Stev. 12 VTMu. v srtdott. itnuaria HM. Letnm ial. Izhaja vsak tuđi ob nedeljah in prazniklk, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. FranCiiki AiiŠkeea It 20, I. nadstr. — Val dopisi naj se potiljajo uredništvu lista. Nefrankirtn« pisma se ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsor«i| lista .Edinosf. — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega 6L 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za cdo leto.......K 24.— Za pol teta ...».............IX— za tri mesece................. <>•-— e i nedeljsko izdajo za celo leta :'...... 5.20 ki pot leta ......................2.60 Ptsaaeiae številke .Edinosti* se prodajajo pa f vlnar)er. zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se računao na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih z*> ..............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . 2— MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema InserataL oddelek .EdinosK*. Narofcnft* ta reklamacije se pofiljajo upravi lista. Plačuje se isk!jy{no I* opravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Pr-mHBrs AsiŠkega ŠL 20. — Poitnohranilnični račun SL 84J .a=>l MM nolno^ili UosođKo'j. Balkansko bojišče. — Lovčen v naših rokah. 26 težkih topov uplenjenih. Gorski greben zavzet po tridnevnili hudih bojih in naporih. Crnogorci vrženi včeraj tudi pri Beranah, ki smo jih zasedli. Pri Peci izkopanih zopet 13 srbskili topov. Rusko bojišče. — Včeraj na besarabski in gališki fronti mir. Od danes zjutraj novi brezuspešni srditi napadi sovražnika na bukovinski meji. Italijansko bojišče. — Položaj je neiz-premenjen. Napadi italijanskih letal na južnem Tirolskem. Zapadno bojišče. — Sovražni napadi pri Massigesu odbiti. Sestreljena sovražna letala. Turška bojišča. — Turški plen pri Sed-dil Bahru. — Pri Kuteiamari izpadi obkoljenih Angležev krvavo odbiti. Na kavkaski fronti nič novega. — Boj med »Goe-benoms in »Imperatrico Marijo^ v Črnem morju. Balkonsko bolttte. DUNAJ, II. (Kor.) Uradno se objavlja: II. januarja 1916, opoldne. Lovčen je zavzet. — Po tridnevnih hudih bojih so naše čete vsled krasnega skupnega delovanja s težko artiljerijo in vojno mornarico strle srditi odpor sovražnika in premagale ogromne težkoče zimskega kraškega gorovja, ki je bilo kakor zidovje, dvigajoče se 1700 m iz morja, že dolga leta pripravljeno za obrambo. Plen obstoja iz 26 topov, med njimi dva 12 cm, dva 15 cm moderna možnarja in dva 24 cm možnarja, kakor tudi Iz municije, pušk, zalog živil in oblek. Del topov je nepokvarjen in se jih poslužujemo proti sovražniku. Na severovzhodu Cr-negore je bi! sovražnik, ki se je včeraj tik pred Beraaami zopet postavil v bran, vržen. Kraj in obvladujoče višine južno odtod so v naši posesti. Vsled naglega nastopa smo preprečili, da bi goreči most čez Lim popolnoma zgorel. Pri Peči smo zopet izkopali 13 srbskih topov z mnogo municije. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. januarja 1916. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RIM, 10. (Kor.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledeče uradno poročilo s Cetinja: Dne 7. januarja je bil na severni fronti srdit topovski boj. Na vzhodni fronti, pri Lepencu (4 km severno Mojkovca), smo prešli v ofenzivo. V krvavem boju se je sovražnik srdito upiral. Mnoge postojanke so večkrat menjale posestnike. Naše izgube so bile občutne, one sovražnika težke. V smeri Rožaia je sovražnik energično napadel in zasedel s številno močnejšimi silami Turjak, 9 km severoza-padno Rožaja. Naše sile so se umaknile lia levi breg Lesnice. V smeri Peč - Rugova (12 km severozapadno Peči) je izvršil sovražnik srdit napad, a je bil odbit. Na zapadni fronti je obstreljeval sovražnik z vseh utrdb Kotora in z eno kri-žarko srdito naše postojanke, ne da bi Izvršil pehotne napade. Dne 9. januarja ob X> zjutraj je napadel sovražnik na vsej fronti. Prevoz avstrijskih ujetnikov iz Srbiie v Francijo. MARSEILLE, 11. (Kor.) Parnik »Sinai* ie prispel iz Soluna semkaj. Pripeljal je 1.500 avstrijskih ujetnikov, ki so jih uieli Srbi. ______ O aretacijah na otoku Mitilene. RIM, 10. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten o aretacijah na otoku Mitilene sledeče: Skupno število aretiranih znaša 13 grških podanikov. Grška vlada je protestirala v Parizu in Londonu proti kršenju nevtralnosti in suverenosti Grške in je zahtevala izpustitev aretiranih. Pred izvršitvijo aretacij je bilo izkrcanih na o-toku okoli 800 francoskih in angleških vojakov, ki so obkolili stanovanja aretiranih. Ko sta se Grka Courtgis in Vardo-pulos poskušala upirati in zagrozila, da bosta iz oken streljala na vojake, jima je angleški oficir naznanil, da bo dal razstreliti hišo, nakar sta se oba predala. Angleški poslanik v Atenah je izjavil žurna-listom, da so aretacije utemeljene z vojaškimi zahtevami. Nevtralnost in suverenost Grške s tem ni kršena. Minister PalKou o Bolgarski. V sobotnem j Berliner Tageblattu* je bolgarski minister za javna dela. Petkov, zastopnik stambulovske stranke v bolgarskem ministrstvu, priobčil pod naslovom Veliko leto Bolgarske« naslednji članek, pisan v Sofiji ob novem letu 1916. M inister Petkov piše: > V sedaj poteklem letu 1915. se je popravila velika krivica, ki se je leta 1913. zgodila hrabremu bolgarskemu narodu. Oropali so tedaj Bolgarsko sadov, ki so si jih njeni junaški sinovi s svojo močjo in svojo krvjo priborili na polju časti. Toda pravica je zopet vstala, Bolgarska je zopet dobila, za kar so jo oropali. Dasi ravno je Bolgarska v tej veliki epopeji s svojo pametjo in svojim političnim taktom, s katerim je uporabila pravi trenutek, da je posegla v krvavi svetovni boj, presenetila svet in je, ko je posegla vmes, približala to strašno vojno koncu — in sicer v prid centralnima vlastima, ki s:o jej edini zagotovili uresničenje njenih idealov —, in dasiravno je bolgarski narod na polju časti podal najboljše dokaze svojih vojaških vrlin, svoje hrabrosti in vztrajnosti, vendar Bolgarska ne pozabi nikdar, da je dolžna zahvalo za svoje uspehe neprecenljivi militarični, moralni in materijalni pomoči svojih zaveznikov — Nemcev, Avstrijcev in Ogrov ter Turkov. Danes, jutri in v vseh časih bo Bolgarska vračala te usluge s hvaležnostjo. Od svojega petnajstega leta se borim za svobodo in pravice svojega naroda. Bil sem priča veliko izprememb v svetu, nisem pa verjel, da doživim, kar sem videl tekom zadnjega boja, ki ga je bil bolgarski narod za svoje zedinjenje: da bi Rusija, naša nekdanja nesebična osvobodi-teljica, bombardirala irebranjena bolgarska mesta in streljala nedolžno bolgarsko ljudstvo, kakor se je zgodilo v Varni. In videli smo tudi, da so narodi, ki nastopajo kot oznanjevalci velikih idej o svobodi, enakosti in bratstvu, iz daljnih krajev pošiljali svoje vojake, da bi se bojevali z Bolgarji. ker so ti Bolgar ji hoteli s svojo lastno krvjo priboriti svobodo, enakost in bratstvo svojih podjarmljenih bratov v Macedoniji in Srbiji in kaznovati nezvestega in roparskega soseda. Hrabra bolgarska vojska je del macedonskih polj pokrila z mrtvimi trupli francoskih in angleških vojakov in prepodila one, ki so ostali živi, z bo'garskega ozemlja. Grobovi teh tujcev bodo za večne čase spominjali bodoče bolgarske rodove, kako sta ravnala' ta takoimenovana svobodoljubna velika naroda —Francozi in Angleži — in to ob času. ko je bolgarski narod bil sveto vojno za svoje združenje, za svobodo in človeške pravice svojih, po srbskem plemenu podjarmljenih bratov. Ali pride kedaj čas, ko bodo potomci današnjih Rusov, Francozov in Angležev obsojali in grajali ravnanje svojih dedov napram majhnemu in po njih po krivem obdolženemu narodu? Ali se bodo sramovali dejanj teh pradedov? Leto 1915. je še jasneje pokazalo veliko moralično in materijalno moč nemškega naroda in tudi vzroke, po katerih je nemški narod tako močan in mogočen. Zeleč svojim rojakom in sodržavljanom, da dosežejo tako silo in moč, kakor jo ima nemški narod, jim živo svetujem, naj proučujejo Nemce, jih posnemajo in se prizadevajo, da nikdar ne izgube njih prijateljstva. To je bila oporoka velikega bolgarskega domoljuba in državnika Štefana Stambulovega. Kot njegovi zvesti pristaši in sodelavci smo sledili njegovim idejam ni načelom in smo jih izvajali. Temu in samo temu se ima zahvaliti bolgarski narod za veličino, ki jo je dosegel leta 1915. Naj vedo naši zavezniki, da je Bolgar pošten, zvest in odkritosrčen prijatelj in zaveznik. Bolgar je poljedelec, ljubi svojo grudo ter ji je vdan, obdeluje jo in orje pridno, samo za nje obrambo se bori hrabro. Doma je miren in dela, toda v boju za obrambo svojih pravic in svobode je močan kot lev. Če se ne bori, je sočuten, prizanesljiv in uslužen, celo napram svojim najhujšim sovražnikom. Moralen je in zelo vdan svoji rodbini. Ne laska se rad, je pa odkritosrčen. V dokaz vsega tega n«orem navesti veliko primerov iz življenja Bolgarjev tekom vojen leta 1912., 1913. in 1915. Ponosen sem. da sem sin tega junaškega naroda, in še ponosnejši morajo biti voditelji njegove usode, ki razumejo ta narod in ga vodijo pametno. Car Ferdinand pozna dobro svoj r.arod in zna uporabljati njegove dragocene lastnosti. Posledica tega so leta 1915. doseženi uspehi. Car Bolgarjev se je edino Ie motil v namenih ruske diplomacije napram Bolgarski in idealom njenega naroda. Toda car Ferdinand ni ravnal tako, kakor ie srbski kralj Peter, ki se je v svoji slepi veri v rusko diplomacijo in ruskega carja vse do zadnjega držal Pašiča, kakor slepec palice, dokler ni izgubil svoje države in svoje krone. Nasprotno, kakor hitro se je car Ferdinand prepričal sam in dovedel svoj narod tako daleč, da je videl s svojimi lastnimi očmi, kako zlo sta mu zadala ruska diplomacija in ruski car, — ko je spoznal, da sta dovolila sovražnikom Bolgarske in jim prigovarjala celo, naj ople-nijo bolgarski narod in ga ponižajo, je hitro pokazal svojemu narodu pravo pot in je postavil na čelo vlade ljudi, ki so bili globoko prepričani, da je sedanja pot edina rešilna pot za Biolgarsko, bolgarski narod in narodno dinastijo. To so bili zastopniki liberalne stranke z dr. V. Radosla-vovim na čelu, ki so že 23. junija 1. 1913. v pismu na carja poudarjali nevarnost, ki bi morala nastati za deželo in krono, če se politika Bolgarske kolikor mogoče hitro ne izpremeni v prid centralnima vlastima. Ministrstvo liberalnega udruženja pod vodstvom dr. V. Radoslavovega je 4. julija 1. 1913. p. st. prevzelo vlado, ne da bi vladalo, temveč da bi rešilo Bolgarsko in krono carja Ferdinanda. Vlada dr. V. Radoslavovega ni imela na razpolago materijalnih sredstev, s katerimi bi mogla podpirati novi kurz politike, ker so tedaj Bolgarsko napadle vseh strani sovražne armade in je bila bolgarska vojska že utrujena, slabo po-veljevana in demoralizirana. Armada ni predstavljala nikakršne moči več, na katero bi se bila mogla opirati nova vlada. Poleg tega pa je tudi znano, kako težko rešljivo nalogo so v začetku julija leta 1913. sprejeli zastopniki liberalnih strank na Bolgarskem. Na svoji strani so imeli: globoko vero v jasno pamet svojega naroda, neomajno vero v pravičnost in svetost stvari, za katero so se zastavili, svojo pripravljenost, da se žrtvujejo za blaginjo naroda in domovine, in končno trdno vero, da jim centralni vlasti — Nemčija in AvstrO - Ogrska — ne odrečete moralne in materijalne podpore v njihovem boju. Bolgarskim vladalcem. opirajočim se izključno na ta moralna sredstva za voditev svoje politike in rešitev tako težkega vprašanja, se je posrečilo z božjo pomočjo, da so s svojim političnim taktom in svojim znanjem, s polnim zaupanjem in sodelovanjem carja Ferdinanda ter z neprecenljivo moralno in materijalno pomočjo centralnih vlasti, kakor tudi s pametnim sporazumom s Turčijo, po le 28mesečnem koristnem delu ne samo obvarovali domovino in krono carja Ferdinanda, temveč tudi dvignili Bolgarsko na stopnjo in jo oslavili, kakor vladal-ci niso pričakovali niti sami. Danes je Macedonija svobodna in vsi Bolgarji, ki so se nahajali pod srbskim jarmom, so združeni, in zakleti sovražnik bolgarskega naroda, Srbija, je uničen. Zato bodo na Bolgarskem narod, car, vladalci in vojska vedno smatrali leto 1915. za najsrečnejše v svojem državnem in družabnem življenju. Poslavljajoč se zadovoljno, veselo in srečno od leta, ki jim je prineslo toliko dobrot so pošiljali s pogledi, obrnjenimi proti nebu, vroče in iskrene molitve k Vsemogočnemu, naj bi s svojo vsemogočno stvarniško roko podpiral Bolgarsko in njene zaveznike v vseh njihovih podjetjih tudi v letu 1916., da bi tako mogli srečno končati pričeto veliko delo.« Rusko bojišče. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja : 11. januarja 1916, opoldne. Včeraj je bilo raz ven običajnih topovskih bojev na besarabski fronti in v vzhodni Galiciji mirno. Od danes zjutraj Izvršuje sovražnik po srditem topovskem ognju znova brezuspešne napade proli o-zemlju Toporovce - Raranče. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. januarja 1916. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. I avstiljsMa-Halijenskega tole. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. januarja 1916, opoldne. Položaj je neizpremenjen. Na južnem Tirolskem se je pojavilo nad dolino Adiže II italijanskih letalcev, ki so metali na več mestih bombe, a brez uspeha. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Napad italijanskega letalskega bro-dovia na južno Tirolsko. DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Italijansko letalsko brodovje, ki je omenja današnje opoldansko uradno poročilo, je obstojalo iz velikega bojnega letala in deset drugih letal. Zračno brodovje je letelo po adiški dolini navzgor. V odvračevalnem ognju naših postojank pa so se vrnila vsa. Samo eno letalo je dospelo do Tridenta, kjer je vrglo nekaj bomb ter uničilo pri tem neki nevprezen voz. škode. Sicer pa ni napr; Poročilo Cflđorne. DlJNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 8. januarja: Na vsej fronti traja živahno artiljerijsko delovanje. V gorovju ovira slabo vreme delovanje pehote. Vkljub temu pa je prišlo do nekaterih podjetij majhnih oddelkov v smeri proti karnskemu Kreuzbergu in pri strelskih jarkih v Doljah pri Tolminu z ugodnim izidom za nas. Poročilo italijanskega generalnega štaba 9. januarja: Razmeroma miren dan na vsej fronti, izvzemši intenzivno artiljerijsko delovanje v goriškem odseku. Z ZflP0tfHt!0 ftollfto. BERLIN, U. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. Januarja 1916. Sovražni naskoki na severovzhodno Massigesa zavzete jarke so bili odbiti. Število tamkaj ujetih se je zvišalo na 480 mož. Francosko s 3*8 cm topom oboroženo bojno letalo je bilo pri Woumenu (južno Dixmuidna) po obrambnih topovih in našem bojnem letalcu prisiljeno, da je pristalo. Letalo je z letalcem vred prišlo nepoškodovano v naše roke. Pri Tour-nai je bil po zračnem boju sestreljen en angleški dvokrovnik. Vrhovno armadno vodstvo. Angleški kabinetni svet LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Današnjemu kabinetnemu svetu je prisostvoval tudi Herderson, kar znači, da še ne odstopi kmalu. Potopljeni parniki. LONDON, 10. (Kor.) Lloyd poroča: Norveški parnik »Banheur«, o katerem se je poročalo, da se potopil, je zavozil na suho. S turških bojišč. CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Ra-zven plena in množine trupel sovražnika v Seddil Bahru ni ostal niti en sovražen vojak. Tekom našega zasledovanja so bili ostanki sovražnika, ki se niso hoteli predati in so bežali k izkrcevališčem, pobiti. Na levem krilu, v oddelku potoka Kere-viz, smo našli veliko množino sovražnih avtomatičnih min; 90 so jih uničile naše ženijske čete samo na enem mestu. — Fronta v Iraku: V noči na 7. L m. je v Kuteiamari obkoljeni sovražnik, potem ko je otvori! srdit ogenj, poizkušal na več mestih z izpadi, a je bil vedno odbit v njegove postojanke ob velikih izgubah. — Kavkaska fronta: Nič novega. LONDON, 10. (Kor.) V spodnji zbornici je podal ministrski predsednik Asquith kratko izjavo, v kateri je naglašal izredno dejanje, da so bile angleške čete umaknjen brez vsakih izgub. Od 15 ostavljenih topov je deset 15 cm možnarjev, ki so bili vsi -uničeni. Umikovalne operacije bodo tvorile nepozabno mesto v angleški zgodovini in dobe soudeleženi angleški oficirji izredno odlikovanje. Spopad med turško In usko oklopifu v (r/eni morju CARIGRAD. 10. (Kor.) Agence Tel. Alilli poroča: V Črnem morju je prišlo med okloprico »Sultan Yavi?z Selim« (ex-Goeben) in rusko oklonnico »Imperatrica Marija« do srditega topovskega boja na veliko razdaljo, ki je trajal pol ure. »Sultan Vavuz Selim« ni bil nič poškodovan, dočim so bili na »ImperatricI Mariji« konstatirani zadetki. Ponesrečeno dardanelska akcija. 11 mesecev ste se Anglija in Francija zaman prizadevali, da bi izsilile prehod skozi Dardanele, in seda je akcija, na katero se je polagala tako velika važnost s političnega in vojaškega stališča, splavala definitivno po vodi. Operacije en-tente v Dardanelah so se pričele dne 19. februarja 1915. Tega dne je pričelo angleško - francosko brodovje, potem ko ie zasedlo otok Lemnos in še par drugih otokov, obstreljevati zunanje dardanelske utrdbe. Začetkom marca so odšle težke bojne ladje v Saroški zaliv, da razrušijo zaporne utrdbe pri Bulairju, toda vsa prizadevanja, da bi se porušilo močne utrdbe na polotoku preko morja, so se izkazala kot brezuspešna. Ko so se potem dne 18. marca poizkusi, da bi se prišlo do živega notranjim utrdbam, končali s potopitvijo oklopnic »Bouvet«, »Africa« in »Irresistible«, so prišli zavezniki do spoznanja, da je preinaganje Dardanel samo z brodovjem nemogoče in da je treba radi tega počakati na izkrcanje čet. Pod zaščito ladijskih topov je sledilo sredi aprila izkrcanje pri Kaba Tepe in Teke Burnu, dalje severno pri Ari Burnu in ob izlivu Sigindere. Toda zavezniki so prodrli le par kilometrov naprej, nikakor pa niso mogli dospeti do utrdb samih. Koncem maja so se pojavili prvi nemški podvodniki v Dardanelah in so postali brodovju skrajno nevarni. Dne 25. in 27. maja ste bili potopljeni angleški oklopnici »Triumph« in »Majestic«, pozneje linijska ladja »Agamemnon« in še par drugih. Ogroženje po podvodnikih je bilo tako veliko, da se brodovje ni upalo več v dar-danelsko ožino. Ladje so se nahajale večinoma za varnimi verigami torpedovk. Tako niso imeli zavezniki junija in julija zaznamovati nobenega uspeha ne na suhem, ne na morju. Koncem avgusta je bilo nepričakovano izkrcanih okoli 150.000 Angležev v zalivu Suvla. Te čete naj bi zavzele z zapada glavne utrdbe. Tri skupine so se bojevale od tedaj proti Turkom: skupina pri Seddil Bahru, obstoječa iz Angležev in Francozov, okoli 15 km severno odtod skupina Ari Burnu (Avstralci) in še bolj severno skupina pri Suvli. Po ogromnih izgubah so zasedli napadalci le majhen kos obrežja pred turškimi postoiankaini. Belo- iti drugokožni Angleži in Francozi so se žilavo borili za vsako ped zemlje, a vendar niso mogli naprej in so morali smatrati že to za uspeh, da niso bili pognani v morje. Med tem je bila gfenzivna sila Turkov z otvoritvijo preko Balkana v Carigrad in vsled dovoza artiljerije in municije znatno ojačena, vsled česar so morali Angleži dne 18. in 19. decembra opustiti svoje postojanke pri Anaforti (Suvla) in Ari Burnu in prepustiti Turkom znaten plen. Ostala je le še skupina pri Seddil Bahru, na skrajnem južnem koncu polotoka. Sedaj so Angleži morali izprazniti tudi to točko, kar pomeni definitivno opustitev s tolikim pompom zapričete, a popolnoma ponesrečene dardanelske akcije. Nova nota Amerike Angliji. WASHINOTON, 10. (Kor.) »Central News« poročajo: Državni tajnik Lansing pripravlja novo noto za Anglijo, v kateri prosi za oslabitev blokade. Nota utemeljuje to s prejšnjo izjavo Anglije, da živil ni smatrati kot prepovedano blago. Nemški državni zbor. BEROLIN, 10. (Kor.) Glavni odsek državnega zbora se je bavil z vprašanji obsednega stanja in cenzure. Socijalni de-mokratje so utemeljevali predlog na odpravo obsednega stanja in vzpostavitev tiskovne svobode. Ministrstveni ravnatelj Lewald je poudarjal, da državno vodstvo vztraja pri mnenju, da je predpotroj za proglasitev obsednega stanja podan tedaj, če je ogroženo zavezno ozemlje ali pa deli tega ozemlja. V razpravi so ,kritizirali govorniki vseh strank izvajanje cenzure in so se izražali tudi proti vplivanju na malo provincijalno časopisje s strani nove korespondence, ki je odvisna od ministrstva notranjih stvari. Vladni zastopnik je poudarjal, da gre tu za to, da se tudi malim listom podaja resnici odgovarjajoče uradno gradivo. Nacijonalni liberalci so vložili resolucijo, naj se skrbi za to, da se pod vplivom izjemnih odre-deb ne ukrepajo stvari, ki bi tudi v miru mogle omejevati tiskovno svobodo javnega mnenja, in končno, da se mora pred vsako ustavitvijo časopisa izdati z utemeljitvijo opremljeno posvarilo. Posvetovanje se bo nadaljevalo jutri. V Nemčiji dovolj žita v zalogi. BERLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad objavlja sledeče uradno poročilo: Po stanju dne 16. septembra m. 1. je v Nemčiji dovolj zalog žita za kruh za prehranjevanje prebivalstva in armade do prihodnje žetve. Pokazalo pa se je, da vzbujajo svobodnejše odredbe, ki so bile odrejene pri-četkom drugega gospodarskega leta, na-ziranje, kakor da bi bile naše zaloge prebogate in da ni potreba previdnosti. To naziranje je napačno. Ali moramo biti tudi v drugem letu zmerni. Kurator urada za državno žito je radi tega sklenil, da se začasno odpravijo svobodnejše odredbe in stopijo v veljavo zopet določbe razde-Ijevalnega načrta preteklega leta in da se določi količina za osebo kakor spomladi 1915. ____ Dr. HelKerich pride na Dunaj. DUNAJ, 11. (Kor.) Kakor poroča »Ne-ues Wiener Tagblatt«, prispe nemški državni zakladni tajnik dr. Helfferich v svrho konferenc finančne naravi v prihodnjih dneh na Dunaj. Na teh konferencah se bo razpravljalo tudi o valutnih razmerah. _ Umor bolgarskega poslanca Učormanskega. SOFIJA, 10. (Kor.) Član sobranja Učor-manski je bil včeraj zvečer od svojega služabnika umorjen s štirimi streli iz samokresa. Vzrok je privatnega značaja. Učormanski je veletrgovec in je pripadal štambulovistični stranki. Naslednik Johna Simona. LONDON, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: Generalni poštni mojster Samuel je bil mesto Johna Simona imenovan za državnega tajnika za notranje zadeve. Eksplozija v tovarni smodnika. NEWYORK, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Filadelfije, da je nastala v tovarni smodnika v Carneys Point eksplozija, pri kateri je bilo 6 delavcev ubitih in mnogo ranjenih. V tovarni je zaposlenih 15.000 delavcev ponoči in podnevi in izdelujejo brezdimni smodnik in pikrinovo kislino. Vzrok eksplozije ni dognan. t Aleksander Tohorzynski. KRAKOV, 11. (Kor.) V Zakopanih je umrl član gosposke zbornice, tajni svetnik Aleksander Tohorzynski, predsednik Ivovskega višjega deželnega sodišča. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Zbornica je nadaljevala danes generalno debato glede centrale denarnih zavodov. Strin IV. •EDINOST« štev. 12. V Trstu, dne 12. januarja 1916. Marke, krone in franki. DUNAJ, 10. (Kor.) Preračunjevaln! kurz za plačila potom poštne hranilnice v Nemčijo je bil do nadalinega določen: 100 mark = 146 kron iadaijne; , v Svi akcijo. Pa ne proti centralnima vlastima. Potem bi se zgodilo- ententi po tistem znanem pregovoru: hoteč iztirati lisice, privabi — volka. = 150 kron. Slikar Tadej Ajdukiewicz umrL DUNAJ, 10. (Kor.) Slikar Tadej Ajdu-kiewicz je v 64. letu starosti umrl za vnetjem pljuč v Krakovu. Najvišje cene za seno in slamo. DUNAJ, 11. (Kor.) AViener Zeitung« objavlja naredbo poljedelskega ministrstva sporazumno s soudeleženimi ministri, izdano 10. januarja 1916, ki se tiče določitve najvišjih cen za seno in slamo. Stavka kovinskih delavcev na Španskem. MADRID, 11. (Kor.) Pričela se je generalna stavka kovinskih delavcev v Barceloni in sicer v pondeljek. Smrtna kosa. RIM, II. (Kor.) Bivši minister profesor Gvidon Baccelli in brat papeža Pija X., Angelo Sarto, sta danes umrla. ico 100 frankov j H koncu naj omenimo še vest, ki nam je došla že potem, ko smo imeli zaključena ta razmatranja in ki obeta v kratkem enako usodo tudi Crnigori, kakor jo je doživela Srbija. Našim vrlim četam se je posrečilo, da so zavzele glavno črnogorsko oporišče proti Avstriji, sloviti LovČen, kjer so uplenile veliko število topov in drugega vojnega materijala. Padec Lov-čena pomenja tudi padec glavnega črno gorskega mesta, Cetinja, ki od vrha Lov-čena v zračni črti ni oddaljeno niti 15 kilometrov. Kralju Nikiti torej ne kaže drugega, kot da se s svojim dvorom in vlado preseli v kak varnejši kraj. Koliko časa bo še trajalo potem, da bo moral slediti zgledu srbskega kralja Petra in zapustiti svojo deželo, pač pokaže bodočnost. Rešitev balkanskega vprašanja se bliža vedno hitreje svojemu koncu Položaj. uredništva slovenskih listov pa prosimo, da bi ponatisnili ta dopis. Ker je možno, da se glede te aktualne stvari oglasi še kak tovariš, da izrazi svoje mnenje, se podpisuiem kot dopisnik: Št. 1. iz učiteljskih krosov na Goriškem Čitali smo v raznih listih, da vlada namerava podeliti draginjsko doklado drž. uradnikom. — Doznajemo, da je splošno avstrijsko uradniško društvo predložilo 11. januarja, j vladi tako prošnjo in to z ozirom na se-Z bojišč ni nikakih važnih vesti, razunjdanjo draginjo. Prosi, najvZ ozirom na te-velevaine, da je dardanelsko podjetje | žavni položaj uradništva priskoči državnim uradnikom na pomoč z dovolitvijo draginjskih prispevkov in sicer do pov- doživelo svoj žalostni konec. Vedno bolj pa se zgoščujejo znaki, da se na frontah pripravljajo važne nove odločitve. Je to — kakor smo že naglašali pred nekoliko dnevi — le dozdeven mir pred bodočimi viharji. Po dosedanjih izkustvih morete centralni vlasti mirno in z zaupanjem pričakovati teh prihodnijh dogodkov. Ob začetku naše ofenzive v Srbiji so vlasti četverosporazuma na italijanski meji, na zapadu in na vzhodu zastavile vse svoje sile, da bi prodrle avstrijske in nemške fronte. S kakim uspehom — to vemo vsi. Srbija je okupirana vsa, a fronte stoje povsod trdno in nepremično. In tudi odslej se bo — to je naša vera — zgodovina ponavljala. italijanski listi. Priobčujejo iz Soluna obsežna brzojavna poročila o pripravah za obrambo tega mesta. Seveda je treba čitati te vesti z največjo previdnostjo vpričo dejstva, da sta pošta in brzojav v Solunu pod kontrolo entente. Glasom teh poročil dovršuje francoski poveljnik Sarrail priprave v velikem slogu, ki napravijo Solun — to poudarjajo italijanski listi posebno — ne-zavzeten. Zadnje dni da so izkrcali tam 50.000 mož novih čet. Tudi srbske čete da bodo sodelovaje na obrambi Soluna. Dohajajo da v majhnih oddelkih v Solun, kjer jih nanovo opremljajo in oborožu-jejo. Ali, kakor rečeno, napram tem vestem je treba največje previdnosti že radi najnaravnejega dejstva, da noben vojaški poveljnik iz lahko razumljivih razlogov ne bo pripovedoval kakemu poljubnemu novinarju podrobnosti o namerah in načrtih. za katerih uspeh je prvi pogoj — tajnost. Dardanefskega podjetja se je ravnokar odigral zadnji čin. Čete entente so se u-maknile z Galipoljskega poluotoka. Francoska in angleška poročila trde, da so se čete umaknile brez vsakih izgub na ljudeh in materijalu. Le 17 obrabljenih topov da so ostavile tam in še te da so pred odhodom uničile. Tako trde od strani entente. Turška uradna poročila pa govore o velikih bojih in izgubah in o uplenitvi velike množine vojnega materijala in živil. Vprašanje je sedaj, kam odpošljejo čete. ki so jih umaknili z Oalipoljskega poluotoka? Zelo verjetno je, da pomnože žnjimi posadko v Solunu. Takoj po aretaciji konzulov v Solunu so napovedovale nekatere vesti, da bedo temu nasilju sledila še druga. Zdi se, da bo temu res tako. !z Aten poročajo o novih aretacijah v Mitilenah, kjer da so aretirali avstro - ogrskega in nemškega konzula in več drugih oseb, med temi 17 grške narodnosti. Iz tega novega nasilja sklepajo, da hočejo Francozi in Angleži prirediti Mytilene za svojo operacijsko bazo. Seveda izzivlje tudi ta udarec proti grški suverenosti veliko ogorčenje in protest. Neka vest iz Pariza hoče celo vedeti, da se Grška sedaj odloči za dejanski odpor. Čim zapričnete centralni vlasti z napadom na Solun, da zapre Grška vse dohode v Egejsko morje. To bi bilo usodno za čete entente, ker bi bile odrezane od vsakega dovoza, kakor hitro bi Grška ratka normalnih razmer. — Tudi mi ljudski učitelji podpisujemo rade volje tako prošnjo in želimo, da se da državnim uradnikom, česar prosijo, ker «v sedanjih abnormalnih časih, osobito pri sedanji veliki draginji, je draginjska doklada neobhodno potrebna, ako naj uradnik izhaja s svojimi službenimi dohodki. Cene živil so se zelo povišale; da rečemo lahko smelo, da so se početvorile. Kar smo pred par leti dobili za t krono, velja sedaj najmanj 4 krone. — Živila, obuvala, obleka, pijača in druge za življenje potrebne stvari so se neizmerno podražile. Ravno tako so stanovanja zelo, zelo draga. Iz vsega je razvidno, da vsak uradnik — ali uslužbenec — potrebuje gotovo tri do štirikrat toliko dohodkov, nego prej v normalnih časih. — Upamo In tudi želimo, da vlada ugodi državnim uradnikom! — Kaj pa mi ljudskošolski učitelji? Ali nismo tudi mi potrebni take draginjske odklade? — Da — potrebni smo in to še bolj potrebni, nego je naše državno uradništvo. Državno uradništvo je bolje plačano, nego je Ijudskošolsko učiteljstvo. In vendar je državno uradništvo draginjske podpore potrebno, mače bi ne prosilo draginjskih doklad. — Ako je ono potrebno, tembolj smo potrebni mi ljudski učitelji z manjšimi dohodki. — Naj bi torej mero-dajni činitelji to resnično dejstvo uvaže-vali in dali tudi vsemu ljudskošolskemu učiteljstvu to, za kar prosi naše državno uradništvo. Minulo leto se je dalo aktivnemu ljudskošolskemu učiteljstvu malenkostno draginjsko podporo. — Ta svotica je veljala enkrat za vselej. Da bi se dala taka podpora mesečno — ali vsaj večkrat v letu — bi bilo še dobro: pa le enkrat — za vselej, — je gotovo malo. Razne avstrijske pokrajine bolje skrbe za svoje učiteljstvo. — Moravska prednjači z glavnim mestom Brnom. — Tam so učiteljstvu dovolili draginjske doklade, ki ima5" vzvratno moč od 1. oktobra 1915. — Dovolile so se sledeče draginjske doklade: Oženjenim učiteljem mesečno 30 K, odgojnine za vsakega otroka mesečno 7 K 50 vin. — Neoženjeni učitelji dobivajo m c j no 20 K. — To vse ni Bog ve kaj, a vendar nekaj je v olajšanje sedanje stiske. Pri teh razmerah se spominjamo naših upokojenih Ijndskošolskih tovarišev. Oni, ki so bili upokojeni še pred več leti, imajo kaj malo pokojnino. Ne morejo živeti z družino in si morajo iskati postranskih dohodkov, katerih je pa težko najti posebno v sedanjem vojnem času. — OnL ki so bili upokojeni pred leti, so izgubili tudi stanarino. Večina teh učiteljev je uživala za časa aktivnosti brezplačno stanovanje v šolskem poslopju. Kdor ni imel tega, je dobival 300 K odškodnine za stanovanje. — Po upokojitvi je dotično učiteljstvo prišlo ob to svoto, kajti odškodnina za stanovanje se upokojencem ne dovoljuje. — Upokojeni učitelji morajo torej iz svoje preskromne pokojnine plačevati stanovanje. — Šele pred letom se je na Goriškem šolski zakon preustrojil tako, da se upokojenemu učiteljstvu Šteje tudi stanarina v pokojnino. — In to je tudi pravilno, da se učiteljstvu ta mnogoletni užitek prišteva v pokojnino. — Zelo potrebno je torej, da se vsemu upokojenemu učiteljstvu dovoli v pokojnino tudi stanarino. To bi bilo pravično in umestno, osobito sedaj, ob veliki draginji. — Upokojeno učiteljstvo, ki nima še posebnih Aprovizncljske stvari Aprovizacija olja. Prejeli smo: Meseca julija preteklega leta je aprovizacijska komisija zapazila, da je jelo primanjkovati oija in da se ga je velike količine odvažalo v notranjost dežele. Sklenila je, da ga takoi rekvirira 50 vagonov za potrebe mestnega prebivalstva. Ni ga pa bilo mogoče dobiti več nego 22 vagonov, ker so bile odšle med tem že velike odpošiljke v notranjost. Do 31. dcembra 1915. je nabavila aprovizacijska komisija nadaljnih 17 vagonov iz notranjosti dežele, in sicer po najvišjih cenah, ki jih je bilo med tem doseglo olje. Zadnja dva vagona, ki sta došla z Dunaja, je bilo treba plačati po K 7'50 kvintaL Držeč se sredine med razmeroma nizkimi rekvizicijskimi cenami in visokimi cenami poznejših dobav je mogla aprovizacijska komisija, ki je uvedla med tem izkaznice za olje, do danes, to je skozi 5 mesecev, podržavati ceno K 4 za liter, dočim je bila v vseh drugih krajih monarhije že več mesecev sem poskočila cena olju do šest in osem kron pri litru in še višje. Od sedaj dalje bo mogla aprovizacijska komisija za nedoločen čas računati samo na dobave iz notranjosti ter dobavljati samo slabše vrste olje in po znatno višjih cenah. Da se prepreči še nadaljno poviševanje cen, bo aprovizacijska komisija nadalje vala svoja tozadevna prizadevanja ter bo storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi mestu zadostne količine olja in da obdrži čim najnižje cene. Z današnjim dnem, z 12. januarjem 1916., se določa za prodajo na drobno cena K 5*84 za liter. Cena olju je bila poskočila v Trstu na približno K 4, še predno je aprovizacijska komisija dala v razprodajo svoje olje. Od 16. avgusta do 18. septembra je prodajala komisija olje po K 2'52 liter, od septembra do danes pa po K 4 liter. Do 31. decembra 1915. je razprodala komisija 36 vagonov olja. • • • Izkaznice za olje, ki se razdele konsu-mentom od 10. do 16. januarja 1916. v običajnem razmerju, bodo kakor prej veljale za dva tedna. Olje se bo prodajalo od 12. do 23. januarja 1916. Za aprovizacijsko komisijo: predsednik: dr. HiginiJ vitez pl. Scarpa, c. kr. namest-ništveni svetnik. nastopila kot odkrit sovražnik. Nu, od- dohodninskih virov, ne more živeti z kriio povedano: mi ne moremo verjeti v tako energijo Grške, kajti vprašanje je, O 1 i ru Allf« /1/MrrklS »-m X___ t_ — 1 • • lenkostno pokojnino. Se aktivno učiteljstvo ne more izhajati, koliko manj pa ali se čuti dovolj močna in ali ima za- upokojeno! dostne odločnosti za tak radikalen čin, ! Prosimo torej merodajne faktorje, naj si bi bil — to mora priznati vsakdo —1 prideio učiteljstvu na pomoč! Slavna vec nego upravičen po tolikih izzivanjih; in ponižanjih, kolikor jih je doživela Gr-< ška od strani entente. In če smemo ve-i rjeti izvestnim glasovom, pripravlja en-tenta novo in najhujše ponižanje za Grško. Govori se. da postaja ententi navzočnost dipIomr,tičnih zastopnikov centralnih vlasi, Bolgarske in Turčije v — Atenah, v rezidenčnem mestu Grške, neprijetna. Zato da jih hočejo s silo odpraviti! " bi bilo naravnost nezaslišana degrao<..ija Grške, obenem pa tudi pot, po kateri bi se mogla poslednja prisiliti, da stopi v Umit vesti. Imenovanja. Kakor poroča c. kr. kore-spondenčni urad, je cesar finančnega svetnika dr. Maksa Viscontija ter finančnega svetnika z naslovom in značajem višjega finančnega svetnika, Jakoba P e d erz o 11 i j a, imenoval za višja finančna svetnika v področju primorskega finančnega ravnateljstva, ter finančnemu svetniku Blažu L a n e v e v Trstu podelil pristojbine prosto naslov in značaj višjega finančnega svetnika. O pokojnem Franu Povšetu piše zadršci „Novi list" med drugim: „Po svojih načelih je pripadal Slovenski ljudski stranki, toda ni se vsikdar strinjal z njeno smerjo. Sploh se je najraje bavil z gospodarskimi vprašanj L Bil je odkrit in iskren prijatelj Dalmacije in je ob vsaki priliki podpiral delo naših (dalmatinskih) poslancev na Dunaju. Večni mu pokoj in dolga hvaležnost v narodu 1 Razglas. Da se pride v okom eventualni steklini med psi c. kr. vojaškega era-rja, se razglaša, da si treba v smislu odredbe c. in kr. vojnega ministrstva z dne 27. XI. 1915. štev. 32.348. za vsakega psa, ki se ga hoče odstopiti ali prodati vojaškemu erarju za vojno ali sanitetno službo, oskrbeti živinozdravniško spričevalo, ki ga izstavi pristojna politična oblast I. instance in v katerem mora biti navedeno. je li v dotičnem kraju v veljavi pasji kontumac in če je pes zdrav in neoporečen v vsakem pogledu. Trst, 11. januarja 1916. MESTNI MAGISTRAT. Izvanredna seja ženske CM podružnice se bo vršila danes, dne 12. t. m., ob 4l/a pop. v prostorih „Glasbene Matice", ulica Giorgio Gaiatti 20, polunadstropje. Zaplenjene češke pesmi. Kakor poroča »ZeiU, je c. kr. deželno kot tiskovno sodišče v Pragi prepovedalo razširjanje ne-perijodičnih tiskovin, ki vsebujejo 37 znanih čeških pesmi. Med temi pesmimi se nahaja tudi znana pesem »Hei Slovani«. V Italijo je pobegnil c. kr. notar Ivan pl. Ditnico iz Šibenika. Te dni se je vršila proti njemu na višjem deželnem sodišču v Zadru disciplinarna preiskava. Obsodili so ga na leto dni suspenzije in 1000 kron globe. „Glasbena Matica" v Ljubljani pjiredi na korist goriškim beguncem v nedeljo, 16. januarja dobrodelni koncert. Naša odlična umetnika Josip Rijavec (tenorist) in gdčna. Dana Koblerjeva sta sestavila velezanimiv in lep spored iz slovenske literature, da bo Imelo občinstvo res velik umetniški užitek. Vstopnice se dobivajo v trafiki gospodične J. Dolenčeve v Prešernovi ulici. — Izmed nas Slovencev Je zadela vojna najhujše naše brate na Goriškem. Sveta dolžnost nam je, da jim po svoji moči pomagamo. Zato se nadejamo obile udeležbe. Zahvala z bojnega polja. Jakob Bjekar in Erazen Kovšca se prisrčno zahvaljujeta v imenu drugih tovarišev gg. Jožefi Cerkvenič, Fani Sušič in Ivanki Šček za doposlane milosrčne darove. Že dolgo niso doživeli tako veselega praznika. Smrt znamenite žene. Dne 29. decembra je umrla Anka Caranton iz stare zadrške rodbine, ki se je preselila tjakaj iz Francoske in ki je bila med prvimi, ki se je za časa ilirskega gibanja pridružila narodnim vrstam. Tudi pokojna Anka je živo sodelovala v narodnem življenju. Bila je prva, ki je v »Hrvatski Čitaonici* zaigrala hrvatsko narodno himno. Ves čas svojega življenja se ie neprestano zanimala za vsak narodni napredek v Dalmaciji. Dičila jo je tudi velika dobrotnost, da je bila vsikdar vsakomur na pomoč z besedo in dejanjem. Vandalski čin. V Zadru so nepoznani zlikovci preluknjali ponoči vse čolne (jole) veslaškega kluba Jadran« na tak način, da se ta vrst športnih čolnov ne da več popraviti. Škoda znaša več tisoč K. Naravno, da je ta čin vandalizma izzval ogorčenje in gnus pri vseh dostojnih ' • deh. »Narodni list« je doznal, da so nena-terim teh zlikovcev že prišli na. sled in jih pozaprli. Prisrčna voščila k novemu letu pošiljajo vsem okoličanskim in tržaškim Slovencem slovenski topničarji iz i.. fronte: desetnik Andrej Kjuder, Lonjer Št. 49;ognjar Ivan Danev, Konto-velj; ognjar Boštjančič, Trst; topničarji Anttrn Žerjav, Sv. Ivan; Fr. Tomšič, Št. Peter; Josip Lampe, Črni vrh pri Idriji; Anton Slomšek, Dramlje pri Celju. Po štirinajstih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Fran Benčič iz Kozine h. št. 1. Služil je pri pešpolku št. 27. Njegova žena Ana je povpraševala po vseh bolnišnicah, a ga ni mogla izslediti nikjer. Sedaj pa se je sam oglasil. Kako dolgo in v kakem strahu je živela uboga žena. Koliko more biti sedaj nje veselje, ko ve, da jej je mož živ in da se jej povrne. Doticnik, ki je v nedeljo zvečer zamenjal v restavraciji „Balkan" dežnik, naj ga blagovoli vrniti istotam, kjer dobi svojega. Pazite na otroke! Ana Boschinijeva, ki stanuje v ulfci della Madonnina 39, je včeraj popoldne ob polištirih prinesla na zdravniško postajo svojo komaj triinpolletno hčerko Rozino. Otrok je bil prišel slučajno do ste-kleničice z bencinom ter gaje nekoliko izpi!. Zdravnik je otroku dal neko bljuvalno sredstvo. O paril se je. Včeraj popoldno ob polištirih je prihitel na zdravniško postajo 34 letni posestnik Viljem Vulc, ki stanuje v ulici della Tesa v hiši št. 3. Mož si je bil namreč z vrelo vodo oparil obe roki za pestmi. — Zdravnik mu je podelil slučaju primerno pomoč. Banm se je pokazal v tem Času stiske in nadloge moža, ki umeva da je naloga pravega političnega uradnika v tem, da po živem stiku z ljudstvom doznava njegove želje in potrebe in da z lastno inicijativo pomaga, kjer le more. Isto velja tudi za g. komisarja Znidarčiča. Gre nam pa na roko s tern večjo vnemo, ker je naš domačin. G. zdravnik dr. Jenak je za nas pravi samaritancc, ki z največjo požrtvovalnostjo vrši svoj človekoljubni poklic ne le v svoji ožji službi, marveč tudi na korist vsega prebivalstva. Kjer treba zdravniške pomoči, je že tu dr. Jenak. Njemu se imamo zahvaliti, da se nam gorje, ki je trpimo vsled vojne, ni povečalo še z nesrečo hudih bolezni. Če je kje kdaj počastila kaka občina koga za resnične zasluge, je to storila naša občina s počaščenjem imenovanih Štirih gospodov. Drugega plačila jim ne moremo dati, saj so dobrote, ki nam jih izkazujejo nepoplačljive. V znak hvaležnosti je starešinstvo darovalo i.z občinskih sredstev 220 K za onemogle vojake. Darov!. Darovi, doSH ces. komisarju. Herman Hausbrandt povodom nekega žalostnega »pomina K flO. za vdovinski in sirotinshi sklad; Siegfried Kessler. glavni zastopnik tvrdke M. \Votxaubek na Dunaju, K 50. za isti sklad; dr. Edvard Loser K 30. v korist vojakom sanitetnega afcora, ki so so odlikovali pri reševanju ranjencev; učensci slovenske občinske ljudske šole v Rojanu K 8 za vdovinaki iti siro-tinski sklad ; učiteljski zbor mestne višje realke K 31 za vdovieski in sirotinski sklad in učenci imenovanega zavoda K 35 za isti sklad in K 35 za Rdeči križ; učno osobje mestne ljndskc šole v u-lici Đonadoni X 30. in učenci imenovane šolo K 10 za Rdeči križ; učenci italijanske občinske ljudske šole v Rojanu K 11. za vdovinski >n sirotinski sklad; tvrdka D. Jerouitti K 25. v korist revnim družinam ; uprava ,Delavske ljudske kuhi je" („Cu-cina popolare operaia") li 1(J00. v korist skladu za vojne invalide; ravnateljstvo dekliškega zaba išča, — Ricearorio p«mpeiano femminile- — K 100. kot čisti dobiček prireditve v kori>fc vojakom na bojišču ; baron Domctrij Economo in soproga v počastitev spomina matere dr. Alberta Moschenija K 50. za okrepčevalnice na Krasu. f" NALI OGLASI » □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo eukrat veS. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : l^^tSH deček sprejme mesto kot raznašalec ali Jerman. težak. Vftta di Scorcola H'jO, Autoo 13 Fotosraf štev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Po lovalec posestva, kmetije ali vnograda. Vetta di Scorcola 8)0, Jerman Anton. 14 mm zastavne listke, zlato, pokvarjeno umetno zobovje. Via M:«ria Tereza 15, I. nad Vsaki dan od 10-12. 637 Rupuiem Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: B raj nič Guerrino, 7 dni, Greta št 89; Fegič Ivan. 21 mesecev, ul. sv. Marka št. 35; Lenardon Angel 77 let, v zavodu -Avstro-Amerikace^, begunec iz Zagraja; Meršek Josipina, 74 let, Rocol št. 682. V mestni bolnišnici dne 10. t. m. : Kuri Viktorija, 40 let; Manzano Guerrina, poldrugi mesec; Sancin Roman, polčetrto leto; Skopio Gregor, 88 let; Toniatto Anton, 77 let; Vatovac Josipina 79. V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 9. t. m,; Radovič Andrej, leto dni. Za vse izkazano sočutje in podarjene vence povodom smrti naše preljube soproge in tete kakor tudi za spremstvo pokojnice k večnemu počitku izrekamo najsrčnejo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. BAZOVICA, 12. I 1916. Žalujoči ostaiL Oglasi, osmrtnice, zahvMe in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljalo na »Inseratoi oddelek Edinosti« — I Umetni zobje Vesti iz Gorice. V 'naJa^ži'tcf sklicani S^^ui ~ naše občinsko starešinstvo imenovalo za častne občane: poveljnika naše brezpri- merno hrabre vojske na južno - zapadnem 12 . . , . . . bojišču, generala Boroevića, okrajnega i Z III BrCZ C§IJaSt!t Zlfft6 RrOllB 13 OBrOMf glavarja goriškega g. Bauma, komisarja ♦ \TIV ICM TI T^PHFS? pri okrajnem glavarstvu g. Znidarčiča in ♦ ▼ A^ITl 1 UJVtIaL«i\ vojaškega zdravnika dr.a Jenaka. Vsi ti 2 konces. zobotehnlk gospodje imajo neizmerne zasluge za na- ♦ fĐPV nI rfffdFfflff tf 11 II n še prebivalstvo v tem težkem času. Po- ♦ IIWIf UL lUJUiIIU a£» JJ» II, II, voda za tako počaščenje generala Boro- i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, eviča menda ni treba še le na dolgo o- značati. Vsak naš človek imenuje njegovo----------—^^ ime z največjim spoštovanjem in nemin- ljivo hvaležnostjo na genijalni brambi m naše grude, po kateri steza sovražnik Bj§B? g ]g TCaS svojo grabežljivo roko. Mož je postal po- W&U m Si! H 0 Si pularen v najeminentnejem smislu te besede. In ker nam ni le po krvi in plemenu, soroden, ampak kaže tudi to sorodstvo v živem sočustvovanju z našim ljudstvo«:, čuti in se zaveda to poslednje, da je naši Izlasti je obvezal v neminljivo hvaležnost našo občino, ki je najbližja fronti in neposredno prizadeta po nevarnosti. Glavar ♦ % ♦ ♦ ♦ o t t i TRST, Vsa Carinila 39 SptclIalH *• KOŽNI In SPOLNI BOLfcZNl ŠIBKOST In NSRVdZNCn tm BOLEZNI v NOGAH las 3KUWL Sprejem« od Id > t popu lo 4-7 xve4«> ob nediljah od 10-1. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */t na menice po 6 •/. na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKOMPTUJE TRSOVSKK MUCKE. niča In hranilnici HRANILNE VLOGE v—kega, č* tudi ni ud in jib obrestvge po 4,|4°|. _ i_ Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Itotm imk aUtalc zavod san. • Vlua se lahko po eno kron«. - ODDAJA domaČe nabiralnike (Kkanilnć pušice>. regi&truvana zadruga z ontcianini poroštvom ; TRSY - del!a Casersna Ittv 2. nad. - TRSTj (v les&ai palači) vhcd pa glavnih sSapnjieeh. i Poštno hranilnifcni račun 16 (W4. TESEFON 952 | Ima varnostno celico (safe deposits) ™ shrambo vrednost- | nih listin, dokumentov in raznih drugih rrednot, p&polnoma ] varno proti nlomn in požara, urejeno po naj novejšem načinu 9 Ver »o oddaja strankam v najem po najnižjih conah* j STANJE VLOtt NU) tO MIU^NOV SCfkON* j Mm m: »S 9 Ji 12 bkH. ia »H to S ppatt. hpialiij« a Mnft U vaisft insj