta in da boste aprila stopili v pokoj. Menite, da direkcija nima prav. — Odgovor: Vaše, ponekod z visoko donečimi besedami olepšano pismo bi lahko zgostili v naslednje preprosto vprašanje: kako spraviti v sklad pravico do starostne pokojnine, pravico do dopusta in možnosti honorarne zaposlitve po upokojitvi. Glede nameravane honorarne zaposlitve naj pripomnimo, da je tudi honorarna zaposlitev vendarle zaposlitev. Ta je lahko s polnim ali nepopolnim delovnim časom. V obeh primerih vpliva na prejemanje pokojnine. Upokojenec, ki se zaposli .§ polnim delovnim časom, za4 čas take zaposlitve ne more prejemati pokojnine. Pri tem ni prav nič važno, ali gre za »honorarno« zaposlitev. Če se upokojenec zaposli z nepopolnim delovnim časom, se mu izplačevanje pokojnine ustavi, če zaslužek iz take zaposlitve presega dve tretjini pokojnine. V vsakem primeru pa se ustavi, če je zaslužek večji od 6000 dinarjev. V ta zaslužek se vračunava tudi provizija, ki je samo oblika zaslužka. O dopustu pa tole. Odgovor direkcije ni utemeljen. A tudi Vaša zahteva ni, zlasti ker je skrbno preračunana. Odločilen je samo uradni razpored dopustov, ki je moral biti napravljen praviloma že decembra, najkasneje pa januarja za tekoče leto. To je vpošteven plan dopustov in ne morda Vaš plan. Če je v takem razporedu predvideno, da boste svoj letni dopust izkoristili že v marcu, potem je Vašo zahtevo možno odkloniti izključno iz službenih razlogov, če bi n. pr. Vaša odsotnost ogrozila redno opravljanje poslov. Če pa takega razporeda ni, potem seveda Vaš zahtevek ni uresničljiv. Prepuščeno je pristojnemu starešini, da zahtevi ugodi ali ne. Nikakor pa ni merodajen Vaš plan. s katerim utemeljujete upravičenost svoje zahteve in zgrešenost stališča direkcije. Otroški dodatki S. F., Dovje: Ker nimate stanovanja, imate svojega otroka pri ženinih starših, ki žive na posestvu v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Za otroka pošiljate mesečno 2000 dinarjev; pošiljate pa tudi obleko. Zdaj so Vam odrekli pravico do otroškega dodatka z utemeljitvijo, da odpade na Vašo tričlansko družino 5587 dinarjev dohodnine od celokupnega davka, ki je odmerjen za posestvo v lasti ženinih starih staršev. — Odgovor: Predvsem je v Vašem primeru res sporno, kdo resnično vzdržuje otroka, ali Vi ali ženini starši, ki žive na posestvu svojih staršev, ki ni tako majhno. Da mesečno pošiljate 2000 dinarjev za vzdrževanje svojega otroka, bi bil lahko dokaz, da samo prispevate za vzdrževanje, da ga pa ne vzdržujete sami neposredno tako, da bi izpolnjevali ta najvažnejši pogoj za pravico do otroškega dodatka. Menimo, da v Vašem primeru ne pride za Vas v poštev dohodnina, pač pa je ta upoštevna za oceno premoženjskih in gmotnih razmer, v katerih žive ženini starši, pri katerih živi Vaš otrok in za katerega najmanj toliko prispevajo kot Vi, kar sledi iz Vašega lastnega opisa. In tu mislimo, je razlog zavrnitve. Sicer pa imate pravico do pritožbe, o kateri bo odločil Zavod za socialno zavarovanje LRS. Rang šol K. M., Celje: Dokončali ste dvorazredno trgovsko šolo. Iniate tudi strokovni izpit za nižjega knjigovodjo in finančnega manipulanta. Ali se smatra, da imate popolno srednjo šolo? — Odgovor: Po odločbi o stopnii šol in tečajev ustieza izobrazbi popolne srednje šole strokovni izpit samo za nazive, za katere se je zahtevala po po-seonih predpisih popolna srednja šola. in če je uslužbenec m.el izobrazbo vsaj šestih razredov srednje ali njej enake strokovne šole. Vi ta pogoj izpolnjujete. Toda za naziv finančnega manipulanta se po uredbi o finančni stroki ni zahtevala srednja šola. Zahtevana pa je bila popolna srednješolska izobrazba za naziv nižjega knjigovodje. Toda za povsem pozitiven odgovor bi morali vedeti, kje ste polagali strokovni izpit za knjigovodjo in na podlagi Kakšnega predpisa ste prejeli spričevalo o tem strokovnem izpitu. Čudno se nam namreč zdi, zakaj ste morali polagati strokovni izpit za nižji naziv, če ste že imeli strokovni izpit za dokaj višji naziv. To bi si bilo možno razlagati kvečjemu, da prvi izpit ni bil pravno veljaven. Če pa je, potem se seveda smatra, da imate izobrazbo, ki je enaka popolni srednješolski izobrazbi. St- 9 © 4. MARCA 1955 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« NA NASLOV: ČLOVEK, KJE SI IN KDO , V 42. številki »Ljubljanskega \ je verjetno po nesreči, izgubila Sevnika* je tovariš Miško Kra- vejica, — moja opomba) z za-tf® objavil članek pod naslovom C/od ek, kje si in kdo*. Ta čla-jA’ menim, je nedvomno prav ehten prispevek k razčiščenju Jizmer o naši književnosti in bo T?.rda celo pripomogel k razjas-v^pi dokajšnje zmede, ki vlada v1 tistih književnikih pa tudi rugih kulturnih delavcih (in teh, .Prostite moji sodbi, je precej), 1 so izgubili ali še sploh niso ,asU, svoj smoter in predmet, ka-eremu naj posvete svojo uslvar-JJjmost. Zaradi tehtnosti tega ne v zlo, da nam po tem desetletnem trudnem ubadanju s kulturo potiska o roke zastavo brezidejnega boja; v zaslugo mu štejemo predvsem, da se je v, £,ai auL tenuiusii iega • med prvimi oglasil (želeli bi, da uar}ka, bi morda storil tovariš j bi se še kdo) in glasno in javno, Kranjec bolje, če bi ga j morda še ne dovolj jasno, pove-gjavil v kakšnem republiškem j dal, kakšni so smotri, ideje da-asniku, v »Slovenskem poroče- našnjega človeka, ose naše druž-a‘®u«, »Ljudski pravici* ali celo ! be in kje naj išče naša književ-sicer »nepomembni* »Delavski, nosi svoje inspiracije, da se iz ,n°tnosti*, ki jo kaže vedno, ka- j razim po kniiževniško. stavo v rokah postavila na čelo temu literarnemu pohodu v nadzemne sfere.* (Podčrtal jaz.) Ne štejem tov. Mišku Kranjcu v zaslugo samo to, da nam je priznal desetletno trudno ubadanje s kulturo in nitil l)enL~Ne"šamo to',''takrat s'o ne Bila bi strahotna balada, če moral bi pisati ode: »Trebuhe imamo kot sode! Ni lepše usode! Popolnost nam vlada! Živita naj pesem in vladal* In vedno, ko smo se najbolj trudno ubadali, smo ostali osam- dar Tovariš Miško Kranjec o svo- sc ta drzne poseči v kulturne j 'ere. mimogrede okrcniti. To je ■ jem članku ni povedal ničesar, ^Dcda storil v svojem članku to- s čimer se ne bi že trudno uba- „ — .. v. svojem članku to- Dar« Miško Kranjec. ^ik°k a i07 mu--e^a ne zamcrim. dali na svojih straneh. Pri vsem tem ubadanju smo vedno ostajali or ne. Nasprotno. Zakaj’več ali manj sami. Zakaj naš J®Pravil je s tem našemu časniku časnik je namenjen predvsem de-yaihen in skromen poklon, po- lavcem, katerih nato °u pa vendarle. Dal mu je pri-bi,anic, kakršnega doslej nismo l! Dajeni, posebno ipZeonikov. Takole ne s strani dževnikov. Takole pravi: . »•..Temu manifestu (misli na rim0r’ k* @a ie izrekel književ-p.; kritik in esejist tovariš Josip h«n*r na letošnji[_ svečani Pre- lavcem, katerih naloga je, po mišljenju nekaterih literarnih izbrancev, ki planinarijo po navadnim zemljanom nedostopnih višavah, da se bavijo z gospodarstvom in morda, morda še s politiko. In nekateri med njimi, hvala bogu, ni jih mnogo, mislim na kateri naši književniki smatrali za bolj važno opisati obnašanje športnih navijačev na nogometnih igriščih. Bombardiranje (oprostite nelepemu izrazu) je bilo najbolj žolčno takrat, a topovi (že spet) uperjeni z vseh kulturnih strani »Ljudske pravice*, »Naših razgledov*, »Ljubljanskega dnevnika*, »Besede* in še od kje. fotografi zunanjih pojavov in niso našli poti v skrite labirinte človekove duhovnosti. In v tem je tudi misel kritika in esejista Josipa Vidmarja, ne nova, pa vendar prava. Vrnitev k človeku. T oda k temu, našemu, z znojem oblitemu in z žulji utrjenemu človeku, ki ve kako in kaj hoče, ne pa k namišljenemu, v glavi skonstruiranemu, vsega zemskega osvobojenemu človeku, kar takega človeka ni, ga nikjer in nikoli ne bo. In če so komu presahnili vzori in smotri s socialno narodnostno osvoboditvijo, so presahnili le posameznikom. Toda delavski razred je z osvoboditvijo samo odprl dfen sebi in vsem delovnim ljudem Ostali književniki pa so stopili ob I vrata neoviranemu pohodu v svo-stran (saj res nima smisla dlako- j J° bodočnost, človečnost. Borba cepiti) in nam le tu in tam dali za nove odnose med ljudmi se na- ,ernovi proslavi. Govor je naš književnike, so pomilovalno zma-asriik ponatisnil po »Slovenskem jevali nad primitivnostjo, vulgarnostjo in drznostjo našega delavskega časnika, kadar se je v vsej svoji skromnosti upal na svojih P°ročevalcu*. — Moja opomba) J1, zaploskali skoraj vsi naši čas-t> svojih kulturnih rubrikah; j davska enotnost* pa se ,e. Po desetletnem trudnem a d a n ju s kulturo straneh izreči svojo lastno sodbo jasnega smotra. moder nasvet: »Pustite, saj se ne splača ubadati!* Posedajo skupaj, polni nepotrebne,, večkrat narejene obzirnosti, pazijo na izrečene besede, da bi kdo ne bil užaljen, da se ne bi kdo komu zameril. Ne dovolj odločni da bi vsakemu odkrito pomagali najti človeka, se ukvarjajo z miselnimi konstrukcijami in oblikovanjem nečesa, kar naj bi bil človek sam po sebi in si zatiskajo oči pred to nesrečno vulgarno stvarnostjo. Kajti v tej stvarnosti se ukvarja človek, gospodar svoje usode, z delom, včasih najprimi-tivnejšim, ubada se z vsakodnevnimi tisočerimi malenkostmi, tisočerimi težavami, ki so, da bi obupal — če — če ne bi imel In naj nam ne oponaša tovariš Janez Menart s svojim: o tej ali oni stvari, ki spada v (tu se literarno področje, mimo oficial-nega stališča, vase zaverovanega kroga parnasovskih izbrancev (7(>/ G j } družbene probleme. tt Smo » o * 0„bnl m - PABERKI O DELU »SVOBOD« ^ Letos mora biti bolje. °ru »Svobode« v Na občnem Bistrici pri Rušah ^ ugotovili, da delo posameznih sekcij pV^jlo .najbolje. Dobro je delal edinole »e,.ski. zbor. Na občnem zboru so spre-d/1 Uačrt dela, ki daje upanje, da bodo u$tvene sekcije letos bolj delavne. »Mladost pred sodiščem« na odru pohode Center« v Trbovljah. Prejšnjo r>°boto je gledališka družina »Svobode *Vt?ter< v Trbovljah uprizorila igro °st pred sodiščem«. Trboveljsko d^ostvo je sprejelo igro z velikim za-isfv°'Ijstvom. Pevski zbor »Zarja« pa je dne priredil uspeh koncert. »Tnn v° predavanje. V Delavskem domu Prei . ’ v Bistrici pri Rušah je bilo kratkim prvo predavanje, ki ga je ' aški odbor je Srečko or prvo preuavaujc, j tipiziral novoustanovljeni vaški odbor Gniv e univerze. Predaval je Srečko Pr o življenju in običajih Indijcev. s]<,vQVQiclj je predavanje izpopolnil s Ptičnimi slikami. Uškelavna gledališka družina. Gleda-stripi 4ružina »Svobode« v Bohinjski Bi-P0 c‘ je letos še bolj delovna kot lani. dav at>r*zoritvi igre »Via Mala«, so ne-ii>-; 0 igrali igro »Poslednji mož«. Obe krij-?0 igrali tudi v bližnjih okoliških Gerv“: V začetku marca bodo igrali g Oaisevo komedijo »Za stanovanje ir,. ** Pripravljajo pa tudi mladinsko lin? »Pastirček Peter in Kralj Briljan-s0 ’ /udi ostale sekcije te »Svobode« e‘° delavne. skai^H^^eiuski pevski zbor jih bo obisk-j mesec bo gostoval v Trbovljah v0fk7mski Pevski zbor iz Ljubljane pod Se Voin Radovana Gobca. Trboveljčani to bližnjo gostovanje zelo za- ljaij^VoB°do« bodo ustanovili. V Dutov-»Svnk je pripravljajo na ustanovitev Prosv • ‘ Nedavno so preuredili svoj **°vl* e*n*‘ dom, kjer bo imela novousta-i na »Svoboda« svoje prostore. ^8rtin l ^amn*ka. Ljudska univerza v dol„ai^u prireja redno predavanje. Ni Voj? teS&. ko je o perspektivah raz-toy, F°sPodarstva v letu 1955 predaval J8 LR j®° Brecelj .podpredsednik Šetu^°medija »Vozel« je uspela. Po dalj-SaVje^rcs^edku je dramska družina Za-s k,., v, Trbovljah razveselila gledalce “lnedij0 »Vozel«. Sek e<2 mladino in odrasle. Dramski od-n°Ldde< v Zgornji Šiški je upri-/»-“ukovčevo mladinsko igro »Peh-e*tec). Prva predstava je bila na-zel0J ,nodraslim, ki so bili z igro ^Ovoli • 0voUni. Še bolj pa so bili za-v otroci. S to igro je »Svoboda« PtebiVf!jJl Šiški presenetila vse okoliške Slurn i ce’ saj je igra res primerna za Ni n mlad°- dvom nad kulturno vrednoto tega ali onega dela ali celo očitek brezidejnosti! Tedaj se je krog vase zaverovanih veličin strnil in uporabil vso svojo dokazno sposobnost. dobro tehtajoč izraze, ki jih je bilo nasloviti na naš naslov: birokratizem, ždanovščina, proletkultovščina, neznanje in preproščina, nepoštenost, eklekti-cizeih in kdo Pe še ka j. Pa kaj bi, naj zapojem z Janezom Menartom: Ubogi zanamski poeti, ki morali bodo, po modi, ki red jo zvali, kot gospodi dostojno zapeti spoštljivo na odi kot koklja na jajcih sedeti. za pik!!! (Verze tovariša Janeza _ Menarta nisem uporabil iz kakšnega posebnega vzroka. Uporabil sem jih le, ker so mi bili pri roki in ker dokaj živo ponazorujejo mišljenje nekaterih književnikov.) Nekateri označujejo graditev našega gospodarstva kot nekaj, za kar ni vredno močiti peresa, niti ne tratiti papirja. Menim, da ti nekateri imajo prav. Toda prav le zato, ker so izgubili svoj smoter, ker so pozabili na človeka, ki se v tej graditvi presnavlja, z vsakim dnem postaja nekaj novega, večjega, plemenitejšega. Prav imajo le zato, ker so zgolj daljuje v novih, tisočerih, zamo-tanejših, skritih in neprikritih oblikah. Borba za enotnost in bratstvo, za človečanske odnose med narodi je še vedno in nenehno pereča. Pa kaj bi, saj to ve ogromna večina tudi najpreprostejših ljudi. Za zaključek le to. Če je ponatis govora književnika, kritika in esejista tovariša Josipa Vidmarja v »Delavski enotnosti* povzročil zaskrbljenost tovariša Miška Kranjca za usodo našega časnika in pripomogel k njegovemu članku, smo dosegli svoj namen. Prav bi bilo, če bi še drugi povedali svoje. Zastavo literarnega pohoda v nadzemske sfere pa prepuščamo drugim, tistim, ki jim pripada. France Boštjančič Te dni je v ljubljanskem muzeju razstava slikarja Ivana Groharja. Razstava je prirejena v študijske namene. Po petdesetih letih doživlja prav isti del umetnikovega opusa ponovno razstavo, tokrat ne pod geslom »Izvirne slike na prodaj«, marveč s spoštovanjem do velikega slikarja — Ivan Grohar; Dekliška glava (1894) S SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODA« Odličja za najboljše člane Minuli četrtek je bila v Ljubljani seja predsedstva Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. Člani predsedstva so razpravljali o organizacijskih vprašanjih, odličjih »Svobod«, 50-letnici ustanovitve »Ljudskega odra in 20-letnici razpusta »Svobod«. V razpravi o Ijudsko-prosvet-ni dejavnosti je predsedstvo vsestransko osvetlilo nekatere pojave, ki slabe demokratično rast LE HOMU JE TO V ČAST KNJIŽNICA V KLETI Za gostilno se vedno najde prostor! V mariborskem »Večeru* sem bitelje knjig. Nerazumljivo je, da vrv.*v Pekrah je nedavno uprizo-°°Uik °v^rjevo komedijo »Namišljeni l2fw»' Komedija pa ni najbolje uspela, otrok jo je gledalo. Na Teznem brat, da ima »Svoboda* Pobrežje v Mariboru svojo knjižnico v zatohli temni kleti, kjer knjige plesnijo in se seveda kvarijo. Kljub temu knjižnica dobro deluje. Odprta je trikrat tedensko. Knjižničar je samo v enem mesecu izdal 885 bralcem nad 1400T knjig. Ni tako dolgo, ko mi je znanec — knjižničar — potožil, da so v njegovem kraju pravkar odprli novo gostilno, medtem ko knjižnični odbor že leto dni zaman moleduje za nove prostore. In dodal je še: »Pri nas ljudje radi bero, toda zadnje čase zanimanje za našo knjižnico pada, ker so se bralci naveličali obiskovati sobo, kjer ni mogoče postaviti stola, še manj mize, da bi si pošteno ogledali seznam knjig. Zato pa je več ljudi v novi gostilni.* To so stvari, ki tarejo ne le naše knjižničarje, pač pa vse Iju- Nova revija v Beogradu Pred šestimi meseci so v Beogradu o okviru Delavske univerze ustanovili klub delavcev-pisateljev. Klub šteje 40 delavcev, ki pišejo o sindikalne in druge časopise ter o revijo delavcev-pisateljev >Naši pogledi«, ki izhaja v Novi Gra- povsem uspeli. Igralska družina ti "‘ d*00 ” >5ra že 6-ktat "predvajali otroško diski. Klub obiskujejo večkrat beograjski e>ro i, » v-tirat preti vajau uitumuu ttijvu*. ivuk' jkju u-ci n i at i/copio/oivt Ogledni in pastorek«. Igro si je pisatelji, ki delavcem svetujejo in po- btež;F 1?00 otrok iz šol: Tezno, Po- magajo, J . >n Miklavža. , ?'bor zbor »Svobode« Pobrežje Ma-v°rU* ; »oboda« na Pobrežju v Mari- i stev,(0 IT^f članov. Zadnje čase pa imajo ponekod nekateri ljudski odbori, pa tudi množične organizacije tako mačehovski odnos do knjižnic. In medtem, ko se Dedno najdejo prostori za gostilne, ki že tako preveč zastrupljajo naše ljudi, za druge koristne ustanove, denimo knjižnice ali čitalnice, teh vni mogoče dobiti. Seveda, gostilna je pridobitna, nese in daje sredstva — knjižnici ali. čitalnici pa je treba dajati. Tisti, ki tako modrujejo, ne pomislijo, da knjižnica, če tudi zahteva ne- | kaj sredstev, te tudi bogato vrača. I Kajti knjiga vzgaja in daje našim ljudem odgovore na nešteta vprašanja. Kaj neki mislijo bralci mariborskega Pobrežja in kaj osi tisti, ki prihajajo v svojo knjižnico in dobivajo knjige, ki so plesnive. Najmanj to, da je tak odnos do knjig obsojanja vreden. Med obiskovalci je tudi mladina, ki jo učitelji v šoli navajajo k branju. Nič čudnega, če bo nekega dne ta mladina povsem prenehala obiskovati knjižnico. In še to: tej knjižnici je Mestni ljudski odbor v Mariboru naklonil pred dnevi 60.000 dinarjev. »Svoboda* je kupila nove knjige. Prihodnje leto bodo knjige morda že pokvarjene. Verjetno bi bili Svobodaši oziroma nešteti obiskovalci knjižnice neprimerno bolj hvaležni, če bi jim mestni ljudski odbor pomagal preskrbeti lepše knjižnične prostore. Še mnogo je knjižnic, ki nimajo ustreznih prostorov. Menda je takih več kot polovica. Prav bilo, če bi se vsi bolj zavzeli delavskih prosvetnih društev. • kar, Ivan Regent, Tuma in drugi. Osvojilo je nekatera stališča, ki V kratkem času je »Ljudski oder« pa jih bo ponovno pretreslo na razpredel široko mrežo svojih skupni seji predsedstva Zveze1 podružnic in tako rekoč iz nič »Svobod« in izvršnega odbora' ustanovil veliko knjižnico. Po Ljudske prosvete nakar jih bo- [ svoji dejavnosti in usmerjenosti sta obe organizaciji predložili še j je bil tržaški »Ljudski oder« predsedstvu Socialistične zveze. | zgleden predhodnik naših delav-Predsedstvo Zveze se je od- , skih društev. Prav zato bodo vse ločilo uvesti posebna častna od- | naše »Svobode« to pomembno likovanja. Ta odlikovanja naj bi obletnico dostojno proslavile. podeljevala Zveza DPD »Svoboda« posameznikom ali društvom za posebne zasluge, ki jih le-ti imajo pri prosvetljevanju delavcev in ki so s svojo dejavnostjo Predsedstvo zveze pa je sklenilo, da ob tej priliki skliče svečano sejo glavnega odbora Zveze. Predsedstvo je opozorilo tudi na letošnje praznovanje desete bi bilo, če bi in preskrbeli lepše in udobnejše j ski oder« priredil 34 predavanj, prostore našim knjižnicam. ! Predavali so najvidnejši socia- Bralec listi tedanje dobe, kot Ivan Can- pripomogli k širjenju znanstvene obletnice osvoboditve. V nekate-socialistične misli in krepitvi ril i okrajih pripravljajo velike revolucionarnega delavskega gi-1 prireditve s sodelovanjem dru-banja. Predlog pravilnika o po- štev »Svoboda«. Predsedstvo pri-deljevanju odlikovanj je pred- poroča, da se društva kar najbolj sedstvo v načelu osvojilo s tem, pripravijo na proslavo 10. oblet-da ga pošlje Vsem svojim orga- niče osvoboditve, vsaka v svo-nizacijam na vpogled. Razen tega jem kraju s skrbno pripravljeni-bodo izdelane diplome, ki jih bo- mi prireditvami, do podeljevali zaslužnim članom ; Letos poteka 20 let, ko so bile in društvom »Svoboda«. predvojne »Svobode« razpušče- Dne 16. marca bo poteklo 50 ne. »Svobode« bodo na svojih let, odkar je bil v Trstu ustanov- sestankih obudile spomin na taljen na pobudo tovariša Ivana kratne dogodke. Obletnici bo po-Regenta »Ljudski oder«. »Ljud- svečena ena izmed prihodnjih ski oder« je odigral med tržaškim številk »Socialistične misli«. Na delavstvom izredno pomembno kraju so člani predsedstva skle-vlogo. Bil je to v polnem smislu nili, da bo ta mesec posvetovanje besede prva slovenska delavska pevovodij pevskih zborov društev univerza. Že prvo leto je »Ljud- »Svoboda«. knstva znatn0 liHn’ ao treba posve ?tu*inf)SiTuic zaenki upada. Več poiti tf ......... tv.uJe zaenkrat Ljudska univei lv°j^ predavanj k°dočp Ve!’ka slabost in da bo treba i mladini, ki i‘u*ini" zacuNrai le v dramski iQi le J-dMdska univerza je priredila v kJe to Pred®vani- dani. menijo, Drirc ? j ati več predavanj. Zlasti ažev m?ra^ zavzeti za vsestransko ‘sVohk® ^ bj6°\oda« Divači ne bi smelo biti. " Divača spi zimsko spa- lota je kazalo, da bo ^tlanm*Mr!e *££ - Anit« « l.iudie oh vsakem gosto- 1 rim ne ali pev-dvoraiio pro- KnJS.. Dudje ob vsa 2>d1Sl igralske d rim v°tn4„ napolnijo dv doma.1 6jLs,i* zbor »Svobode« Nove Go-r»°t>ode. kIsk»al Drda. Pevski zbor z'"eeeiii lz Nove Gorice je nedavno t>vei '11 .prebivalce Huma v Brdih. lXaaski[1 ™ 18 narodnih, par- umetnih pesmi. Maksim Gaspari: Starka zima Štiri sto delovnih Svobodašev »Svoboda* o Stražišču pri Kranju sodi med najdelavnejša delavska prosvetna društva na Gorenjskem. 1. februarja je imelo društvo svoj občni zbor, na katerem so ugotovili, da so vse naloge preteklega leta izpolnili. Danes imajo igralsko sekcijo, moški in ženski pevski zbor, tam- jam oso potrebno pomoč, buraški zbor, knjižnico, harmonikarski, sabljaški, boksarski, šahovski, gospodinjski in plesni krožek. V vseli teh sekcijah in krož- »Književne novinec bodo spet izhajale Te dni bodo izšle o Beogradu ponovno Književne nooine. Književne nooine bodo izhajale štiri- ^ , „ . , ! najstdnevno v latinici na 12 stra- Drugi odseki so še mladi, obe- , .... tajo pa, da bodo kmalu pokazali. neh' CasoPls bo lmel Povsem novo česa so se naučili. Dobro je bil vsebinsko podobo: poleg prilog iz obiskan tudi tečaj nemškega je- književnosti in drugih področij zika. i kulturnega življenja bo redno pri- Za vztrajno delo vseh skupin Mj8, č]gnke g področja 7unanje ima na j več jo zaslugo upravni odbor, ki je vse leto nudil sekci- jp. notranje politike družbene probleme. in druge KULTURNI DROBIŽ drugim bodo člani od-loščo na hiši, kjer je kih dela in se uči nad štiri sto ljudi. ■ Spričo tolikšnega števila sekcij Prvo gostovanje v Turčiji ITI dklivnill claTlOD postaja njlliov j Balet in orkester Makedonskega na- bilo leta 1905 društvo ustanovljeno, dom občutno premajhen. Sicer SO j rodnega gledališča bo gostoval o začetku obiskali grob Abrašeoiča o Sabcu. ga že začeli preurejevati. Vendar I “PrU* 0 Varčuj. Na enojem prvem gosto- bo Stiska Za prostor se vseeno, ve- , skopskega gledališča nastopil med dru- lika. Polovica sekcij in krožkov gim z Delibeseoo »Copellio* in Cajkoo-* ’ ...... — skega »Spečo lepotico«. Prežihov roman »Doberdob« v hrvaščini dela in se uči v šolskih prostorih. Če bi imeli dovolj velik dom, pa bi število članov še poraslo. Najlažje je mogoče oceniti delo stražiške »Svobode*, če pogledamo dejavnost posameznih skupin. Igralska skupina je uprizorila lani sedem iger, nekatere je večkrat ponovila na domačem odru pa tudi drugod. Tamburaški zbor je imel 2? nastopov, šahisti so bili najboljši na Gorenjskem. Mladi Bovdek je dosegel na tekmovanju šahovskih odsekov »Svobod* *" ski V založbi beograjskega založniškega Makedonski likovni umetniki razstavljajo v Ljubljani Nedavno ie bila v Jakopičevem paviljonu o Ljubljani odprta kolektivna razstava Združenja likovnih umetnikov Makedonije. Na razstavi sodeluje 54 slikar- podjetja >Prosveta< bo kmalu izšel roman jev, 4 grafiki in 6 kiparjev. >Doberdob< — delo slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca. Pričakujejo, da bo ta roman tudi o Srbiji našel številne bralce. 50 let kulturno-umetniškega društva »Abraševic« Beograjsko kulturno umetniško štvo >Abrašeoič< bo praznovalo »Trinajst jih bo« na odru »Svobode« v Tržiču »Trinajsti jih bo« so igralci »Svobode« v Tržiču dobro igrali. Vloge so bile dobro razdeljene. 1 Skoda je le, da tudi tokrat dvo-letos j rana ni bila polna, čeprav so igro * cele prvo mesto. Tudi pev- maja? m bo ^ridnJiilo uprizorili na sobotni večer, ko so zbor je imel precej nastopov. | še 10 drugih kulturno umetniških dru-1 navadno ljudje najbolj prosti. »DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO ST. 9 ® 4. MARCA 1955 ZAHODNONEMŠKI PARLAMENT JE SPREJEL PARIŠKE SPORAZUME Oborožena Nemčija Socialdemokratje so bili edini dosledni nasprotniki nemške oborožitve in zagovorniki združitve Nemčije. — Kaj bo z gibanjem proti oborožitvi, ki je zajelo veliko večino Nemcev? mi- | banjec ariške spora- veliko aiiiucev tpruu ut), za pa je glasovalo 263 po Zahodna Nemčija bo 1 Zahodnonemški parlament je nulem tednu ratificiral pariške z ume in sprejel francosko-nemški sporazum o Posarju. Za ratifikacijo pariških sporazumov je glasovalo 314 poslancev (proti 157), za posarski sporazum poslancev (proti 203). torej v prihodnjih mesecih dobila polmilijonsko moderno oboroženo armado. Kot edini dosledni nasprotniki nemške oborožitve so se v parlamentu uveljavili le socialdemokrati. Njihovi govorniki so trdili, da bo ratifikacija pa-j riških sporazumov in oborožitev Zahodne Nemčije preprečila združitev Nemčije in tako bo zahodnonemški parlament škodoval Nemčiji ter podprl tiste sile v svetu, ki hočejo mednarodna vprašanja reševati z vojaškimi pakti in z uporabo sile. Toda te socialdemokratske trditve soe bile osamljene. Vse stranke vladne koalicije, ki imajo v parlamentu večino, so podpirale Adenauerjeva prizadevanja za čimbolj trdno povezovanje z Zahodom. Medtem ko so v parlamentu razpravljali o nemški oborožitvi, pa so tisoči in stotisoči demonstrirali po ulicah nemških mest. Zahodnonemški proletariat je še enkrat jasno povedal, da se ne strinja z oborožitvijo in da mora vlada najprej storiti vse za združitev Nemčije. Bilo je tudi nekaj spopadov med delavci in policijo, več sto delavcev so zaprli in nekaj ranili. Sedaj se zahodnonemški socialdemokratje vprašujejo, kaj naj store z gi- demokratskem vodstvu osvojili poglede prvih, potem ne bo zamrlo revolucionarno vzdušje, ki je v teh dneh prevevalo Nemčijo, in potem tudi lahko pričakujemo, da bo nemško ljudstvo onemogočilo vse agresivne in vojnohujska-ške pojave v novi vojski. Če pa se bodo v bodoče socialdemokrati ukvarjali le s parlamentarnimi akcijami, potem bodo nemški industrijski magnatie in nacistični generali lahko bolj ali manj nemoteno oboroževali Nemčijo in se uve-ljavHali v Nemčiji in v svetu. Od tega, kakšna bo v bodoče poli-rnorali socialdemokrati prepustiti to gi— j tika socialdemokratov, je v mnogočem banje samemu sebi. Če bodo v social- j odvisna nadaljnja usoda Nemčije. t proti oborožitvi, ki je zajelo večino Nemcev. Nekatere skupine v vodstvu menijo, da bi bilo potrebno to gibanje krepiti in z revolucionarnimi metodami pritiskati na vlado, da bi se odpovedala svoji sedanji politiki. Desničarske struje med socialdemokrati, ki so že doslej nasprotovale množičnemu protivladnemu gibanju, pa menijo, da bi PROTESTNA STAVKA SAARSKEGA PROLETARIATA SPOPAD V SAARU Vlada je proglasila stavko kovinarjev za nezakonito, sindikalne organizacije pa so organizirale splošno protestno stavko. — Klerikalni sindikati niso hoteli stavkati. — V Saarbruckenu so se spopadli policaji in delavci. V ponedeljek, 21. februarja, je začelo v Posarju stavkati 70.000 kovinar-1— Stavkajoči so zahtevali, naj jim ajalci povišajo mezde za 15e/e. Saarska vlada je proglasila stavko kovinarjev za nezakonito in zahtevala, naj se delavci vrnejo na delo. Sindikalne organizacije pa so odgovorile na ta sklep vlade s splošno enodnevno stav- Iz uporne Kenije. Qficir angleške kolonialne vojske zaslišuje ujetega borca osvobodilnega gibanja ANGLEŠKI LABURISTI O FORMOZI BREZ ČANG KAJ SEKA Laburisti menijo, da je treba Formozo in Peskadorske otoke nevtralizirati in podrediti nadzorstvu Združenih narodov. — Laburistična akcija za prenehanje sovražnosti in za plebiscit na Formozi in Peskadorskih otokih sprejel načrt predsednika formoške Iseršni stranke je sprejel Attleeja o ureditvi formoškega vprašanja in zahteval, naj angleška vlada »jasno pove, da Združene ameriške države ne morejo računati z nobeno vojaško pomočjo Velike Britanije v sporu * » • jjsk,- — »*- obravnavanje vprašanj na Daljnem vzt du. Formozo in Peskadorske otoke V poročilu izvršnega odbora je rečeno: »Znova poudarjamo, da je sodelovanje Ljudske republike Kitajske v Združenih narodih bistveno važno za vzho-je treba ob mednarodnem poroštvu nevtralizirati in podrediti upravi ter nadzorstvu Združenih narodov, ki bi zagotovili, da se bodo prebivalci teh otokov pozneje lahko opredelili prosto, brez pritiska s katere koli strani. Zato je potrebno, da se Čang Kaj Šek in njegovi glavni pomagači od ondod umaknejo.« Prvi korak za rešitev formoškega vprašanja bi bilo prenehanje sovražnosti na obeh straneh, Čang Kaj Šekove čete pa bi se morale umakniti z vseh otokov vzdolž kitajske celine. Angleška vlada je že nekajkrat uradno sporočila, da smatra otoke ob obali za sestavni del Kitajske, da pa je status Formoze in Peskadorski otokov zelo nejasen. Vendar se javno ni izrekla proti vojaški pomoči Združenim ameriškim državam, če bi prišlo med Ameriko in Kitajsko do spopada zaradi teh otokov. Laburistični načrt o ureditvi formoškega vprašanaj je vzbudil veliko pozornost. V angleških diplomatskih krogih menijo, da ta pobuda ne nasprotuje končnim ciljem britanske vlade. Prepričani pa so, da bi bil izid morebitnega plebiscita na Formozi neugoden za Čang Kaj Seka in tudi za Kitajsko. V Londonu menijo, da bi se znatna čina prebivalcev izrekla formoško državo. ve-neodvisno ko vsega sarskega proletariata. Poročajo, da je stavkalo skoraj 300.000 delavcev, čeprav je vlada proglasila tudi to stavko za nezakonito. V splošni stavki niso sodelovali le člani klerikalnih sindikatov. Ker je vlada proglasila obe stavki za nezakoniti, so voditelji siridikata kovinarjev sklenili, da se bodo vrnili na delo. V Saarbruckenu je kakih 3000 delavcev demonstriralo proti vladnim ukrepom za razbitje stavke. Prišlo je tudi do spopada med delavci in policijo. Policaji metali med delavce solzilne bombe. Vdor čang Kaj Sokovih čet v Burmo Knomintanške čete so v zadnjem tednu ponovno vdrle v severno Burmo. >New Times of Burma« piše* da so na nekem letališču v severnem Laosu opazili transportna letala, ki prepel j ujejo v Burmo kuomžntanške vojake. V Ran-gunu menijo, da je to največji vdor Čang Kaj Sekovih tolp v Burmo v zadnjih dveh letih. REZULTATI PARLAMENTARNIH VOLITEV NA JAPONSKEM USPEH SOCIALISTOV Socialisti so pridobili 20 poslancev, demokrati pa 62. — Liberalna stranka je izgubila 69 poslancev. — Vlado bo sestavil sedanji ministrski predsednik H ato jama 6?. Pri parlamentarnih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo na Japonskem, so demokrati predsednika vlade Ha to jame dobili 186 poslanskih mest, liberalci 111, V Vilhemshavnu sta dva trinajstletna dečka (Klaus Fooken in Rolf Abraham) ustanovila »Zvezo ubogih«, ki ima sedaj 21 članov. Otroci, člani te zveze, pomagajo revnim in bolnim starim ljudem. Na sliki vidimo zbrane pri nabiralniku, kamor mečejo pomoči potrebni svoje prošnje NEKAJ BESED 0 ZGODOVINI IN DELU ČILSKE SOCIALISTIČNE STRANKE Nosilci napredka Nastanek in razvoj socialističnega gibanja. — Program Ljudske socialistične stranke. — Sodelovanje z vsemi socialističnimi in naprednimi gibanji. — Veliko zanimanje za jugoslovanske izkušnje V zadnjih letih se dežele Latinske Amerike vedno bolj smelo in samostojno uveljavljajo v mednarodnem političnem in gospodarskem življenju. To sicer ni ..................m reakci« po volji nekaterim nonarnim sku- pinam v Združenih ameriških državah, ki bi rade še nadalje držale te dežele na svojih vajetih, toda hiter dvig gospodarstva na tem področju in s tem v zvezi tudi hitra rast nacionalne ter socialne zavesti trga spone, s katerimi so vklenili Latinsko Ameriko njihovi severni sosedje. Zatorej je razumljivo, da se svet v zadnjem času bolj in bolj zanima za dogodke v teh deželah in za nacionalna ter socialna delavska gibanja v Latinski Ameriki. Čile je ena izmed najmanjših latinskoameriških držav, vendar je njeno ozemlje trikrat večje od Jugoslavije. Prebivalcev pa ima le 6 milijonov. Socialistično gibanje se je v Čilu prvič pojavilo 1932. leta, v času velike svetovne gospodarske krize. Takrat so socialistične skupine, ki jih še ni združevala enotna organizacija, prevzele oblast in ustanovile socialistično revolucionarno vlado. Ta vlada je objavila splošno amnestijo političnih zapornikov, odpravila kmečke dolgove, ustanovila nacionalno banko, začela nadzirati zunanjo trgovino in izdala nov zakon o davkih, s katerim občutno prizadela domači i..;; i—;.i-i 't-j- že p0 20 dneh je Predstavniki iz-so se ponovno uveljavili na oblasti. V tistih revolucionarnih dneh so čilski socialisti spoznali, da brez močne in disciplinirane partije delavskega razreda ne bodo mogli premagati sovražnika. Zato so 19. aprila 1934. leta ustanovili socialistično stranko. Od tedaj pa do danes se ta stranka zavzema za gospodarsko in politično neodvisnost svoje dežele in za večje socialne ter druž- bene pravice delavcev. Njeno delovanje temelji na načelih znanstvenega socializma. Notranja trenja med različnimi pogledi na način boja proti kapitalu so jo precej oslabila, toda ko je izključila nekaj oportunističnih elementov in se organizacijsko utrdila, je postala nosilec najbolj revolucionarnih teženj in bo-i---ji- — najbolj korenite napredne jevnik spremembe Ljudska socialistična stranka čila (tako se sedaj imenuje) se zavzema za " večjih družb industrije ra, železa in petroleja, vseh podružbljenje solitra, bakra rudnikov, hidr industrijskih „ podjetja naj bi upravljali terih bi bili predstavniki < rudnikov, hidrocentral in monopolističnih industrijskih podjetij. Nacionalizirana ___i:..:-___: vi ____yj :_1:___i-. - L_ sveti, v ka-države, sindikatov in potrošnikov. Čilska socialistična stranka ni članica nobene mednarodne organizacije, STAVKE V TRSTU V Trstu je bilo lani 105 stavk, v katerih je sodelovalo 48.000 delavcev. Skupno so v podjetjih izgubili zaradi stavk 240.000 delovnih dni. DEMONSTRACIJE V BONNU Pretekli petek je v Bonnu demonstriralo 4000 delavcev, članov zahodno-nemške komunistične stranke, socialistične mladine in sindikatov. Delavci so vzklikali gesla proti oborožitvi in slišati je bilo tudi vzklike: »Dol z Adenauerjem!« Na ulicah je bilo ogromno ljudi, ki so zapustili trgovine in delovna mesta ter spremljali demonstrante. Policija je uporabila gasilske brizgalne in šele po dveh uran demonstrante razgnala. levi socialisti 89, desni socialisti kmečka stranka 4, male stranke 2 i® neodvisni 6 mandatov. Sedanji ministrski predsednik Hato-jama bo torej lahko sestavil trdnejšo vlado. Njegova demokratska stranka, je v prejšnjem parlamentu imela l2jj mandatov, je pridobila kar 62 novi® poslanskih mest. Liberalna stranka, ki J° vodi bivši predsednik vlade Jošida, P® je izgubila 69 mandatov. Hatojama je sicer zmagal, toda veli® uspeh socialistov mu je zmago precej zagrenil. Levi in desni socialisti so pr*1" dobili 20 mandatov in s svojimi 156 po" slanci onemogočili dvotretjinsko večin® desničarskih sil v parlamentu. Nova vlada torej ne bo mogla spremeniti ustave, zakaj socialisti nasprotujejo vsaki spremembi ustavnega zakona. Hatojama namerava sestaviti no*® vlado le iz pristašev svoje stranke. ; notranji politiki nove vlade ne bo bistvenih sprememb, v zunanji politiki P8 se ministrski predsednik zavzema za ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo i® za navezavo gospodarskih stikov z ljudsko republiko Kitajsko. Te težnje v zunanji politiki bodo podpirali tudi socialisti in to bo verjetno edina podpora socialistov novi vladi. Ameriški sindikat za oborožitev Nemčije Ameriška federacija dela (AFL) j® sindikate pozvala nemške prizadevanja vlade glede nemšk zitve. V pismu, ki ga je poslal nem" vendar aktivno podpira vsa napredna in socialistična gibanja v svetu. Posebno pozornost posveča osvobodilnim gibanjem v kolonialnih deželah. Zavzema se za miroljubno in enakopravno sodelovanje držav Latinske Amerike in nastopa proti vsakemu tujemu vmešavanju v notranje razmere teh dežel. V vladi ne sodeluje; nasprotuje vsem akcijam vlade, ki škodujejo interesom delovnih ljudi in podpira vse vladne ukrepe, ki koristijo ljudstvu. V parlamentu (147 sedežev) ima 19 poslancev, v senatu (45 sedežev) pa 5. Čilski socialisti se zelo zanimajo za Jugoslavijo in proučujejo naše izkušnje, osebno pa naše uspehe na področju avskega samoupravljanja. del (AFL) ite, naj podpiraj® “ke obor o- V pis „* škim sindikatom, trdi izvršni odbor ameriške sindikalne organizacije, da 'bo 5 svojim vplivom prisilil ameriško vlado-da bo spremenila in izboljšala londonske ter pariške sporazume v korist Zahodne Nemčije. Obenem pa v pism® trdi, da oborožitev Nemčije ne bo škodovala združitvi dežele. Nemške sindikalne organizacije so »® pismo objavile v svojem tisku, voditelj1 sindikatov pa ga doslej niti z besedo niso omenili. Libija proti vmešavanja v notranje zadeve Libijski ministrski predsednik Ben Halim je v torek izjavil, da libijsk8 vlada ne bo dovolila niti prijatelje®? niti sovražnikom, da bi se vmešaval1 v notranje zadeve Libije. S to izjav® je odgovoril na vesti, da je italijanski ministrski predsednik Scelba med razgovori v Londonu zahteval, naj AngljJ8 »varuje italijanske interese v Libiji4, IZJAVA LABURISTA HAROLDA WILSONA »AMERIŠKA AGRESIJA« Harold Wilson, nekdanji angleški 1*" buristični minister, je dejal, da bi b“® treba Čang Kaj-šeka pregnati na Svet® Heleno, angleški otok na Atlantiku, ®8 katerem jc umrl Napoleon. Wilson r ■> tudi dejal, da »za vojno nevarnost ®* i Daljnem Vzhodu ni kriva kitajska, te®r ! več- ameriška agresija«. GUallo sindikatov Slovenijo. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava 42-051, uredništvo 32-538, uprava 80-046. Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-.305. 1-221 List lzbaj-a vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. Prebivalci otoka Talen ob kitajski obali, ki so jih pred nedavni preselili Čang Kaj Sekovi ljudje na Formozo. Otok so namreč Za' sedle enote Ljudske republike Kitajske piiiiuiiiiiiiini^piiiimiiHgMiiuiiiii^iiiiniiMiiiiiiii^iiiiinii^iiiiuimiiniiiffnauiiiiiiiiiuiiiimBiiHtgiiffimiiiiiiinmiiiHiiiiaiti^Miiiiiini iniMiuaBiiiuiiiinisatfiimi«B^^^ Dobro bi se bil lahko vgnezdil sredi mesta in odprl delavnico s pomočniki in vajenci, pa tudi trgovinico s tovarniškimi čevlji. Vse to ne bi zadevalo na nobene ‘ovire. Bil je namreč vrl mož in ne bilo bi mu težko dobiti na posodo nekaj sto mark, ki jih je potreboval, da bi spravil zadevo v tir. V naj slabšem primeru bi mu posodil denar tovarnar, če bi se mu zapisal z dušo in telesom. Toda Blanka ni prav nič mikalo, da bi se komur- ali čemurkoli prodal. Ljubil je svobodo in zato se je naselil v predmestju v eni tistih dvonadstropnih hiš s podstrešnimi izbami, ki napravijo prehod s polja v veliko mesto znosnejši Iz svojega kletnega stanovanja je lahko med delom vse videi Najprej nekaj pustih kep ilovice, potem travnike v megli in vlagi, kamor so se zatekle mokre ptice, in dalje zunaj njivo, na kateri je raslo pravo žito. Se malo dalje so se razprostirali krasni gozdovi z jezeri in gozdnimi cvetlicami; to je videl Blank prav dobro, bil pa je sanjač in to tu mu je bilo glavno — podeželje. »Križ božji — ali je to vse?« so vzkliknili Blankovi tovariši, ko se mu je nekoč posrečilo zvabiti jih v svoj dom, da bi jim pokazal, kako lepo stanovanje ima. To ga je jezilo. Zagovarjati vseh teh lepot ni hotel; saj se jih ni veselil z razumom, marveč s srcem in slehernim dihom. Toda odtlej se je tudi teh ljudi ogibal in obdržal svojo srečo zase; če so mislili samo na to, da bi ga oropali najboljšega, se je rajši odpovedal občevanju z njimi. Polagoma z ljudmi sploh ni več občeval. V njem se je bilo zdramilo rahlo nezaupanje in čvrsto se ga je držal — za zaščito svojega imetja. Če mu je kdo prinesel delo in začel govoriti o tem, kako lepa je lega njegovega stanovanja zunaj mesta, mu sploh ni odgovoril, marveč se je omejil samo na poslovne zadeve — in se skušal ljudi čimprej odkrižati. Z njimi je govoril samo o poslovnih zadevah. Vsak splošni pomenek je slej ali prej trdno načel tisto, kar je bila njegova skrivnost. Strah pred tem mu je odseval iz oči, kadar je stal pred ljudmi; svojo delavnico je tudi opremil tako, da nihče ni mogel stopiti k oknu. Brž ko je ostal sam, ga je prevzel pravi mir; osamljenega se ni čutil nikoli. Zavest, da je dosegel najvažnejše, mu je popolnoma zadostovala; vse je bilo tako, kakor je moralo biti. Tuhtal ni, toda njegova duša je dojemala naj pestrejše vtise z oblačnega neba, po katerem je vesoljstvo v nenehnem menjavanju hitelo mimo. In sonce je skrbelo za vse ko dobri duh. Blankova okna so bila večji del leta odprta, in če je sijalo sonce, je plavalo njegovo žvižganje nad razpokano ilovnato skorjo liki migotanje. Cesto je žvižgal ko na pol divji, ko pijan, in to žvižganje je včasi spominjalo na zmagoslavno žvrgolenje ptice v kletki, viseči v sončnem jutru zunaj pri oknu. Nekega jesenskega dne so začeli razkopavati zemljo nasproti Blankovemu stanovanju. Radovedno je Blank gledal skozi okno, kako delavci delajo; izbral si je bil svoje gnezdo ko ptič in tudi način, kako je iztegoval vrat, da bi bolje videl, je bil nekam ptičji. Nobenega nemira ni čutil; to je bilo kratko malo nekaj, kar se je dogajalo na podeželju, nova stran življenja — vse v njegovo zadovoljstvo. Pozimi je lahko ogledoval otroke iz bližnjih hiš, če so se pojali po zmrznjenem jarku, spomladi pa so prišli obrtniki in jeli zidati. Bil je na moč zabaven pogled, kajti Blank je sedel od ranega jutra do poznega večera sam; dela, s katerim se je ukvarjal, se razen njega nihče ni smel dotakniti. Tam zunaj pa so gomazeli ko mravljišče. Najbolj se je čudil, da bo nastala iz dela tolikih rok CGlotcl. Toda delo tam zunaj je raslo dan za dnem in obrnilo proti njemu tri do štiri metre visok, gol požarni zid. Razgled na travnike in na polje so mu čedalje bolj zapirali. Nekega dne je izginil še zadnji košček travnika in Blank se je vprašal, koliko nčbesa neki mu bodo še pustili, da ga bo videl? Požarni zid ni dal od sebe nobenega glasu in Blank je nehal prepevati. Le žvižgal je še kdaj pa kdaj, da bi očistil zrak. Toda z leti je dobil enolično sivi zid od senc in vlage barvo, velike muhe so lazile po njem in ga skupaj s stonogami oživljale. Brž ko je Blank zjutraj zlezel iz postelje, je uprl pogled v zid; po lisah na njem je spoznal, kakšno je vreme. Nekaj korakov na desno je stal enako visok zid s tremi galvaniziranimi smetišnicami. Če pa je Blank zlezel malo skozi okno in legel na hrbet, je lahko gledal naravnost v nebo. Posebno često tega ni mogel storiti, pa tudi potrebno ni bilo. Daleč spodaj na desni strani je bila med zidovoma vrzel, skozi katero je videl vse: tisto zgoraj nebo, potem nekaj lipova vej, štrlečih izza zidov, smešno majhen izrezek ko na kamnitem rob1 sedeče pokrajine, in končno — počez pod spodnjim koncem vrze*‘ — košček ceste z njenim nenehnim prometom. S svojega stoj' Blank tega seveda ni videl; če pa je zataknil za okenski okV*1 košček razbitega zrcala, je imel vse pred očmi. Tako si je čevljar še kar udobno uredil življenje in opazovani" narave v zrcalcu. Treba mu je bilo samo dvigniti pogled od del®: pa je lahko bil deležen vsega: sonca in dežja in njiv. In čez nek^ let je že popolnoma pozabil, da je bilo nekoč nasproti n j ego vera oknu nekaj drugega, ne pa sivi lisasti požarni zid. Ko se je čevljar svoj čas preselil v to predmestje, je stanov^ v vogalni hiši ob isti cesti reven trgovec s predivom. Zdaj L mož zgradil cel stanovanjski blok. Zdaj je bil lepo rejen, krepki in ponosno je govoril, da je veletrgovec. Blank si ni prizadevaj da bi spravil na dan podrobnosti njegovega velikega uspeha; )asi>e mu je bilo samo to, da mu je veletrgovec zaprl razgled, in to 1 povsem pravilno spravljal v zvezo z njegovo trebušatostjo. Blank je presojal zadevo tako, kakor jo je videL VeletrgoV^ je bil dober mož, ljubezniv gospodar in prijazen z reveži. Ob ue. deljah pa je poležaval na vseh štirih na preprogi in se iS1", s svojimi otroki. Imel je samo eno napako: bil je čedalje deb lejši in s tem je zapiral drugim razgled. Prav tako si je čevljar zamišljal vse kot pojav, ki ga la^ primeš z rokami; vse je bilo na moč preprosto. Kadarkoli} srečal svojega gospodarja, si je ogledal njegov trebuh in zaskrbi)®, skrivaj ugotavljal, da je mož čedalje debelejšL To je čudil dihanju grozečo nevarnost in zdelo se mu je, da ga bo debel naposled oropal še zraka. i, Neke pomladi se je končno zgodilo tisto, česar se je tako b^; Veletrgovec v mejah stare okolice ni več imel dovolj prosto! pred čevljarjevimi okenci je poganjala iz tal zadnja stena vis°1'v gosposke hiše. Zadnji košček zelene pokrajine je izginil bo \ Blankovemu koščku zrcala je stalo zdaj pet kuhinjskih oken steber. Toda poslopje je imelo to lastnost, da je njegova zadb^ stena prestrezala dopoldansko sonce in ga pošiljala zrcalu; r&z tega je dobil čevljar še pojem o petih poselskih sobah, če je b . eno izmed njihovih oken odprto toliko, da ga je bilo videti požarnim zidom. Takoj nato se je prikazala mesnata roka in sey po konu; prikazala se je in bliskovito izginila in za silo bi jo človek lahko zamenjal s soncem. . (Se nadaljuj«!