149 Naši dopisi. Iz Dubice v Bosni 28. apr. (Konec.) — Ko bi za-mogli naši Bosanci v Hrvatsko vsaj toliko sena prodati, kolikor ga sami potrebujejo, morajo skor vsako pomlad seno v Hrvatski drago kupovati, en cent stare vage .dostikrat še čez dva forinta na debelo; letOd pa se je seno v Dubici na drobno kar po enaki ceni prodajalo, kakor koruza, po 6—7 krajcarjev oka, to je, 27^ funta. Drugi razlog, da nimajo tukaj dosti krme, je ta, da jeseni nikdo ne misli na druge stvari, kakor edino na seno; koruzni klipovi (šterži) se obero jeseni, na ko-ruzovino ne misli se nič, da bi se spravila; cede lazijo po polji kar za obirači in hrustajo zelene vrhove, doljne debleje stable pa puščajo, da jih pozimi poiščejo in po-zobljejo. Neki slovenski naselnik pravil mi je, da je vlansko jesen za 50 kraje, dobil od enega Bosanca 4 dobra kola lepe kuruzovine, katera ga je letos iz nesreče in pomanjkanja rešila. Tudi za slamo se redko kdo meni, da bi jo spravil za krmo; edino ovsenico še nekateri nekoliko čislajo, druge pa prav nič. Pr^^vilo se mi je, da je neki turčin imel velik stog slame še precej v zimo; enkrat pa jo zapali sam, češ, da je ne bo nič potreboval, spomladi se je sicer kesal, ker bil bi jo potreboval, ali lepe denarje za-njo dobil, pa imel je samo nekaj pepela na kupu, bilo je prepozno. To so nekatere žalostne črte o živinoreji naši. katera se ne bode nikakor zboljšala, dokler svet ne bo začel skrbeti za potrebno krmo. Vlada po občinah razpošilja žebce, bike, ovne, mrjasce, da bi se živinoreja v Bosni zboljšala, ali arabski konji, španjske ovce itd. potrebujejo še večo skrb, toraj boljo krmo, od dozdaj navadnih naših živinskih pasmin (sort), zato vse prizadevanje vladino ne more nič pomagati živinoreji, dokler se ne brigajo posestniki za vsaj potrebno krmo. Ko bi se našla kje pasmina govedja itd., da bi po medvedovo ne jedla po zimi, taka pač bi bila posebno dobra za naše ljudi. — Slive (češplje) suhe bosenske nekdaj so jako slovele, ter se prodajale en tovor = 225 funtov tukaj v Bosni po 30 gld., pred 4 leti še po 20—25 gld., lansko leto samo po 12 gold., nisem znal vzroka temu, zdaj pa mislim, da je vzrok prav amerikanska sušilnica, katera drugotne, če tudi slabše slive bolje suši, toraj one rastejo v ceni, bosenske pa — padajo. Pa upam, da bodo bosenske suhe slive zopet prve v trgovini, kakor so poprej bile, samo da jih sušimo v amerikanski sušilnici. Mislil sem prositi vlado, naj bi jo uvela, ali našel sem moža, kateri ima na 3 mestih sušiti slive, on je pripravljen to novo sušilnico poskusiti, samo da bi jo znal postaviti. Toraj prosim, da napišete ime knjižice (nemške), iz katere bi zamogel posneti obris in postaviti to sušilnico. *) *) Najbolje je obrniti se na gospoda grofa H. Attemsa v Lechwaldu pri Gradcu, oa radovoljno da vse podatke v sušenji sadja in ima tudi sušilnice na prodaj. Vred. 150 Z Dunaja 9. maja.^ (Grda spomlad; zbornica po-slancev; druge novice.) Še le danes obrnilo se je vreme nekoliko na boljše, včeraj zjutraj je deževalo, predvčerajšnjim padel je celo sneg, od Semeringa sem..pa se pripoveduje, da je tam v četrtek snega padlo za dlan debelo. Življenje dunajsko zato še ni prestopilo v spo-mladni red, temveč vse spominja še na zimo; zimske suknje še pr?v dobro služijo, gostilne in kavarne v mestu 80 polne, ker se zunaj mesta vsak boji velikega blata. Celo vrabci, kosi, štorklje in labudi v mestnem parku kretali so prav klavrno med zelenim grmovjem. Danes je uže vse zopet bolje in Dunajčanov kakor ptujcev vrelo bo na tisoče iz mesta ven na vse štiri vetre, ako se okoli opoldanske ure ne ponudi preveč nebeške rose z deloma oblačnega obnebja. V državnem zboru postalo je sedaj razmeroma mirno. V zadnji seji je bilo še komaj 200 poslancev navzočih, v torek jih bo gotovo uže več, ker za volitev odsekov in za obravnavo predlogov o pogodbi z Ogersko zbrana mora biti vsa parlamentarska vojna, da se nenadoma ne pripeti nesreča. V torek prične se obravnava o postavi, zadevajoči odpisavanje zemljiškega davka zarad vremenskih nezgod, po kateri se ima kmetovalcem v marsikaterem oziru na pomoč, marsikaj vlada ni sprejela, kar so zastopniki ljudstva želeli, ker se je bala denarskih nasledkov, dokler imamo še zmiraj boj zoper državni primankljej. — Za to postavo pride na vrsto ona o zavarovanji delavcev zoper nezgode. Največji boj vrti se sedaj v odsekih krog vprašanja, jeli naj se predlogi, zadevajoči pogodbo z Ogersko iz-roče enemu velikemu ali pa 3 manjim odsekom. Mnenje v tem gre zelo na dvoje. Češki in poljski klub nekako bolj cikata na en sam odsek, v Hohenwartovem klubu pa je bilo mnenje razun enega glasu soglasno za tri klube, ker se tako predmeti lože, hitreje in bolj temeljito morejo rešiti. Gotovo je, da zbornica nima strokovnjakov za vse te predmete, poučiti se takoj v vseh tudi ni nikomur mogoče, tedaj se delitev dela vsikakor bolj priporoča. Danes popoludne bodeta v predmestji v ljudskem shodu Kronawetter in Ausserer govorila zoper socijali-stično postavo. Po ojstrosti govora Kronawetterju navadnega soditi, je skoraj gotovo pričakovati, da se ljudski shod razpusti. Jutri ima se prometu izročiti in slovesno otvoriti nov Štefanijski most čez Donavski kanal, ki bo vezal Franc Jožefovo nabrežje pri hotelu ^Metropole" in pa Leopoldovo predmestje. Cesarjevič Rudolf obljubil je, da se svečanosti vdeleži osebno. — V vrhovni kamen vdelano bo pisanje obsegajoče zgodovino zgradbe mosta. Most je prav lep, železen, kako pa preteče svečanost, se ne da presoditi, ker je vreme sila nestanovitno. Ravno sedaj, opoludne je, pooblačilo je vse nebo in po ulicah vidim hoditi ženstvo z razpetimi dežniki. Iz Ljubljane. — Kako smo Slovenci Nemcem na poti, kaže govor nekega duhovnika Klihnl-a, kije dne 2. t. m. pri občnem zboru splošnega nemškega šolskega društva („Allgemeiner, deutscher Schulverein'') razkladal politično nalogo tega društva. Govornik omenja posebno ;;dveh trdnjav Slovan stva" in pravi dalje do besede tako-le: ;,V prvi vrsti ozirajn se na Slovenstvo.. Samo na sebi nepo-menljivo zadobi vsled tega nekako pomenljivost, ker je po gotovih visokoletečih namenih za to izbrano, da ima kot ;;kraško slovanstvo" biti ena polovica onih kleš, s katerimi se imajo Nemci in Madjaii enakomerno stisniti. Mi vidimo tukaj samo krajine, v katere je Nemec svoj čas stopil kot posadka in je moral stopiti. Nogo je postavil tje kot priborevalec in stoletja, dalje še kot Izhidna Pokrajina (Ostmark) obstaja, stal je na straži, da bi Nemcem pot do severnih bregov jadranskih držal prosto. Hrabro stoje danea še na tej straži naši rojaki na Koroškem, na Kranjskem, v Gradcu in spodnji Št.ajerski. Tam ne popustimo ničesar, češ, da je zgubljeno,, ker nikakor se nam ne bo ta odlomek Slo-vanstva, ki poskuša kazati se kot zapah med velikim nemškim narodom in pa medzemelj-skim morjem— tudi en dan ne v bran staviti siloviti zgodovinski in geografiški potrebi.*^ Tukaj je s hvalevredno odkritosrčnostjo povedano, kako imenitno politično nalogo ima spolnovati nemški naš „Schulverein" in vse, kar je krog njega. — Kar je govornik v prvem svojem stavku trdil o nemštvu pretečih ^slovanskih klešah", tega sam ne veruje, ker za-ničljivo Slovencem daje pridevek male pomenljivosti, nasproti pa Nemce stavlja na stol velikana. Kar ;;Schulverein" hoče, kar namerava ^n na kar dela, pa je to, da prosto pot pripravlja velikemu nemškemu narodu do bregov jadranskega morja. Ker še nismo nikdar culi, da bi bili Slovenci Nemcem zapreke stavili, ako so hodili ali vozili se s Koroške in Štajerske čez Kranjsko in Primorsko do jadranskega morja, tedaj „pripravljanje poti" ne more imeti druzega pomena, kot narodno in politično po-„nem čevanj e" Slovencev. — To pomenja boj za obstanek Slovencev, pomenja pa tudi obstanek avstrijske države. Zato pa Slovenci kot zvesti Avstrijci pričakujemo, da v boju zoper tak „Schul-verein" ne bodemo osamljeni, pričakujemo, da bodo z nami vsi zvesti Avstrijci katere koli narodnosti^ upamo, da bode z nami tudi vsaka v resnici avstrijska vlada. Zato nas pa čisto nič ne strašijo tako odkritosrčno izrečene besede inostranskega duhovnika Klihnl-a, ako se mu pridruži tudi nekaj brezdomo-vinskih naših „šolmaštrov". Nadejamo se kot dobri Avstrijci, da bo tudi avstrijski naučni minister svojo dolžnost storil nasproti takim ;;šolmaštrom". — Toliko pa sploh vidimo, da je melodija nemškega „Schulvereina^ povsod tista, samo da so glasovi prihajajoči z Nemškega mnogo bolj razločni I — Gosp. poslanec Raič, ki je sedaj v Ljubljani, je bil minuli petek po lastni želji previden s sv. zakramenti. Moči začele so bolniku zelo pojemati, in vsled tega je stanje postalo neugodnejše. — Bog daj, da se vsaj na boljše obrne zdravje občespoštovanega rodoljuba. — Ponudbena obravnava. Upravna komisija c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu naznanja, da se bode napravila nova streha na nekaterih oddelkih C. kr. garnizijske bolnice v Ljubljani ia pa nov cimper (podstrešina) na južnem oddelku c. kr. oskrbovalnice v Ljubljani. Razpisuje tedaj pismeno ponudbeno obravnavo, katera bo 17. maja 1886. ob 10. uri dopoludne v pisarni c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu (ulice Zonta, štev. 5, II. nadstropje). Natančneja razjasnila zvedo se pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. —^ Vest, ki smo jo po časnikih posneli, da bi utegnil mons. dr. Valussi-a kot prost goriški, nasledo-vati čast. kanonik in prof. A. M., ni zanesljiva. — O zdravji poslanca (jrenterja pripovedujejo nje* govi Tirolski tovariši, da je, kar zadeva zavednost, go vorjenje in sploh duševno zmožnost, okreval popolnoma; telesno je še nekoliko oslabljen, pa ne toliko, da bi se ne sprehajal prosto, ako bi ga protin v nogah ne nad- iegoval. — Poslaniški krogi pričakujejo, da se Greuter v jeseni zopet vrne v državni zbor. — O poslaucu grofu Hohenwartu čujemo, da ga je za čas bivanja v Rima zadnje Velikonočne praznike sprejel sv. Oče v posebni avdijenci, katera je trajala tri četrt ure. Sv. oče je grofu Hohenwartu prvi naznanil, da je prost Valussi imenovan za škofa tridentin-skega; v pogovoru je sv. Oče jako Ijubeznjiv, dobro je podučen o vseh evropejskih političnih razmerah, telesno Je sicer videti pri razgovoru slaboten starček, kedar pa opravlja duhovniška svoja opravila, ojači se popolnoma tako, da se mu visoka starost nikakor ne pozna. — Za „Jugoslovanski klub" zanimajo se posebno slovenski politiki v Ptuju. Kakor so „Slov. Nar." brzo-javlja, sklenilo je tamošnjo društvo „Pozor^^ minuli teden enoglasno, da naj slovenski poslanci osnujejo jugoslovanski klub in zapuste klub Ho-henwartov. Po drugem delu sklepa ravnal se je še pred njim štajerski poslanec G o del, pa do sedaj še nismo culi, da bi bil s tem korakom koristil kaj slovenskemu narodu ali svojim volilcem. Sicer pa se nam dozdeva, da tudi ta najnovejši klic s Ptuja ne bo predrugačil nasprotnega prepričanja slovenskih poslancev, ker ne morejo prezreti velike odgovornosti, katero bi si nakopali 8 takim, po našem prepričanji^ po vsem nepolitičnim korakom, ker eno je uže danes gotovo, da bi tak korak malo število zastopnikov slovenskega naroda razdvojil. — Da je pa nesloga najhujša šiba, skušal je naš Darod žalibog uže sam, skuša deloma še sedaj, to dokazujejo nam ravno sedaj najbolj živo nemški poslanci državnega zbora. Upamo tedaj, da nas v prihodnje zmodrijo tuje, ne več lastne skušnje. — Naši narodui spominki. Po računih, priobčenih po odboru „Matice slovenske", je koncem leta 1885. nabranega za a) Valentin Vodnikov spominek 5196 gld. 11 kr. b) dr. E. H. Gostov spominek 1068 „ 80 „ c) Miroslav Vilharjev spominek 301 „ 75 „ Številke te same živo govore, koliko narodnega dolga imamo še poravnati, zato pa se priporoča zediniti vse narodne sile, da se dožene spominek pesnika »Ilirije oživi jene'' uže vsaj za to, da svetu pokažemo, da nam naše Ilirije ne more uničiti noben germansk pionir, ki išče poti do našega morja jadranskega. — (LXXIU. odborova seja ^^Matice Slovenske" bo v sredo 12. maja t. 1. ob pol 5. uri popoludne v Mati-čini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o LXXII. odborovi seji in o XXI. rednem velikem zboru. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Volitev prvosednika, njegovih namestnikov, blagajnika in pregledovalcev društvenih računov. 4. Volitev odborovih odsekov. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. — Krajcarska družba za „Narod«i Dom'' v Ljub-^'aui. Po nekoliko daljšem presledku se nam nudi zopet . prijetna prilika spregovoriti o večjem številu razprodanih knjižic in napraviti nekaj opazek, ki bi ne utegnile biti brez vsake pomembe. V novejšem času smo dobili šest razprodanih krajcarskih knjižic, tako, da je njih število narastlo sedaj na 73, od teh so tri iz Ljubljane (št 437, 79 in 360; poverjeniki gg. G. M,, E. Ž. in dr. V. G.); jedna iz Kamnika (št. 121; poverjenik g. J. L); dve pa zopet iz Vrhnike (št. 394 in 395 pod poverjenikom g. J. G., ki jih je spečal že osem). Večjo 151 pozornost zaslužita zadnji dve knjižici; jedno njiju so kupili vrhniški učitelji, drugo pa častita vrhnišiia duhovščina. Slava njim! Tako je Vrhnika, ki stori za „Narodni Dom" primeroma veliko več kot Ljubljana sama, za ;,Narodni Dom^^ pri vseh stanovih prva. Da bi JO drugi kraji hoteli le nekoliko marljivejše posnemati! Gospoda, potreba »Narodnega Doma" se čuti od dne do dne močneje. Ljubljanska čitalnica bo morala prostore, v katerih je bivala nad dvajset let, prav v kratkem zapustiti. ;(,Gla8bena Matica", zavod, ki dobiva vedno širšo podlago, ki se marljivo trudi svoje namene po moči dosezati, ki šteje od dne do dne več ukaželjnih in marljivih gojencev, je s stanovanjem v vedni zadregi. Kar velja o imenovanih dveh društvih, velja več ali manj tudi o druzih narodnih društvih, katera si, raztresena po vseh koncih ljubljanskega mesta, le za silo jedno druzemu pomagajo, katera bi pa koncentrirana izvrstno vspevala. — Neke jako originalne ideje nam je še omenjati, na katero nas je opozoril prijatelj našega podjetja. Pravi, da bi kazalo prodajati slamice od viržink in v tem posnemati druga društva. Sam si upa nabrati vsako leto 1000—2000 komadov. Stvar bi ne bila tako napačna, če se pomisli, da je postala „viržinka" med Slovenstvom tako tipična, kakor „kratka", i a da že močno izpodriva običajno „pipo". Le na Kranjskem 5^e se izkadi vsako leto po več sto tisuč viržinli. — Če do stavimo, da smo dobili tudi več doneskov, nabranih nct desetkrajcarske knjižice, in se prav toplo zahvaljujemo vsem vstrajnim nabiralcem — poverjenikom in darovalcem, ter izrekamo gotovo nadejo, da bodo našli obilo posnemalcev, smo, menimo, svoji prijetni dolžnos<"i zadostili.