Il obertniMih in narodskih řečí Novice izhajajo v Lj ubij ani vsak teden dvakrat, nam Veljajo zacelo leto po posti ^ 4 fl., scer 3 fl., za pol leta safe teden dvakrat, nam- g=;<4n., scer dri., zapoileta» rec V sredo in saboto. j|u Odgovorni vrednik Janez IMeiwets. |j2fl. po posti, scer lfl.30kr.jj' Tečaj XI. sredo novembra 1853. List « \ Pravda med širokimi in ozkimi ogoni. Široki in ozki ogoni (kraji) so se enkrat hudo slim eni reći imaš prav; z vsim drugim pa da bos šel rakom žvižgat 5 5 ako ? mi je za res spèrli. Prepir pa so začeli ozki kraji, ker so vi dili, da jih pametni kmetovavci vsako leto bolj opu šajo in da bi utegnila v malo letih njim zadnja ura biti. Vès zelen od jeze zacnè eden izmed naj ož jih ogonov razkladati velike dobrote, ki jih nakla nico mar. Če je res dobra parst tako plitva, da se ni kakor ne da globokeje orati, morajo kraji ozki biti. Y tacih okoljšinah si kmetovavec za v i # i i # i i r a J I MM V ^ V AJL w JL M- M * 11 A M VI VB w V JL M II V/ Vi. 1/ M A V W V ^ |\ f I A JL JL 11 (A 11 JL IA- njajo ozki ogoni kmetovavcem, in tako je ropotal, da širokému ogonu ni bilo moć k besedi priti. Kmetje sami, ki so med njimi na grivi stali, so se zavzeli, res nemore drugac pomagati; tega ti ne tajim. Al na veliko njivah bi se dalo sćasoma, ne ma homa, več dobre parsti napraviti, ako bi se vsako ko so slišali tak šunder. samim ropotanjem leto enmalo globokeje oralo in se ve da tudi bolje gnojilo. Prijatel moj, iz zemlje se dá veliko nare diti. pa ne z rakovimi možgani, ampak z um dobil pravice kolikor se dragi IVU1IAU1 Ot/ H Ijllbi, IUUC gUVUll 111 11 11 IF 111 1 (1A1U £ I ť " 7 ' nam prednosti svoje; umni možje naj i poslušajo, ljiš; pri vsih druzih je ga vstavi široki ogon prijatel, ne bodeš hvali se nostjo. Kar si od tega govoril, da se voda lože ori T OlU * 1 Oil Ul\l U^UH - 11 V dl 1 Ot^ ----------CT ------7------------- tode govori mirno in razloži teka po ozkih ogonih, veljá le od prav mokrih zem v. .. v • ___;___• A____• U • ±__• " 1-----______________íwv njim gré razsodba, ne pa nama, ker kakor oni na to piškov izgovor, in tudi od mokrih njiv se da brez ozkih ogonov ta napaka redijo V tako sva Ze vem mu odgovori oz ogon da se šteješ med znajdence novih časov, kteri hočejo vse prekucniti, kar 5 ■■■■■■■■■■■je starega, pa ne bodal! Naši stari očetje so tako orali, in oni so že vedili zakaj. T Dragi brate! Nikar ne zabavljaj novim časom Bog je dal ljudém um, um pa ne ostaja terdovratno pri tem, kar je bilo, ampak misli in skuša, kako bi se bolje naredilo to, kar so otroci znajdli in vedili. Zakaj svét si moraš misliti, kakor člověka, ki zmiraj modřejší postaja, kakor bolj doraša in več skuša; na skušnje odpraviti, ako se večidel ne cez o ali 8 seznjev široke njive tako orjejo, da so kakor v kobelj zo rane v sredi naj višji in na vsako stran pa en malo viséče, da se preobilna vodav jamliče odteka, se po stranéh njive narediti dajo. Če le ozke ogone hvališ, da se na njih lože pleve, ti moram pač povedati, da se taložjaple tev grozno drago plačuje, ker na ozkih ogonih tretji del njive ni obsej an, tedaj tret j i del zguba zemlje nerodoviten leži. Kolina T enega člověka zida drug člověk takimi njivami je manj delà — praviš Al svoje skušnje in tako gré svét naprej. Kaj misliš, manj delà prizadenejo ozki ogoni le lenemu in da je pred sto leti kdo vedel, da je gips za de- ne marnému kmetu, kterega oranje le v tem ob teljša tako dober, kar dandanašnji vsak hlapec vé. stoji, da enmalo njivo razpraska, nepaizorje. Ako Pa kaj ti bom to dan! razkladal, kar je jasno Govori, zakaj se hvališ! 5 kot beli Ozki ogon začne svojo slavo razkladati rekoč: Na perste ti bomnaštel velik dobiček ozkih krajev. Kjer je e m 1 j plitva 5 da je mal se take njive tudi orale, kakor se njiva orati mora, bo več delà ž njimi, kakor s širokimi ogoni. Kar poslednjic ozkim ogonom v hvalo prikla da zrak lože po njih piše, jim zna pa tudi v tem takem je tudi merzlim ve daš biti, ker po i kaj bo kmet začel brez ozkih krajev? koliko škodo trovom in ponoćni zmerzlini bolj pot odperta. mu bo zraslo, če ne bo tište periša parsti ima 5 , ki jih skladal na kupce in ne bo oral ôzkih krajev? Iz vsega tega, prijatel vidiš y da ozki ogoni da AI ozki ogoni rjej nJ preobilne moče, ker po njih se voda lože odteka? Al se na tacih njivah ne dá plevél 1 pleti? Al ni s takimi njivami 5. Al ne vleče k 1 liko manj delà? govoriti, skoz take razore ? omolknul. so večidel le gotova škoda kmetovavcom, imajo pametni gospodarji prav, ako jih od leta do leta bolj opušajo, ker po njih toliko rodovitne zemlje v zgubo gré. Ozki ogon ni mogel na to nič veljavnega od m iz začetka tako jezičen je sedaj Odgovori velik dobiček če imaš kaj, na vse to. kih in spoznaj ogonov Kmetje pa, ki so poslušali to pravdo i SO St Res kar si mogel si pověda! ? in kakor v ■ ■ vsak zapomnili, kar je široki ogon v svojo hvalo go in rekli so: resnica je, da široki ogoni voril berač si tudi ti svojo mavho hvalil. Cuj sedaj, kaj so sploh bolji od ozkih. bom jez povedal. Pregled novih živinozdravniških skušinj za vsacega gospodarja imenitnih. (Dalje.) Molža množi mléko. Vsak gospodar vé ali saj imel vediti, da krava od dné do dné manj mléka dajè 9 ako se vime vselej do čist ega ne zmolze iu da nečimerna dekla zna tako popolnoma pokvariti dobro kravo. Včasih se primeri 9 da iz enega sesea ne nič mléka, če mlečne žlezice tište strani so se pride po kaki bolezni odpovedale molži 9 če se kaj tacega primeri 9 naj se ene tedne pred teletom tišti sesec po 4krat na dan molze, in krava bo po teletu iz tega eesca spet molzla, kakor iz vsih druzih. Kobile imajo včasih tako malo mléka, da žbč komaj živi pri njih. Vzr o ki tega zamorejo mnogoverstni biti in le po od pravi teh vzrokov pride spet mléko v vime. Vendar svetje Deueubourg, da se omenjena na paka odpravi, če se kobili dva dni zaporedoma bokal toplega mléka in ali 6 iotov janeža ali ki- meljna noter dá, zraven tega pa kuhani ovès,korenje in enaka tečna piča pokládá in žbč pridno sesati pusti. žbetom, ki nimajo maternega mléka, kuhajo V Belgii ječmen ali kruh, in ti kuhi pridevajo mléka s sterdjó. Drugi jih redé z olom (pivom) in mlékom, — 1 del 5 delov pa mléka. Spet se je od več mladih, eno ali dvé leti starih da so ola 9 9 telíc, in od dvéh tri mesce starih kobilic slišalo se mois ti dale, akoravno se niso bile breje. Lo patika (aloe) je imenitno pa nevarno zdravilo, ker v obilniši meri podana zraven driske rada napravi vnetje in snetje čev pri konjih. Hurford je skusii, da konjem drisko napraviti, se veliko manj lopatike po- 9 Zivinozdravnikom trebuje, ako se ravno toliko encijana (gentiana) pridene; Howell poterdi to in pravi, da ISkrat je skusii, da s 3 ali 4 kvinteljci (drahmami) lopatike, kteri je ravno toliko encijana pridjal, je ravno to opravil, kakor scer z 2 lotama same lopatike. Vendar je treba, da se konjem en dan pred otrobi namest druge piče dajo in tako pripravijo za ložji drisko. bo dobro vstreženo s to skušnjo. Zoper uši pri živini priporoča J. Wirth koreníno po dl es ka (colchicum), ktera se povsod lahko dobi. Ta korenina, ktera tudi teloh pri goveji živini dobro na-mestuje, se skuha in s to vodo se zrniva Orehovo perje zoper zastarano smoliko pri konjih priporoča Mathaei. On kuha orehovo perje, in dá to vodo smolikovim konjem pití, tudi pomoci njo, ki se konjem pokladajo za pičo ; med drnda v treh dnéh je ozdravil zastarano smoliko. usiva živina. v z otrob e gim pravi, ProfesorHertwig, slaven in resnicoljuben živinozdrav-nik, poterdi moč orehovega perja v vsih zastaranih na-hodih, smolikah, kevžihih, pri oslabljenem želodcu. Molzne in če le dolgo krave pa po orehovi vodi ob mléko pridejo orehovo vodo pijó, dlaka z njih gré. (Konec sledí.) 9 Ozir po doraacíi Stara obleka Gorencov Primerjati domače reci i kakor so kdaj bile temi kakor so danj 9 S cas 9 je kavno vsacemu mi- I tako slečemu člověku. Clovek v takih primerah gled rekoč v sercalo preteklega časa. Naj pokaze sledeči nice okolí in na Gorenskem; vidili bomo silne pre popis obleko starega Krajnca in stare Kraj Ljubljane Izmed možkih oblek omenim naj pervo pado vanskih sukinj, z živo barvano rudečo podlogo pod 9 sitih. Suknjici (pruštohi), ki so bili za vsakdan is belega mezlana, za praznike pa iz zelenega ali pla-vega sukna, so bile spredaj z rudečim ali svetloplavim in kosmatim kolomanom podšiti, kar je prav lepo stalo, če so bili razpeti; sicer so se pa nakrižem s svetlimi gumb i (knofi) zapenjali. Zepi so bili pri obéh platéh na zu-nanjo stran. Pod suknjičem je bil pod le klič (ali spodnji prustoh), iz škerlata s plavim ali zelenim svilnatim trakom obrobljen, in se je tudi s svetlimi gumbi od spredaj stikama ali pa naskrižem zapenjal. Suknja, suknjič, podleklic in srajca, vseje bilo s kratkim koljerjem; vrat so pa od zadej nekoliko daljsi lasje pokrivali. Hla-čarji so bili široki, zeleni spřed in zad s križci prešiti. Srajca je imela rokave po kumerš ali pumaras ali z nabranimi rokavi, nektera tudi z rivcom 9 to je 9 ni bila dolga in široka za pestjo nabrana. Cez pas je prišla pinta ali opasica iz šalona, plava ali rudeča. Od začetka je bila ta opasica iz vec konopov ali štrikov, ki so bili eden zraven druzega kako ragušo široki. Hlače so bile kratke iz mezlana ali jerhovne, za vsakdan tudi černe pertnene. V žepi je bil nož z vilicami v nožnicah. Pri stranéh na stegnih so bili tudi žepi. Ker so bile hlače kratke, so v nekterih krajih nosili škorne, ki so bile čez meča na goljufih z olišpanimi usnjatimi preve-zami privezane, pod prevezami so bile zavihane, naj- pred doli in potlej spet gori, da je zunanja černa stran kacih pet perstov široko kot kapa na verhi golen stala. Kjer niso škorn nosili, so irneli plave goljeuke in čevlje. Za na glavo so bili klobuki s širokimi kraji in nizkimi okroglirai štulami. Kraji so bili s pertonkami k štuli privezani, da niso doli viseli. Kape so bile iz lesičjih kož ali kuniue (madrovine); spodnji del je bil kviško privi- han, da je kosmatíua od zun aj stala, ali pa se v mraza doli na ušesa spustila. Za zimo so bile nekoliko veči iu viši kape, imenovane kučme, iz černih ovčjih kož 9 kosmatina je bila od zunaj obernjena. Kučme so se ravno tako ob hudem mrazu čez ušesa spušale. Ženske so nosile černe suknje s svilnatim trakom obrobljene. Pozimi tudi dolge kožuhe. Pod suknjo ali pod kožuh je prišlo krilo ali mezlanka z d ri co m m o > kar je še semtertje ugledati. Spredaj je bila pregača ali birtoh, za delavnike pertnena plava zbe-limi pikami ali rožcami, za praznike iz šalona. Ošpe-telj je bil na persih nabran, in z okinčanimi bucikarai spet. Rut nekdaj ženske niso nosile za vratom, kakor to še zdaj okoli Metlike ni v navadi. Pod mezlanko ali rašom je bil interfat. Na nogi so bile škorne iz beloustrojenega mehkega usinja s černim ali zelenim usnjatim pascom nad stopali. Namest škorn so bile včasi rudeče goljenke in čevlji z visocimi podpetnicami, kar se tudi okoli Metlike še najde. Pod persi je bil belo ali tudi s srebrom kovan ali pa černusnjat, pri premož-nišik tudi srebern pas. Od pasa pri strani je visil na dolgim jermenu nož na zaperco. Na z bucikami na sprednjih voglih kviško perpeta. Navadni so bili tudi pun ti ki, parte, šapli, s kunjo kosmatino opramane černe kape, č e pi c e (avbe), zavijaće,ki so še zdaj v Bledu in Bohinju v navadi. Parte in šapli so bili li za device. glavi je bila peca Ozir po svetu Kako nekteri lndianski narodi v Austrálii mertve pokopujejo. Otroke pod štirimi leti še le o nekterih mescih po membe novega casa v njem. Mično bilo drugi pisatelji iz druzih slovenskih krajev, ki so se v obleki ako bi tudi njih smerti pokopujejo; malega merliča nosi mati skerbn spod ite^-a po dnevi štuparamo, ponoći ga ma za tako premenili kakor ti, popisali staro narodsko obleko lavje 9 in še le ko se je vès v mumijo posušil 9 S» po koplejo ali v kako duplíno votlega drevesa polože. Vse merliče pokopujejo tako, da so z glavo proti sonč Jezikoslovna đrobtinčica nema zahodu obernjeni; na grob skočita potem dva iz Castitemu gosp. Kobetu na njegovo vprašanje v žlahte rajncega, se v zuamnje naj veči žalosti zgrabita „Novícah" oznanim; da na Stajarskem je beseda dež- & M U V V I MJI1V v V« 4 W ▼ «iM^ Hl CJJ ^ www® v^v« —' ^ • ^ ; j V - za lase, ter se neusmiljeno vlečeta in tergata semtertje. mati in degati, zanken, se običajna (navadna); pri ki pridejo mertvi na svet in prav mlade otroke ime sosebno po Kranskem živečih rodovín Dežman je . . • ^ t 1 1 V m mmm • « Take navadno sožgó. Nekteri narodi izkoplejo svoje merliče čez več let in njih kosti sožgejo. Tam pa tam tudi merliče v znamnje naj večjega spoštovanja posušijo in jih potem obesijo na drevesa. cisto slovensko. Davorin Terstenjak. Novičar iz slavenskih krajev Vraže napravijo grozovitne hudobije. V Kamalez-u v Pirenejskih gorah je imela žena bolezin, ki je nikakoršni pomočki niso mogli ozdraviti. V svoji nespameti zacoe misliti, da ji je zacoprano. Obdolži neko ubogo osemdeset let staro ženo, in to pe-klensko vražo svojemu možu razodene, kteri ji je precej verjel, in rekel, da se mora copernica s terpeženjem prisiliti, da bo Iz Gradca. Z veseljem smo brali v letopisu Šta- jarske dnarne hrauilnice (Sparkasse), kako lepo vodstvo te hranilnice obraća ostanjke hranilničnega pre-moženja. V spomin srečne otetbe cesarjevega življenja je namrec določila hranilnica 16.000 za dobrotljive namene, od kterih je namenila 1000 £1. za potrebe neke uboge cerkve, 3000 fl. za podporo verlih rojakov, 12.000 fl. pa za darila pridnim in poštenim poslom; te o d d el a 1 a.-Zaguljeni moz pokliče ubogo ženo v svojo hišo. Ona nič hudega ne misli, in neute- gama pride. Zaslepljeni divjak pa vrata zaklene jo za vrat zgrabi in kriči nad njo: ,.Ti si moji ženi pogodila J) t kar naravnost ji oddélaj!" Prestrašena žena pri vsih Svetnikih terdi, da je nedolžna in da ne zná bolnikov ozdravljati. Pa vse zastonj; dédec ji pokaže butarosuhe s te m-le bomo peč razbelili, in dařila se bojo razdelile v 6 letih. Dotočivši ta lepi zne-sek naj boljim poslom v dařilo, je vodstvo omenjene hranilnice reklo 9 da namen hranilnice ni prihranjenih ostanj-kov na kùp spravljati, ampak kar ostane čez vse stroš-ke , razdeliti za dobre namene; nikamur drugam pa se je večidel nabral iz shranovanega dnarja ta dnar, ki se hoste in rece: „Vidis, če se boš še branila in prošuje niso zdale nič; peč je te živo zaprem va-njo". Vse solze poslov, ne more bolje oberniti, kakor če se spet takim poslom podari, ki lepo in pošteno služijo, da si kaj pri-hranijo za svoje stare dní, drugi pa spodbadajo k lepi bila razbeljena. Trinog popade ženo, ki se je strašno branila in zvijala, in jo potiska z nogami naprej v peč. Ker je pa le pol trupla obnaši, pridnosti in srečne gospodarstva. poštenosti, ktera je toliko vazna za s Ter sta 28. oktobra 1853. Přiměřilo se je, v peč šlo, sirota grozovitno rjula, in vender bolni ženi da P"dem iz Tersta v Reko, priljudno in kaj prije too ni bilo celo nič odděláno, kakor je slepec mislil; vun potegnil, ter jo z glavo naprej v peč soval. jo je Kri- čaoje íerpežeoe je bilo zdaj tako strašno, in s toliko obupnostjo se je borila, da jo je trinog poslednjic izpu-etil in ji vrata odperl. Komaj da je se sôpla; glava je bila le do razbeljenega pečnega žréla ali žepna prišla V groznih bolečinah je ne > noge so bile vse ozgane. V se mesto. Od zadej ga obdajajo prijazni grici, na kterih zelení oljka in zorijo sladké smokve, in za temi stermí pečevje nerodovitnega Krasa; spodej gledaš sinje morje z otokoma Kerk in Cres. Menil sim za gotovo po tem, kar sem vedno bral in čul, da se tukaj govori le ilirsko in laško; ali kako sem se čudil, ko sem čul ljudi se večidel slovensko pogovarjati. Opazil sim, da se no- v « srečna starka vender še távala do srenje Pujo k svoji ter do Reke P°vsod cisto slovensko govori, kakor sploh ^ ^ tr tr i i i • 1 • f i t ti • i • # « « i zlahti. Strah je, jo pog ledati; vender še govori, in vse na Krasu, in le ljudje 9 ki so prihajali iz jugovshodue na tanko pripoveduje, kako je bila terpinčena. Umerla je po silnih bolečinah. Hudobnež je bil pravici izročen. po ilirsko kramljali. Slovenci! tudi med nami se najde marsikaj i strani, so bolj Ker imam že ravno besedo „Kras" na jeziku, naj mi bo dovoljeno omeniti hvalevrednega prizadevanja gosp. ali ne veste, da so v pervi božji zapovedi prepovedane? Velika hudobija, preklinjanje zoper Božjo mogočnost je, kdor ljudém pripisuje točo, bolezni in Laufer-a, vradnika tukajšnega mestnega poglavarstva, pozvediti natoro, bogastvo in čuda čudapolnega Krasa. drug » nesreće i tišti Omenjeni gospod, ki je vse votline po Krasu posebno Kakosne zapopadke more od vsigamogočnosti Božj imeti, kdor misli, da stare babele smejo v njegovo vlado segati Trebiško marljivo obiskoval in kaj krasno obrisal 9 SI je > ali kdor si bodi napravil zbirko raznih kamnín, okamnín in nakapnín ne le iz podzemeljskih jam, ampak tudi iz poveršja Krasa, Đrobtinčica življenja Moja hiša moja sloboda. Gostila je lesica ježa podnevi, zvečer pa ga vstav-Ijala, naj ostane pri njej čez noč; ali on se je kratil go-vorivši, da gré raji domů. Ko se oprosti z lesico in se napoti na dom, gré lesica izdeleč kradoma za njim, da vidi kakošna je ta njegova hiša, po kterej on toliko hre- in pravi, da se morebiti nikjer na svetu toliko razlicnih sort kamnja ne dobi, kakor tukaj; ima jih, ki jih ne pozná ne on in nobeden kamnoslovec, kteremu jih je po-kazal; še le přetekli teden je zapazil novo posebno lepo blizo železnice; najdel je vsake sorte Primorska de 9 peni m nece pri njej v njeni lepi pećini ostati čez noč. Pridsi jež do ene klade, zavleče se pod njo v bukovo listje, pa se iztegne kolikor je dolg in širok, rekoč: „Moja hiša , moja sloboda". Človek! bodi do cloveka toliko člověčin, da tudi tvoj bližnji z jezem toisto v resnici rêci zamore. Saj že tako zveš od njega več ko je prav. in dobro marmelíno marmelja od belega noter do černega zela, pravi on, ima silno bogastvo v naročju Krasa gotovo se bodo odperli pred ali pozneje marmeljnovi lomi, ki bodo prinašali velik dobiček prebivavcem. Tudi z burjo se je pridno pečal, nje moč večkrat meril in več imenitnih računov dogotovil. Od Gutštajna na Koroskem. Strašen požar je 26. t. m. ob 3. uri zjutrej naš terg obiskal in 16 hišspri-hišjem vred vpepélil. Ker je mnogo živine in včs pridelk pokončal, je teržane, ki so že poprej velike siro-mašine hirali, vhudohudo, zares usmiljenja vredno nesrećo pahnil. Ako bi ne bili neki uradniki bližnjih Pre-valskih fužin z več delavci in z brizglo nagloma na pomoč prihiteli, lahko bi bil včs terg z 79 hišami pogo rel. Hvala jim za njih veliko pomoc t Na Koroškem imajo nevarno navado, skorej celo noč mlatiti ; pri tej prilozoosti na gumni vdariti hotla; na to so Turki iz terdnjave Isakša na Ruse se govori hado streljati začeli, Rusi pa na terdnjavo; od Rusov so zapalili in tolikšen „joj" napravili. Al tista dva je padei poveljnik brodovja z 3 oficirji in 12 mornarji, možáka, ki sta nedavnej pred ognjem ponočnemu ču- 50 je ranjenih ; v terdujavi turški pa se je hud oginj vnel. va ju y ki uro napoveduje, velela, da je ze dosti ako le kliče: „Meine Herren der Hammer hat .... und Frauen, lasst each sagen Uhr ? Dunajski vradni časnik zagotovlja po zanesljivi izvedbi, da rusovske barke niso hotle siloma č e z Donavo iti, am- or » eschlagen", bota morebiti pak da so se le peljale po Donavi, în ko ao blizo terd sedaj spoznala, da čuvajev přístavek: „naj nas Bog njave Isakše prišle, se je začel bojni strel. Kakor Turki ognja varje itd." ni ravno nepotreben přístavek? 2-------u---— —-----—s Cvetko. Iz Ljubljane. „Koledarček slovenski za leto 1854" in Rusi neprenehoma vse svoje žile napenjajo, uni kar nar več armade na noge spraviti, ti pa silne čete proti Đonavi iz Rusovskega pretirati, ravno tako iskreno si vse- bo te dni dogotovljen. v Slovenska slovnica s kratkim ekoz prizadevajo druge vladařstva, pomiriti Turka in pregledom slovenskega slovstva ter z malim ćirilskim s lagoliškim berilom za Slovence", ki jo je spisal ne Rusa, in za gotovo se slisi, da je 21. oktobra od sul tana Omer-pašatu ukaz došel, se ene dní od vtrudljivi gosp. Janez Janežič v Celovcu, nam je ložiti začetek vojske. Car Miklavž je nek pri volji sam ravno došla. osnovi ojeni bomo drugikrat govorili; se eno besedo s sultanom govoriti, in če se turska vlada danes v priporočilo njeno le to iz „predgovora a posna vdá ti carovi ponudbi, se bo vernila rusovska armada memo, da jo je gosp. izdatelj po naj boljih slovniških delih sostavil in da sta jo preslavna slovničarja Mi- ni ego v berž iz turskih dežel domů. Ker sta sultan in pervi minister miroljubna, in ker sta jima angležke in klosič in Metelko v rokopisu pregledala. Kar slov- francozke barke zoper bojno sílo divána sedaj na pomoč, nici ti v se posebno vrednost daje, je dodajk zgodo bi se utegnila mima po°- VI nv jjvauMHU »ivuuuoi uujis, J V uuuajR „o^uuv" v ---O---- ------- vine slovenskega slovstva" in pa „abecede ćirilske Cernogorskemu se je © odba loze zgotoviti. Knezu nek iz Rusovskega pisalo. da ima pomagati, ako bi k „sveti" vojski ute cr » nilo priti. Od druge in glagoliske s s ta r oslo vensk im berilom; da se bravci tudi s starim pravopisom soznanijo. 182 straní straní pa se slisi, da mogočni Cerkeski glavár Šamyl obsegajoča knjiga je v Haase-ovi tiskarnici v Pragi pre- je svojo armado v podporo Turkom tako postavil, daje krasno natisnjena. Slisi se, da bo hrovaška Novičar iz mnogih krajev s turškimi barkami v zvezi. železnica od Zidanega mosta noter do Zagreba o 18 mescih popolnoma dodelana, ker bo zdej tudi en dodělali železnico ćez . . Turšica, pšenica in ovès se smejo po viksem do 11 del tistih dolavcev jo delal, ki so Semering. V Parizu je vlada ukazala, da kakor voljenju noter do konca tega leta brez cola v bene- mesarji vpričo kupca o dva gaj o meso, tako imajo od ěke in lombarške dežele voziti. Ker tudi na Horva 16. t. m. tudi peki ravnati. ěkem zdravnikov sila pomanjkuje, je presvitli cesar do- je do 29. t, m. odložen. Deržavni zbor angležki Velika razstava blaga in volil 3 stipendije po 300 il. za učence dohtarstva, 1 šti- vsakoverstnih obe rt nij skih izdelkov v Pa-pendijo z 200 fl. za dchtarja ali ranocelnika, ki se hoče rizu je za leto 1855 že oklicana. Fabrikantom, obert- živinozdravništva izučiti, 6 štipendij po 80 fl. za po- nikom in rokodelcom vsih dežel našega cesarstva, ki rodničarce (babice), in 4 štipendije po 150 fl. za učence bojo v Parižko razstavo kaj poslali in tako skusili svoje ranocelstva; tudi potnina se jim bo povernila; po na- blago tudi po Francozkem razglasiti in morebiti nove svetu banske vlade bo c. k. ministerstvo nauka take kupčijske pota si odpreti, bo dovoljeno, za razstavo na- učence izvolilo. — Za deželne potrebe in za potrebe menjeno in od domače kupčijske in obertnijske zbornice gruntne odveze se bo za leto 1854 od vsacega gol- za razstavo tudi vredno spoznano blago brez plačila dinarja naravnih davkev pobíralo v spodnji Austrii 15 na cesarske železnice nakladati. — Po vec časnikih se krajc. v zgornji Austrii 19 kr., na Salcburškem 18 kr., bere, kako dobro je listje praprota za nabasati po na Štajarskem 18 kr., na Koroškem 15 kr., na Krajn- stelje, stole in počivala ž skem 14y2 kr., v Istrii 14 kr., na Goriškem 14 kr., več let lepo mehko in se stenice in drug njim ; hvali se zato. ker ostane merčes va-nj na Tiroljskem 9 kr., na Ceskem 12 kr., na Marskem ne vgnjezdi, — listje se pa s praprota v jeseni smuce* 10 kr., na Šlezkem 12 kr., v Galicii 15 kr., v Buko- ko ni več zeleno, ampak na štibljah veniti začue ; ta- vini 11 kr., v Dalmacii 9 kr., na n gerskem po raz- krat tudi nima več zopernega duha. ličnosti krajev od 13y2 do 15 kr., na Erdeljskem 11 kr., na Horvaškem in v Slavonii 14 kr., v Vojvodini ÍO1/^, na Lombarškem 3y2, na Beneškem 5 kr. — Sta-jarsko bo po novi osnovi imelo 59 c. k. okrajnih go- Solnce in deklè # gposk • v pri kterih bode politična vradnija sklenjena s s od nisko, 5 okrajnih gospósk pa bo opravljalo le v# Cl sto politične reci. 26. oktobra je gosp. dr. Mikio sic, za tekoče šolsko leto izvoljeni rector magnifions Đunajskega vseučiliša, novo častno opravilo nastopil; o nastopu pred slovesnim zborom je krepko govoril „o začetku , namenu in visoki pomembi jezikoslovja". — Ze-. leznica čez goro Semering je dosihmal nek že 15 mi- (Narodna serbska poslovenjena). Deklica se proti solncu hvali: „Světlo solnce! lepša sem od tebe, Lepša tud od mesca, brata tvoj'ga." To'je solncu silno težko bilo, Pred Boga je ono tožbo dalo: Kaj začeti z vragovim dekletom?" ne maraj , solnce, dete moje V) Nic ? lionov in 114.480 stroškov prizadjala. Okoli Ja gra na Ogerskem je mošt tako po ceni, da se vedro po 40 krajc. prodaja ; tu in tam bi se ga radi znebili, Dekle bova lahko vkrotila. Ti posijaj , lice ji ogori, Jez ji hocem hudo tašco dati, Tak jo lahko bova vkrotila." S tim se solnce je zadovolilo. zato so ga nastavili ker jim sodov manjka, kolikor ga kdo v eni uri spiti hoče. po gro su, Iz Turškega so prišle zadnje dni sledeče novice: Po telegrafnem na-znanilu iz Pariza sta 2 rusovska parobroda z 8 top-ničarskimi barkami 23. oktobra siloma čez Đonavo Popravek Přiměřilo se je, da sta dva lista „Novic" zaznamovana s številko 87: naj častiti prejemniki „N ki konec leta liste vezati daj o , blagovolj napravjj na list od 20. oktob vilko 86