Š tev. 66. Lienz, sobota 6»aprila 1946» __^__ Leto. 2.

Zmagoviti . pohod slovenske pesmi

. v Pim in v sirni svet

V Rimu, dne 29.09$«*« 1946.

"Pretekli teden je slovenska pesem, z  nj8 pa tudi slo*
venska misel tukaj v Rimu vpričo številnega mednarcdne^a^občinštva
doživela najlepše slavij e. “Pevski zbor "Slovenija" is benmske^a slo-'
venskega taborišča v Servi^lianu je 18. t,m. s svojimi 60 pevci.pri¬
šel v Rim, u kjer je bil napovedan njegov koncert, Zbor, ki "a vodi
pevovodja ".Andrej Pogačar, je tako šolan“in ima tako izbran pevski
materijal, da bi ~a nekdaj v domovini utegnil prekositi edino le Aka¬
demski pevski zbor. ^ w  '

Rimska slovenska kolonija, ki je imela nalogo organizi¬
rati ta koncert, je bila spričo enoglasne hvale od vseh strani vendar¬
le maloverna in je večina resno dvomila v uspeh. Zdaj pa, ko je kon¬
certni teden končan, so vsi mnenja, da je ta zbor v Rimu storil čudo¬
vite stvari v fcast in slavo slovenskega imena,kar je zaradi današnjih
razm&r, ki v njih na vseh koncih in krajih Slovenci morajo živeti,ve- 1
like^a pomena za nas vse.

NOVA MASA. Na praznik sv.Jožefa je slovenski noVomašnik mariborske
škofije p”. Bele j bral pri sv.Petru na "lavnem oltarju svojo
novo mašo. K tej slovesnosti se je zbrala vsa slovenska rimska kolo«,

-ni j a, z njo pa servi"lianski pevski zbor, ki je s svojo dovršeno peni¬
jo visoko povzdignil to slavnost. KakSr še nikoli doslej je slovenska
mašna in narijina pesem iz ust mešanega zbora donela iz prezbiterija,
po širni.Petrovi baziliki. Novomašniku je asistiral slovanski asistent
D.J. p.Prešeren, ki je tudi bil novomasni pridigar. Novomašni svatje
pa so bili vsi v^Rimu prebivajoči Slovenci z min.dr.Krekom na čelu. \

PRVI NASTOP. Dru~i dan ob pol petih'popoldne je bil napovedan pevski/'
koncert v dvorani sv.Belarmina na Odrskem trm. Vsa pri¬
čakovanja optimistov so bila prekošena in pesimisti zelo prijetno pre¬
senečeni. Dvorana je bila nabito polna mednarodnega občinstva, ki jie
od točke do točke vedno bolj strme občudovala lepoto slovenske pesta
in čudovito ubranost zbora. Prva točka je bila Gallusova "Tako umira
Pravični" v latinskem jeziku. Sledile so razne umetne in narodne, Za¬
ključili pa sta koncert veličastna "V Gorenjsko eziram se skalnato-
stran" ter udarna "Hej 3.majl", ki je je himna Sloveniji. /

Lahko se reče* da še nikdar noben pevski slovenski ?bor
doslej ni pel pred tako izrazito mednarodnim občinstvo, saj so bili
zastopani vsi n&rodi iz vseh petih delov sveta, ki“so tukaj od na;-"'
lepše strani mo.eii Občudovati našo pesem ter se po~lobiti v slovenško
nar g »In o dušo, v njegovo kulturo in narodno teženje.

SPREJEM PRI SV.OČETU. V,četrtek 21. ,t.m. opoldne sp pevci bili spreje¬
ti od. sv,Očeta v posebni avdijenci, kar je pjme-
“ilo spet novo največ je priznanje trpečemu slovenskemu narodu, ki so

Štev.66.

Doma6i "lasovi, 6.IV.1946. —--- • in >

v*

o-a tukaj zastopali servi^lianski slovenski begunci s svojimi p:,
Najbolj značilno je, da je ta skupina slovenskih.• katoliških bv •
bila deležna nenavadne odlike, da je pred papežem smela v pozo , r  La
slovo zapeti slovenske pesmi. Ta nastop je na sv.Ožeta napravil mo-
=>•0  6 en vtis ter je papež ob Marijini pesmi kakor ''v moltev vtopl.ien
sklenil roki in poslušal. Sv.Oče je namreč sam. "lasbeno visoko izobra¬
žen.

O tej avdijenci je vatikansko Glasilo "Osservatore Ro¬
mano v petek 22. t.m. prineslo na prvi strani, med uradnimi vestmi,
kjer poroča o avdijencah kardinalov in drugih, tole obširno’porodilo:

"Njegova Svetost je nato sprejel v posebni avdijenci
skupino 60 Slovencev iz be"u.nske"a taborišča v SelvinLianu (Ascoli),
ki so prišli v Rim zahvalit se papežu za . vso Njegovo velikodušno
pomoč v korist beguncem. Skupino, ki jo je predstavil preč.p.Anton
Prešeren, slovanski asistent D.J., sestavlja pevski zbor, ki je pri¬
redil tudi vokalni koncert v župnijski dvorani sv.Roberta Belarmina
pod vodstvom preč, ".Andreja Pogačarja.

Sv.Očeta, so sprejeli z živim navdušenjem in s pesmijo
-"jTi si. Peter-- skala!", ki so jo peli v slovenskem- jeziku. Nato pa je
pevski zbor podal še nežno občuteno hvalnico .Najsvetejši Devici. Ro
30  na koncu prejeli apostolski blagoslov, so vsi obnovili Njegovi Sve¬
tosti izraze svojega najglobljega priznanja, zahvale in najbolj žive
vere." -

NASLEDNJI NASTOPI. Pevski koncert že sam na sebi, še bolj pa sprejem

pri sv.Očetu ter poročilo vatikanskega "lasila je
za ta pevski zbor zainteresiral vse "lasbene‘kro"e v Rimu. Najprej
je vatikanski radij o naprosil pevce, naj bi zapeli nekaj pesmi znoj,

To se -je zgodilo v petek popoldne. Istočasno so "lasbeni kr o f  mi pr,-
li, naj bi zbor dal še en koncert in sicer v nedeljo popoldne 'V ir.a
dvorani. Župnik župnije sv.Belarmina, ki jo pevskemu zboru brezplačno
dal na razpolago prelepo dvorano, je naprosil pevce, da bi peli v :u-
deljo opoldne pri maši slovensko mašo. Velika cerkev, ki je le malo
manjša kakor cerkev sv.Jožefa v Ljubljani, je bila nabito polna ljud¬
stva, ki je presenečeno poslušalo š kora za oltarjem tako lepo petje.
Omeniti je namreč treba, da zbornega petja v Rimu malo slišiš,

' “'1 • Ni čuda, da je zato koncert v nedeljo popoldne kljub

neugodni uri spet napolnil veliko dvorano.'Tokrat je pevski program
bil v prvem delu sestavljen iz cerkvenih pesmi, dru"i del pa so v
"lavnem bile narodne pesmi

NOV USPEH. Kako je ta koncert uspel, najbolje dokazuje poročilo va¬
tikanskega radija, ki je v nedeljo zvečer podal tudi'tole
poročilo o koncertu:

."Nocoj smo se udeležili v župni'”'dvorani sv.Roberta Belar¬
mina koncerta. Prepeval je zbor slovenskih beguncev, ki ste "a mo"ii
poslušati v naši včerajšnji oddaji. Kar neverjetno je, kako morejo
nekatere same na sebi tako enostavne stVari v človeku vzbuditi naj¬
globlje občutke.. Ob tem zboru, ki je v "lavnem sestavljen iz same
mladine, smo se morali trajno po"lablj ati"v razmišljanje: najsi so
peli slovesne pesmi, ali pa dali duška še"avosti svoje prijetne na¬
rodne "lasbe, ki je vedno "plavala nad "lavami in dušami vseh navzo¬
čih, polna otožnosti. Hudo mora biti prepevati pesmi o domovini, ža¬
lostne pesmi, vesele pesmi, zlasti če jih prepeva zbor, ki jo sestav¬
ljen iz samih beguncev!

« Prvi del je obsedal fersko pesmi, blagozvočno in polne,

polne zlasti pobožnega čustva, ki "a vsako slovensko srce "oji do Ne-

Štev.66..

Domači frlasovi, 6.IV. 1946. ---Str. 5.

beške. Kraljice in Božje Matere. Toda natb je mo6no u-ajal. dru^i del
petja, poln in značilen, kjer je med dru~im mlad duhovnik težko ža-
lostno pesem predelal v šepavo in hudomušno. Zbor je brez dvorna veli-,
časten in discipliniran, vpet in povezan, zlasti v ženskih p-lasovih
ter ima prav posebno lastnost, da zna biti dober tolmač čustev, ^ kar
je značilna lastnost slovanskih, zborov.. Poslušalci so do zadnjega na¬
polnili obširno dvorano ter so zahtevali, da so pevci morali svoje
pesmi ponavljati. Med poslušalci smo opazili tudi škofa Mons.Angela
M. Ocampo iz Kolumbije.” '* *'

To je kritika, Glasbena kritika vatikanske oddajne postaje
o koncertu slovenskih, pevcev v Rimu.” ,

Našim rojakom v Italiji iz srca čestitamo za ta vidni uspeh!
Hvaležni smo jim, da so s svojim pevskim nastopom prikazali svetu v
samem večnem' mestu Rimu in svetemu Očetu lepoto naše pesmi in tako tu-,
di dokazali kulturno višino našega naroda na umetniškem polju.

’V svojo obrambo je bivši nacistični zun.min.Ribbentrop
rekel, da ni ničesar vedel, o nemškem ultimatu Avstriji in o vkorakanju-
nemških čet v Avstrijo. To da je šele zvedel od Ocringa telefonično.

■ s*

SOVJETSKO - NEMŠKA TAJNA POGODBA. 0 sovjetsko-nemški pogodbi od av-usta '

1939 le Ribbentrop poročal., da sta'
skupno s Stalinom "ves zapleteni položaj” nemške-sovjetskih .'Odnošajev
postavila na nove temelje, obenem so sklenili gospodarsko pomodbo in'
pa”dodaten tajen sporazum”."lede interesnih področij v slučaju vo^ke.
Omenil j e zapadno od črte Visla - i3u°- naj bi bila nemška, vzhodno pd te
črte ležeče področje pa ruska interesna sfera. "Pri izbruhu vojne”,
je dejal Ribbentrop, "naj bi Nemčija in Rusija ta ozemlja zasedli.”

Oba državnika da sta bila mnenja, naj stopijo, določbe spo¬
razuma v veljavo le v slučaju, če bi spodleteli poskusi, rešiti 'nemškb-
poljski spor na diplomatski način.

IZPOVED TAJNICE. Kot priča za Ribbentropa je bila zaslišana.Margareta

Blank, ki je bila skoraj, do konoa vojne Ribbentropov^
tajnica. Potrdila je navedbo pismene pričevalne izpovedi vodje upravne¬
ga oddelka dr.Gaussa, da je rusko - nemški nenapadalni pakt iz leth
1939 vseboval tajno klavzulo o razmejitvi interesnih sfer v Srednji
Evropi. ~ '■ . u . j

Sovjetski .^l&vni tožilec -en.Rudenko,“ki je v začetku/re¬
kel, da je ta dokument "e-ovorica , ki temelji na Govoričenjih", j0' te¬
daj rekel', da tajnica sploh ne. more dobiti v roke takega dokumenta.
Zahteval je, da se odklonita izpovedi dr.Gaussa in Blankove, češ da
sta "izzivalni”.

DVA PREPISA.-Na vprašanje ansleške~a sodnika Lawrencc-a, kje da je kp-
pija tep-a dokumenta, je u dr.Seidl, Hessov branilec rekel,
da Sta obstajala le dva prepisa. Ene~a je Ribbentrop prinesel v'Berlin
in fra je R-^3a. armada pozneje zaplenila. Na Rudenkov ugovor, češ/ da j
--je dr.Seidl - ‘ ^ j  ’ * * L  —

dokument nepomemben,

znova zahteval, naj povabijo Molotova

ruoko - nemškem paktu.

in 'f*a  zaslišijo kot'pričo o _ ___ ^_

"O sklenitvi te po~odbe" je pri nadaljriem zasliševanju' iz¬
povedala M. Blank, !! sem zvedela šele, ko sem debila v roke posebej
spravljen tajen č. o -rum. en t s nc.pisbm "Nemške - ruska tajna pogodba",

Bila sem od

so, da

pemodba ostan-

li O'.

Štev. 66.-<—■—— Domači -lasovi, 6.IV.1946. -- Str.4.

Z izpovedjo, da je Ribbentrop bil mnenja, da bo Anglija
skušala ohraniti ravnotežje velesil, je B!>.Blank zaključila svoje priče¬
vanje. (Po "WeItpresse" od 30.III.1946.) ■

MARŠAL TITO O KOROŠKEM IN TRi
Z ASKETA VPRAŠANJU. V ponedeljek l.IV.
46- je maršal' Tito pred jugoslovan¬
skim parlamentom imel movcr o teme¬
ljih jugoslovanske zunanje.politike
in se je med dru~im pritoževal, češ
da zavezniki v Trstu podpirajo ''fa¬
šistično provokacijo” in da hočejo
preprečiti jugoslovansko kontrolo v
Julijski Benečiji. Trdil je, da s'o
zavezniške oblasti v Trstu pod vpli¬
vom predsodka, ki je proti Slovanom
in proti -antifašističnim elementom.

Ko je omenil jugoslovanske zahteve j
do Avstrije, je izjavil, da živi v
Avstriji se 80.000 Jugoslovanov,
proti katerim, da je avstrijska vla-
da u zelo neprijazna. Popravljanje
jugoslovanskih meja pa je sad.eva
mirovne konference, je -dejal maršal
Tito. ("Die Neue Zeit" od 3.4.46.)

ZAROTA V NEMČIJI. Častniki a- '
meniške tajne službe so v ponedeljek
izjavili, da obstoje v Nemčiji še
nadaljne zarote proti zaveznikom. -
Odkritje zarote pristašev bivše • -

"Hitlerjuaend" 'aa je le začetek,in
protivohunski agenti delajo noč in
dan na tem, da Uničijo zadnje sle¬
dove nacističnega odpora, ki so era
odkrili, ko so koncem tedna^aretira-
li spremstvo Axmanna, bivšega Na¬
čelnika "Hitlerju^end", ki so —a
ujeli še v decembru. (Iz "Weltpresse"
od 3.IV.1946.)

ANGLEŠKA ‘REVIJA ”EVERYBODY•S"
z dne 23. februarja je objavila.čla¬
nek o Titovi Jugoslaviji, v katerem •
opisuje stanje,.* kakršno v resnici
je. ' *

V CELOVCU SO 4. t.m, zaklju¬
čili proces proti personalu celovške
umobolnice. Obtoženci so bili ob¬
dolženi umora kakih 400 bolnikov.
Izrečene so bile 4 smjrtne obsodbe
z obešen j em in sic er i  i3 ilied simo ser,
bivši primarij umobolnice., Aotcuija
Paohner, višja bolniška strežnica,

ški strežnik. Pet drugih uslužb
cev je dobilo po 10 oziroma 15
let težke ječe, ostali obtoženci
pa so bili oproščeni.

CHURCHILL PRI U KARDINALU SPE3L
MANUJ Vatikansko -lasilo "Oeser-
vatore Romano" poroča, da je Chur
chill pred odhodom iz Združenih
držav obiskal njujorške^a nad¬
škofa kardinala Spellmana. To je
bilo Churchillovo zadnje uradno
dejanje v Ameriki.

-INŠPEKCIJA NA SLOVENSKI
CUNSKI GIMNAZIJI V LIENZU. Preter
kli teden"je inspiciral slovensko
begunsko Gimnazijo v Lienaz za- .)
stopnik britanske Vojaške vlade -
.v Celovcu p-.Hardin~. Zelo je ob¬
čudoval iznajdljivost profesorjev
in dijaštva, ki si znajo pomanj¬
kanje učbenikov in učil spretj.0
nadomestiti, ter sploh žilavos;
in ukaželjnost Slovencev, ki si
tudi v begunstvu -trudijo, da pre¬
jema mladina potrebno izobrazb?.

! /

NASI AKADEMIKI V GRADCU de¬
lajo skoraj vsi te dni kolokvije.
2elimo jim veliko uspeha.

; V STARI LOKI je 8. III. U&r-
1 a mati šmarskega župnika, Toneiš. .
RaVnikarja, ki se nahaja zdaj Jot
be~unee v Briksenu na Južnem Ti¬
rolskem. |

if

, • - • s

KDOR KAJ VE, kje se nahajk'
Sadar Vinko iz Drašče vasi, obe.
Žužemberk, naj javi našemu uredni¬
štvu. -- ■

URSULINKE - 42 po številu-so
se vrnile v Škofjo Loko. Stanuj ej c
na samostanskem dvorišču, ker jd
samostan porušen. Kei šole nimajd
in se z mladinsko vzmojo ne smejo
baviti,'""kmetujejo. Ljudje jim z^-
lo pomaa-ajo. ;  '!  ‘ ;

in Edvard Brarci

vi-šj:

d  oim-

—ooo—