3BA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK NaSi volilni znaki /X\ bJŠ Uojvia. . Stev. 114 (2110) TRST, nedelja 11. maja 1952 Cena 25 lir Odločen govor maršala Tita o tržaškem vprašanju 1 n stališču FLRJ DOVOLJ JE BILO UCITIRANJA! Naše pravice moramo zagotoviti z našo lastno močjo Branko babic ?a tržaškem radia te Prei{0 2« obrtn! ! ki 3e v teku con; j^.0 občinskih uprav v °^odncga tržaškega Polifii?’ dobiva vedno bolj *t. 0 obeležje. Dejstvo, da volitve edine volitve, katerih tržaško prebi-tudi svojo poli. Uh danje do vseh osnov- ane ^asani Jedanjosti in bole r„ , Tržaškega ozemlja, krnn. 3’ da vsa volilna nja obravnava v večji knja °^n°vna politična vpra-| bežijo tržaško prebi. %W.’ kot pa upravna ozko C, ka vprašanj'’ »>at«i/M 'Srm občinski 5 ^.uiCfl0- «oS{.,.,f° ‘“čnj alternativi se Hfte, 3atlJ pred tržaške to- ifZi^H^itev k Italiji ali ... ... toli{n.e Jdrortke so vsej svoji *citar kampanji dale plebi. k značaj za priključitev četudi problemi Wev Svobodnega tržaške-- rnlja. italijanske iredcn- \ ')o četudi te volitve ni- v nobenem primeru ta-2Raiaja. Kot posledica 4^ .Potitifce italijanskih ir e- ^ tu 3tra7lfc ie bil0 nu3' ?%a S° se use slovenske in \rtskc politične skupine, prvti priključitvi kakrš-C,*®1! dela Tržaškega o-4JJ1 fc Italiji, postavile od. stališče ohranitve 'k, £/neaa tržaškega c?'-in. bod,o tržaški volivci, (k) 0 oddajali 25. maja svoj \Jjni ali drugi politični ali lupini, glasovali ^Pb *efl vPrašanji-h. P.otreb-^ *aJc°3' jasno poudariti, vsemu temu končni H j teh volitev ne bo izra-"is triun® slike O razpolože-fretprebivalstva, k J!) zaradi dejstva, da nnska iredentistična l Trstu protizakonito e sez»!eti^ vključila v vo. na desetitisoče C<>ni tistr uCev' ki niso Trža-!* sa-nie u*. begunce in ljudi r. aHje) itn ki po mi. \ ^iftn^ ne ttneli ime. e Pravice. Zato po- sil v Trstu, 2. Druga značilnost pa je globoka kriza v kominforrmi. stičnih vrstah. Dogodki 20.-22. marca, izjave Vidalija na zborovanjih po Italiji, zlasti nje. gove izjave v Bariju so trta. škemu delavstvu v ogromni večini odprle oči. Ti dogodki so nedvomno potrdili to, kar mi že ves čas od resolucije Kominforma trdimo, da se kominformistično vodstvo z Vidalijem na čelu bori za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, da Vid ali izdaja razredne interese tržaškega delavstva, da Vidali dejansko ie davno igra vlogo agenta italijanskega imperializma na tržaških tleh. Krono tega spoznanja pa nam nudi članek v «Vie Nuove» od Oltavia Pasto-re. člana vodstva in senatorja Komunistične partije Italije, kjer med drugim z uso vne-mo zatrjuje, da je tržaško delavstvo v prvih vrstah borbe za italijanski Trst, in hvali bivšega zunanjega ministra Sforzo, ker je 1949 leta. Vida-lijeve glasove skupno z ostalimi iredentističnimi glasovi tudi štel kot glasove za Italijo. Ta članek, ki do sedaj najbolj jasno in nedvomno odkriva resničnost iredentistične politike Vidalija, je povzročil med tržaškim delavstvom, ogorče- (Nadaljevanje na 2. strani) Če bi Jim na teh volitvah dati Trst, in če bodo na drugih volitvah zm Dalmacijo itd.• - Mašo ljudstvo ne ho dopustilo, račune po tako strašnih žrtvah, k BEOGRAD, 10. — V Krapini, središču Hrvatskega Zagorja, je bilo danes popoldne veliko zborovanje ob 10. obletnici vstaje ljudstva Hrvatskega Zagorja in osmi obletnici ustanovitve prve zagorske udarne brigade. 150.000 prebivalcev iz vseh krajev Zagorja je prišlo pozdravit maršala Tita. ki je v svojem govoru ostro obsodil vse poskuse reševanja tržaškega vprašanja brez Jugoslavije in poudaril. da to, kar so sklenili v Londonu brez Jugoslavije, nima nobene veljave za Jugoslavijo. «Mi smo zavezniška država. Mi smo odšli iz Trsta leta 19-15, ker sm0 želeli rešiti mir in ker smo verjeli, da bodo naši zavezniki imeli dovolj srca in čuta pravičnosti, da bi razumeli, da je potrebno Jugoslaviji priznati njene zgodovinske, nacionalne, zemljepisne in gospodarske pravice. Danes razpravljajo brez nas. Mi bomo ostali pri našem star lišču, pri predlogih, katere smo dali, čeprav se s temi predlogi Jugoslavija odpoveduje mnogim svojim pravičnim zahtevam in to le zaradi ohranitve miru in da bi se na tem področju ustvarila trdna podlaga, da bi se v bodočnosti izognili vsem spopadom. MI BOMO POČAKALI, DA VIDIMO, KAJ BODO ONI SKLENILI. KO BODO ONI NAPRAVILI SVOJE, BOMO TUDI MI NAPRAVILI SVOJE, KER MORAMO ZAGOTOVITI NASE PRAVICE Z NASO LASTNO MOČJO«. •Naš narod ne bo dopustil, da bi plačeval račune po tako strašnih žrtvah, kgkršne je imel v pretekli vojni, To je naš odgovor vsem in vsakomur! Ako je Itaiiiji potrebno zaradi notranjih interesov italijanske vlade in demokrščanske stranke, da dosežejo n® volitvah nekakšen uspeh, tedaj naj najdejo način, da to dosežejo v svoji državi, a ne na račun na- Poslušne danes ob 13,10 uri RADIO TRST II. Govori kandidat Liste slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežino JOSIP TERČON šega ozemlja! De Gasperija ne bo rešil niti Trst, niti katera koli druga tuja zemlja, ako ne dajo italijanskemu ljudstvu njegovih pravic, če ne rešijo socialnega vprašanja, če ne izvedejo temeljite agrarne reforme z eno besedo, če ne napravijo tako notranje stanje, da bo ljudstvo vsaj kolikor toliko zadovoljno. Ce bi jim na teh volitvah dali Trst bcd0 oni na prihodnjih zahtevr-li vso Istro. In če na drugih volitvah zmagajo bodo na tretjih volitvah zahtevali Dalmacijo itd. Dovolj je bilo licitiranja s tem! Mi tega ne damo! To le naše!# S tem; besedami je maršal Tito zaključil svoj govor v zvezi s_ tržaškim vprašanjem. V začetku svojega govora pa je predsednik jugoslovanske vlade govoril o junaštvu ljudstva Hrvatskega Zagorja v borbi proti okupatorjem in izdajalcem, poudaril bratsko enotnost, skovano v tej borbi, in potrebo, da se bratstvo in enotnost še bolj utrdita, zaradj nevarnosti ki preti z vzhoda in zaradi groženj s strani Italije, kjer se vodi prava fašistična gonja proti Jugoslavif ,‘d kjer skušajo izkoristiti' .SJko priliko, da bi obdolžili Jugoslavijo za poslabšanje mednarodnih odnosov. Tako so izkoristili tudi govor generalpolkovnika Gošnjaka na kongresu rezervnih oficirjev ter dejali, da je Gošnjak s svojo trditvijo, da je bila fašistična Italija potolčena, razžalil italijansko vojsko. Maršal Tito je y zvezi, s tem izjavil, da stoodstotno soglaša z govorom generala Gošnjaka, ki je povedal golo resnico. ((Italijanski poslanik v Beogradu je proti temu govoru protestiral, toda mi smo to odbili,-, ker ni res. da je italijanska vojska s tem govorom razžaljena Ce se kdo ima za razžaljenega, potem je to žalitev tudi zaslužil«, je poudaril maršal Tito in dodal, da je general Gošnjak govoril o fašistični vojski, a ne o italijanski narodni vojski. Nato je maršal Tito citiral pisanje italijanskih listov «Mes-saggero Vaneto«, ((Tempo« in drugih, ki so na najogabnejši način žalili jugoslovanske narode bivšo srbsko vojsko, Narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in hkrati poveličevali uspehe fašistične vojske ter je citir.al izvlečke iz dnevnika grofa Ciana in govore Mussolinija, ki sta odkrito priznala in tarnala zaradi neuspehov italijanskih čet. «Toda — je nadaljeval maršal Tito — mi smo videli, da se italijanski vojak zna boriti in to takrat, kadar se bori za sebe, za pravično stvar. Mi smo videli garilbaldince-prostovoljce v naših partizanskih vrstah, v Narodnoosvobodilni vojski, ki so se junaško borili. Oni so edini, ki so rešili čast italijanskega ljudstva. Oni drugi pa, od Mussolinija dalje, sleparijo lastni narod. Toda italijansko ljudstvo bo nekega dne našlo moč, da bo z njimi obračunalo in krenilo na pot, ki mu bo prinesla srečo, mir in bratstvo z drugimi narodi«. Nato je maršal Tito izjavil, da Jugoslovani 5 simpatijo spremljajo borbo italijanskega ljudstva za boljšo bodočnost, da jugoslovanski narodi niso odgovarjali na žalitve v interesu •Z Poti, . v naprej, da ta-en£m' volilnim re. ‘ Plpv8 b™"> nikoli prt-se ,sCttai-7iega značaja. h^lhn?,.*^ važni politični a kan,LiZraia sedanja vo k; 7čnih ’*°*t 'n krepitev ja. t - ki Ponovno groze- 2 t'sei, 30 slano poslužujoč Meg. in metod pro- %» t Vs^°linijevega ja. š* Pon-,^ kličejo na remnšo t Ta n,. , u9i svetovni voj-,'vskega glasila _ ob.tavija vest, da ftju v ,, delilnem zborova-nt?l>ru 7- t. m. svoj govor z •Smrt komu- 55S fe^liSn8’ ^težurično iz-"aJboM la trditev n I*.18*- ki « Je ku<»SU p<>*'tlčnih do-l»*aj v v b°rbl proti "o sekretarju edi- "U !>». .. ..v- ml ju eur* 6»rtije Komunistične *Del0B’da to ^to v preWiče, ker nasprotnem pri- sodnljsko l rjf In - 10. maja 1952. BRANKO BABIC „ biir in demokra- totT00e. To j ■ važnem delu " ka. istvo. pmovno mig vedno trdi. iredentizem ta f® \talL*r>i,Q vekau Reliji J°r,dor>^e kon-n‘ h>Pnzn'ip ^rih ne bomo konč- T'^iati(nfheu ttaltieirskih >n fašističnih USPESNO ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE PRI SV. JAKOBU NAJBOLJŠI ODGOVOR FAŠISTOM in kominformovskim aktivistom Tov. Laucenti In Štoka kominformističoim voditeljem io pretepačem: «l'ruti niste poslali niti enega protesta, pač pa ste protestirali, da so reznltati v Udeleženci zborovanja sprejeli protestno resolucijo proti krivičnim sklepom londonski konferenci Londonu preskopi» -londonskik mešetarjev Vidalijevi aktivisti in jkva-dristi, ki so predsinočnjim skupno s fašisti žvižgali na volilnem zborovanju na Trgu Garibaldi, isti aktivisti in škvadristi, ki so nato bežali pri Sv. Jakobu pred golobradimi fašističnimi škvadrami kot zajci, medtem ko so se jim celo žene postavljale po robu, ista drhal isti Liebleini. Morgani - Pinguini so snoči skupno s fašisti, ki so zlogo-vali: Italia. Italia. zaman poskušali razbiti naše volilno zborovanje pri Sv. Jakobu. Žvižgali in tulili so, napodali posameznike, metali na avto ogorke toda glasu resnice niso mogli prevpiti. Kjer ni Barto-liju uspelo imeti zborovanja, je uspelo nam, čeprav se zaganja proti nam vsa združena reakcija. In o tem zavezništvu imamo točne priče. Včerajšnja «Unita» in «Giornale» imenujeta ljudstvo, ki se je borilo proti fašistom. «titine», včeraj zvečer pa smo na Trgu Goldoni videli, kako je na zborovanju kominformovcev, ki ga je obiskalo le malo ljudi, poveljnik fašistične škvadre, oblečen v modre hlače in a-meriško srajco, zamahnil z roko in dejal fašistom, ki so hoteli pričeti žvižgati: «Oggi non si fischia!«. V neki skupinici pa je drug fašist dejal: «Questa sera abbtamo 1’ordine di non disturbare«. Vsa ta povezava, ki jo ljudje čutijo, jih še bolj podžiga k borbenosti in nepopustljvosti. Prav zato je bil tudi zaman poskus kominformovcev in fašistov, da naše zborovanje razbijejo, prav zato pa pomeni to zborovanje zmago za nas poraz pa za one pobaline, ki so po svojih ((junaških gestah« odšli po nove ukaze v svoj krožek. In še nekaj moramo ugotoviti. Pri včerajšnjem brlizga-nju ni bilo delavcev ni bilo proletarcev: bili so samo golobradci in plačani aktivisti skupno s fašisti; vse to nam je v zadoščenje, saj kaže, da ljudstvo vedno bolj razumeva politiko zavezništva vidalijev-cev s fašisti. In tega sramotnega zavezništva jim nihče ne zavida. Ti pretepači pa so tudi pokazali vso protislovensko mržnjo. Culi smo, kako so vpili na dve ženski, ki sta se pogovarjali med seboj slovenski; «S’ciave, c;ui a San Giacomo si parla soltanto italiano!«. Zborovanje je napovedal tov. Ulieni in dal besedo tov. Laurentiju. Tov. Laurenti je dejal, da ni bilo naključje, da so nam kominformovci, združeni s fašisti, žvižgali na Trgu Garibaldi prav tedaj, ko so bili objavljeni rezultati londonske konference, ki pomenijo nov uspeh za italijanski imperializem in hkrati novo krivico za tržaško prebivalstvo. Ce je imela londonska konferenca take rezultate, se je treba predvsem zahvaliti kominformistom. Da pa ni imela še slabših posledic za nas se moramo zahvaliti naši dosledni borbi in podpori jugoslovanskih narodov in vlade. Kominformovci so krivi za take rezultate konference, saj so 20. marca manifestirali skupno s fašisti, kar je dalo povod za sklicanje tega londonskega mešetarjenja. O tem stališču kominformovcev nam jasno govori tudi ves njihov tisk, ki se pritožuje, da je Italija dobila celo premalo, ker niso izpolnili tristranske note. Dodgodki 20. in 22. marca so predstavljali zato največje izdajstvo nad delavstvom, kar jih pomni zgodovina tržaškega proletariata. To je renica, ki se je kominformovci boje kot hudič žegnane vode. Zato žvižgajo, da bi zadušili resnico, ki vedno triumfira. Nato je tov. Laurenti omenil Vidalijevo potovanje v Italijo in poudaril, da je s tem pomagal klicati v Trst karabinjerje. Mi pa smo se vedno dosledno borili proti italijanskemu imperializmu in fašizmu. Tov. Laurenti je vprašal kje so bili ajunaški« piskači,’ko so fašistične škvadre divjale po Sv. Jakobu in dejal, da so raje žvižgali nam. ki se dosledno borimo za ostvaritev mirovne pogodbe in proti ponovnemu fašizmu. Nevarnost fašizma pa bomo odstranili le, če bomo enotni. Prav tako se moramo enotno boriti, da ne bodo posledice londonske konference še hujše ter se pri tem ne smemo utvar-jati z mislijo, da je ustanovitev STO lahka stvar, kakor lioče prikazati prav Vidali, ki hoče s tem uspavati budnost in borbenost delavstva. STO bo le rezultat naše vztrajne in nenehne borbe. Prav zadnji dogodki v Londonu so pokazali, da ni proti kršitvi mirovne pogodbe protestirala nobena od 21 držav-podpisnic razen Jugoslavije. Le ta in Ljudska fronta sta nam porok, da ne bomo ponovno padli v suženjstvo. Zato naj vsi delavci dobro premislijo vse to, in pravilno oddajo svoj glas, to je Ljudski fronti. Za tov. Laurentijem je na kratko spregovoril.še tov. Stoka, ki je naštel vse krivice, prizadejane Slovencem, kominformistično izdajstvo nad slovenskimi interesi, ravnanje kominformovcev v miljskem občinskem svetu itd. Poudaril je, da kljub vsem grožnjam ne bomo klonili ter da se bomo za svoje pravice borili vztrajno naprej, kakor smo se znali s puško v roki boriti v narodnoosvobodilni borbi. Končno je tov. Gregorič Nino prebral še naslednjo resolucijo, ki so jo navzoči navdušeno sprejeli. Prebivalci Sv Jakoba v Tr- | uanšni ter nacionalistični in stu ki so se 10'. maja udeleži-1 rasistični politiki in obsojajo li zborovanja slovansko-itali-janske fronte, odločno protestirajo proti samovoljnim in protidemokratičnim sklepom o Trstu, ki so jih sprejeli na tri. stranski konferenci v Londonu. Delovno ljudstvo Sv. Jakoba ne priznava londonskih sklepov, ker so bili sprejeti brez posvetovanja s prizadetim pre. bivalstvom in ker so razen tega ti sklepi nasprotni interesom Trsta, duhu mirovne pogodbe in prejudicirajo dejan, sko ostvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja. Udeleženci tega zborovanja poudarjajo, da vsaka koncesija italijanski državi pri upravljanju angleško . ameriškega področja Svobodnega tržaške, ga ozemlja pomeni praktično dajati poguma neofašizmu, re- kominformovsko vodstvo, ki je londonsko mešetarjenje odkrito podprlo. Zbor pri Sv. Jakobu poziva delavce in vse prebivalce ostalih tržaških okrajev ter prebivalce ostalih občin pod roč ja, naj branijo svoje pravice in svoje svoboščine, s tem da podprejo ta protest. Prav tako poudarja zbor, da je uspešna obramba demokratičnih pravic v tem, da se, kakor v preteklosti, ustvari široka antifašistična sila, ki bo zmožna zatreti grožnje neofašizma in ustvariti pogoje za dejansko ostvaritev ne. odvisnega Svobodnega tržaške, ga ozemlja, ki naj ga podpira in brani široka demokratična fronta vseh slovenskih in italijanskih delovnih množic. Poslušajte danes ob 20,20 uri RADIO TRST I. Govori kandidat Liste slovenske skupnosti za občino Dolino dr. MIRO ADAMIČ miru in dobrih sosedskih odnosov, medtem ko je italijanska vlada delala na tem, da bi se medsebojni odnosi še fcolj po-slabšalli, in s tem dokazala, da ne želi sporazuma. •Mi zahtevajmo od vseh na svetu, da razumejo naš položaj, za katerega mi nismo krivi, toda potrebno je, da razumejo tudi to, da mi stojimo čvrsto koi zid, da nas ne bo nihče niti za ped premaknil z ozemlja, na katerem stojimo. To je naše »n ho to naše tudi ostalo«. Nocojšnji jugoslovanski tisk komentira sklepe londonske konference in poudarja, da so zahodne velesile dale Italiji na škodo jugoslovanskega življa privilegije, do katerih Italija nima nobene pravice. Nocojšnja #Borba» poudarja, da pomeni londonski sporazum nov napad na jugoslovanske nacionalne interese in nov element za nesporazume. »Jugoslavija se ne bo nikoli odrekla temu, kar ji po zgodovini in po vseh ostalih pravicah pripadan, zaključuje »Borba«. «Politlka» naglaša. da je cona A samo začetna faza za nove italijanske zahteve, in poudarja, da je prava hinavščina govoriti o ciljih in načelih Združenih narodov, ko je londonska konferenca jasen primer nespoštovanja in kršitve teh načel: govoriti o pravicah in svobodi, ko se niti z besedico ne omeinja preganjanje Slovencev. «Sklepi londonskih razgovorov, zaključuje »Politika«, so izzvali globoko ogorčenje naših narodov, ki nikoli ne bodo pristali na poizkuse enostranskega in_ ne-pravičnega reševanja vprašanj, ki se tičejo interesov naših bratov v coni A STO«. da bi p v pretekli PROGRAM Slovansko-ital. ljudske fronte tržaško občino PROTESTNA V KOPRU ZBOROVANJA IN BUJAH Danes so bila v Kopru in Bujah velika protestna zborovanja proti umazani kupčiji londonskih mešetarjev, ki so proti volji in interesom tržaškega prebivalstva dali Italiji nove koncesije v Trstu. Koprske ulice so že tretjič od začetka londonske konference preplavile množice demonstrantov, ki so v sprevodih nosile na stotine slovenskih in italijanskih zastav, transparente, slike jugoslovanskih voditeljev ter karikature De Ga. sperija in neofašistov ter so neprestano vzklikale Titu in partiji in proti italijanskemu imperializmu. Na Titovem trgu in v bližnjih ulicah se je zbrala množi, ca 15.000 ljudi, ki so prihiteli tudi iz vseh okoliških krajev s kamioni, ladjami, vozovi in peš. Zborovanje je otvoril tajnik okrajnega komiteja Ra. do Eišot — Sokol, ki je dal besedo članu okrajnega komiteja tov. Staneta Furlaniju. Ta je ob začetku zaklical demokratičnemu prebivalstvu Trsta: ,Z vami smo, tovariši, tako kot smo bili z vami v slavnih dneh naše skupne borbe za svobodo, skupaj v enotnem naporu in enotnem smotru Nikoli več fašizma, Mussolinijevega ali Vidalijevega!« Ko je govoril o londonski konferenci, je tov. Furlani dejal, da je v ča$u, ko se je De Gasperi trudil v Londonu, da čim več izsili od Amerike in Anglije, italijanski kominfor-mizem s Togliattijem in Vidalijem obtože al demokrščansko vlado, da se zadovoljuje v Lon. donu samo z drobtinami, in je pozival italijansko ljudstvo, naj < blagostanja našega ozemlja, Ostvarimo osnovne pogoje za resnično neodvisno In življenjsko sposobno Svobodno tržaško ozemlje. Slovansko - italijanska ljudska fronta nakazuje to kot edino pot za uresničenje osnovnih teženj tržaškega ljudstva in poziva volivce, naj se borijo za takšno tržaško občino, ki ne bo orodje politike, ki je sovražna svobodi in neodvisnosti Tržaškega ozemlja, temveč ki n;-j postane v okviru svoje avtonomnosti borbeno orodje za zadostitev potreb hi zahtev širokih tržaških ljudskih množic. (Nadaljevanje na 5. strani) Danes SLOVANSKO • ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA: V LONJERJU ob 18.30. — Govori Branko Babič. Pri SV. MARIJI MAGDALENI ZGORNJI (pri Gregorju) ob U url. — Govorita Vladimir Kenda in Neva Lukeš. Pri BANIH ob U. uri. — Govorita Boris Race in Ivan Cuccoli. V PADRICAH ob 11. uri. — Govorita Danilo Turit in Mario Magl ca. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: V BRISCKIH ob 11. uri. Govorita Drago Pahor in Sergej Mihelčič. V MAVHINJAH ob 11. uri. Govorita Janko Furlan in Egon Florldan. V VIZOVLJAH (pri postaji) ob 19.30 uri Govorita Drago Pahor in Drago Legiša. Jufrl ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : SLOVANSKO V TRSTU, LJUDSKI VRT (vogal Ul. Cologna) ob 19.30. Govorita Vladimir Kenda in Boštjan Žagar. V BARKOVLJAH (pri obokih) ob 20. uri. Govorita dr. Jože Dekleva in Edvard Boi tari. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: V GABROVCU ob 20. url. Govorita dr. Jože Skrk to Danilo Turk. V torek: SLOVANSKO • ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : Pri PISCANCIH ob 20. uri. Govorita Danilo Turk to Ivan Novak. Na PROSEKU ob 20. uri. Govorita dr. Jože Dekleva to Edvard Boltari. Na KOLONKOVCU ob 20. uri. Govorita Franc Stoka in Giordano Luxa. V ROCOLU (postajališče fllovije) ob 19. uri. Govorita Dušan Hreščak in Bortolo Petronto. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: Pri DOMJU Ob 19. uri. Govorita Franc Lipovec in Sergej Mihelčič. V BORŠTU ob 19. url. Govorita prot. Franc Rauber in dr. Branko Agneletto. Din es, uedeJja 11* Mamert, Ljerka Sonce vzide ob 4.39, zatone 19.24. Dolžina dneva 14.4». W“» vzide ob 22.03, zatone ob^ Jutri, ponedeljek 12. Pankracij, Stojmir Ezuli iredeutisti ulstrski in dalmatinski begunci» so priredili v § nedeljo fašistično manifestacijo, v kateri je, ponovno prišel do izraza duh najbolj protijugoslo -banskega revizionističnega gibanja (MIR) so razobesili transparent, na katerega so zapisali : PEKA ITALIJANSKA, ZADER ITALIJANSKI! Šovinistični nadškof Gcvišfci šovinisti so dobili nad novjm goriškim nadškofom pcpotn monopol. Te dni so ga izkoristili, da je v neki go-riški cerkvi bral maše za ude-portiranci v Jugoslaviji». Slovenski verniki od njega nimamo več kaj pričakovati. Zato ga moramo postaviti tja kamen- spada: v vrsto ostalih protislovenskih šovinistov, ki selo obžalujejo, da niso napravili pc priključitvi potrebnih korakov, da bi nas enkrat za vedno spravili z naše grude. Slovcne« nima pravice do dela Izvedeli smo, da sta dva polnoletna mladeniča, sina italijanskega očeta, l:i se z materio otrok ni poročil, pač pa ju je priznal za svoja, prosila za de. lovsko knjižico. Kct optanta in sina italijanskega očeta, ki sta obiskovala tudi italijanske šele, imata popolno prav ico do trga prepotrebnega dokumenta. Ker pa so organi javne varnosti poslali svojega uslužbenca poizvedovat k sosedom omenjene družine in ker jo izvedeli, da govorijo doma slovenski, so jima delavski knjižici odklonili. To se pravi, da Slovenci v Italiji nimajo pravice do dela, čeprav stoji p italijanski ustar vi zapisano, da je ta pravica zajamčena slehernemu državljanu. ,.<>orizia grande uiutilata** Goriški občinski upravitelji se zavedajo, da se njihova doba zaradi bližnjih volitev bliža h kraju. Zato hočejo preostali čas temeljito izkoristiti. Te dni so dosegli za svoje mesto veliko priznanje. Dodelili so mu časten naslov agrande mutila-ta». Kako bi bili gorički brezposelni veseli, če bi se dalo v ta krasen naslov ugrizniti. Fašizem na pohodu Naši čitatelji verjetno vedo, da -ni dandanes sramotno niti kaznivo, če je človek fasist, cm-pak je ravno narobe. Zadnja leta italijanskega političnega življenja to potrjujejo. Se celo pa je dokazal to trditev gorički okrajni sodnik z oprostitvijo ljudi, ki so na shodu bojevnikov v Gorici prepevali «Gio-vinezzes, in vzklikali dučeju, o čemer smo že ob tisti priliki pisali, ker smo jih sami slišali. Zakaj so potem v Italiji sprejeli zakon o pobijanju fašizma? OBČINA TROŠI MILIJONE da bi prikrila goriško uboštvo Z ljudskim denarjem so kupili dragocene nagrade za današnje avtomobilske tekmovalce. Ves bencin za tekmo bodo plačali goriški davkoplačevalci. Koliko brezposelnih bi nasitili in oblekli s tem denarjem? GORICA, 11. — Goriške oblasti se že vsa leta po razmejitvi trudijo, da bi umirajočemu mestu dale videz procvita in blagostanja. Zato so organizirale vsako leto tudi po večkrat razne «radune» «fantov», bojevnikov, alpincev itd., prepleskale mesto z be-lordečezelenimi lepaki, (ki so «žive» priče, da je mesto «ita-lianissimo«), in potrošile milijone za prevoz in razkazovanje gostom «zone sacre» ter jih brezplačno nasitile. Za en dan mesto res oživi in naloga prišlecev je, da z vpitjem na meji dokažejo našim sosedom, da je mesto še živo in predvsem «italianissimo». Toda kaj ostane mestu od takih shodov? Blatne ulice, nastlane s pomendranimi lepaki in odpadki vseh vrst: meščanom pa slab spomin na hripa. vo kričanje pijanih grl in odmev po neokusnih kletvicah, napevu «Giovi»ezze» in vzklikanju pokojnemu poglavarju črnosrajčnikov. Mesto se po takih shodih prebudi mršavo in z slabimi usti, kot skrokan slabič ter se na to zopet pogrezne v predsmrtno dremavost. Za danes so oblasti preskrbele umirajoči in pravkar proglašeni «la grande mutilata« novo injekcijo. V, brizgalko so vsesale težke milijone, za katere so potrpežljivo, in vztrajno odirale in že odirajo občane. Za avtomobilsko tekmo s ciljem v Gorici so iz fondov, ki so jih po liri nabra. li pri prodaji vsakega nakazila za liter bencina proste co. ne, nakupili dragocene nagrade, kot so vespa, kristalne vaze. srebrne okrasne predmete, pisalni stroj, usnjene kovčke itd.. S takimi dragocenimi vabami so privabili na tekmo okrog osemdeset avtomobilistov. ki jim bodo na občinske stroške napolnili bencinske rezervoarje in jih ob zaključku obilno in izbrano pogostili v restavraciji na gradu. S tako manifestacijo naj bi svetu dokazali, da «la grande mutilata« prav nič ne pogreša svojega zaledja in da z vedno večjo gotovostjo plava v naraščajočem blagostanju! Z denarjem, ki je bil prvotno namenjen za organizacijo slikarskih razstav in drugih kulturnih prireditev ter nagrajenje revnih umetnikov, ki si v stiski utirajo pot do priznanja, bodo danes nakrmili in obsuli z dragocenostmi avtomobili, ste, ki si iz preobilice sredstev lahko privoščijo tudi take stvari, kot so avtomobilske tekme. Demokrščanska občinska upra. va, ki je za božič is varčnosti ni starki z bolnim sinom, bo tem preobjedencem v vrhane želodce potisnila obilico izbranih jedi in pijače ter poskrbela, da se bo v njih upehana vozila steklo na tisoče litrov bencina! S takim zapravljanjem skrbi občinska uprava za blagor občanov. med katerimi razsaja brezposelnost in beda! S takim zapravljanjem ne bo rešila vi. deza blagostanja, ki ga čedalje bolj kvarijo vrste brezposelnih, ki moledujejo delo pred uradom za delo, vrste revežev pred kapucinarji, ki čakajo na krožnik mineštre, vrste razcapancev, ki se sonči, jo po trgih in gruče deklet, ki jih pomanjkanj« sili, !k pohajkovanju z vojaštvom. Sklepi občinske gradbene komisije Odobrili so gradnjo nekaterih novih poslopij GORICA, 10. — Pod predsedstvom odbornika - poverjenika za javna dela dr. Polesija se je sestala včeraj občinska gradbena komisija. Na tej seji je komisija, razen nekaterih popravkov, za katere se bodo morali prosilci sporazumeti z občinskim tehničnim uradom, o-dobrila sledeča gradbena dela: Medeot Alojz: gradnja hiše v Ul. Udine; Občinska podjetja: vzpostavitev transformatorske kabine v Ul. Tomani; Melchior Rajmund: razširitev in zvišanje hiše v Ul. Ristori; Avrez Jolanda por. Venturini: gradnja in zvišanje hiše v Ul. Caprin št. 5; Crianz Avgenij: gradnja hiše v Ul. Cavalleggeri di Lodi (Stan-drež); Muggia Evfemija por. Rizzi: gradnja hiše v Ul. Brigata Pavia; Lega nazionale: vzidava spominske plošče na hišo na Korzu št. 36 (pročelje v Ul. Locchi); Zian Karel: gradnja hiše na Majnicah; Fabris Franc in Elvira Ellar: namestitev električne ure pred trgovino v Ul. Crispi 66: Avtomobilski klub: gradnja sedeža na vogalu med Ul. Crispi in Ul. Morelli; Zam-paro Jorda: gradnja hiše na Majnicah; Medeot Anton: postavitev nagrobnega kamna na glavnem pokopališču; Sfiligoj Marij: gradnja lope- pri hiši v Ul. Udine 99; Odbor Andrea Perco: postavitev spomenika v Lobniku. Nadalje je komisija zavrnilo prošnjo za gradnjo kioska za prodajo cvetlic pred vhodom na glavno pokopališče ter prošnjo za namestitev reklamne deske prošnji Jurija Bavcona za gradnjo zasebne garaže v Ul. An- tonini. Sol v živinoreji Te dni bedo dali v prodajo novo vrsto soli po 35 lir za kg. Naši kmetovalci vedo, da je sol zelo koristna. Z njo hranijo svoje živali, ki jih imajo v hlevih, kakor tudi one, ki se pasejo na gorskih pašnikih. Zi. vini v gorah dajo pastirji sol tudi zato, da jim predaleč ne uhaja in da se pase v njegovi bližini. Doslej je bila za poljedelce v prodaji neprečiščena sol po zmernih cenah. Te dni pa je administracija državnega monopola sporočila, da bo pričela s prodajo posebne vrste soli, v kateri bo več hranilnih snovi, ki bodo zlasti dobro vplivale na krave mlekarice. Prodajna cena bo 35 lir za kg. Poljedelci naj se za potrebna pojasnila obrnejo na upravo skladišč državnega monopola. - Pogled na del mesta z goriškega grada. KRATE • in [R VESTI iz bene shih vasi Nov urnik vlakov Št. Peter Slovenov Orožniki so kaznovali prodajalca v baru ustanove ENAL v Ažli. Zalotili so ga, ko je čez uro prodajal alkoholne pijače. Iz tega sklepajo, da so pričeli v zadnjem času strožje nadzorovati tovrstne prodajalce. JNeme V vasi Cerneja se je te dni ponesrečil gozdar 48-letni poljedelec Ivana Scubel, ki si je s sekiro napravil globoko zarezo na nogi. Pri tem si je presekal tudi nekaj kit. Takoj so ga odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da bo ozdravil v petnajstih dnevih, če ne bodo nastopile komplikacije. v Ul. P. Diacono. Na prihodnjo odklonila 1000 lir podpore rev- sejo je odložila vsak sklep o ŠPORTNA NEDELJA Danes Juventina - St. Lovrenc Preteklo nedeljo je prven-*tvo prve divizije počivalo, ker je bila v Ronkah tekma med predstavniki prve divizije Goriške in Piemonta. Ta počitek »o izkoristile nekatere enajsterice, da so odigrale zaostale tekme. T.udi na praznik prvega maja so odigrali nekatere zaostale tekme. Na dan prvega maja je moštvo iz Moše gostovalo v Tolmezzu. Kljub dobri volji, da bi zmagali, so hlli premagani z 2-0. Isti dan sta se srečali ekipi San Gottarda in Pagnacca. Zmagali so Videmča-ni z 2-1. V nedeljo pa so igralci San Gottarda znova igrali, tokrat proti Serenissimi iz Pra-damana in znova zmagali. Ta tekma je prinesla San Gottar-du na drugo mesto v lestvici z eno točko naskoka nad Mo-šo in Juventino, a vendar z eno tekmo v več. Danes, na predzadnji dan prvenstva bo na igriščih vse živo. Ekipe, ki so na vrhu lestvice bodo skušale na vsak način doseči čimboljšo afirmacijo. Ce pogledamo na lestvico, bomo videli, da je več ekip, ki stremi za drugim mestom. Prvo je San Gottardo s 33 točkami, nato Moša in Juventina z 32 točkami, sledita še Zagraj s 30 in Tolmezzo z 29 točkami. Na igrišču v Sovodnjah bo nedvomno najzanimivejša tekma te nedelje. Juventina bo sprejela prvaka iz St. Lovrenca. Juventinci se že več časa pripravljajo na to srečanje, v zadnjem času so odigrali več lepih in koristnih tekem; na vak način pa hočejo očistiti sramoto, ki so si jo nakopali v prvi polovici prvenstva v St. Lovrencu, ko so morali zapustiti igrišče poraženi kar s 4-1. Na vsak pačit) bodo domačini skušali zmagati, kajti hoteli, bodo doseči drugo mesto. St. Lovrenc gotovo ne bo prodal poceni svoje kože, čeprav ima sedaj 40 točk, in je torej vsaka nevarnost, da bi mu kdo odnesel prvo mesto, odstranjena. Tekma se ho začela ob 16. uri. Vabimo v-e ljubitelje nogome- ta, da pridejo na to tekmo. Na ostalih igriščih prvenstva se ttodo pdigrale naslednje tekme: V Koprivi bodo domačini sprejeli moštvo iz Morara. Tako eni kct drugi se bodo potrudili kajti neprijetno bi bilo ostati med zadnjeplasiranimi; obe ekipi se nahajata v spodnjem delu lestvice. V Zagraju bodo gostoval] igralci iz Man-zana; domačini bodo dali vse iz sebe, za čim boljše uveljavljenje posebno še zaradi dejstva, da niso v povratnem turnirju izgubili niti ene tekme. Isonti-na bo na občinskem stadionu sprejela goste iz Pagnacca. Ta tekma bp nezanimiva, kajti ekipi sta med kandidati za zadnja mesta. Moša pa bo gostovala v Vidmu proti tamkajšnji Espe-riji. Slab izgled ima ta tekma za domačine, kajti gostje si ne bodo pustili neizkoriščene priložnosti za pridobitev dveh točk; že v prvi polovici prvenstva so bili Videmčani premagani v Moši z visokim rezultatom 6-1. Tolmezzo pa bo odšel v Tavagnacco, kjer bo skušal pridobiti dve točki. San Dona-Pro Gorizia so vrata goriškega stadiona ze dolgo časa sprejela. Danes pa bo Pro Gorizia igrala zunaj proti moštvu San Dona. Juventina B-Fiamma Igrali bodo v Sovodnjah Letošnja prva polovica prvenstva je bila naklonjena moštvu Pro Gorizia. Lepo število tekem so Goričani odločili v svojo korist. V drugi polovici pa je šlo vse navzkriž. Sodniki, kot da bi se zmenili, so začeli o»tro ofenzivo proti Goričanom, nedeljo za nedeljo so bili izključeni z igrišča g -riški igralci, tej izključitvi je po navadi sledila diskvalifikacija s strani nogometnega sodišča; nekoč je moral sodnik oditi z goriškega stadiona celo v spremstvu policije, sicer bi ga bili goriški navijači pre tepli. Začeli so se porazi: kar osem po številu. Pred dvema nedeljama pa se je končno obzorje razčistilo. Na doma čem igrišču so bili Goričani zmagoviti. Preteklo nedeljo so zopet porazili Ravenno z rezultatom 6:3. Toliko golov ni- Vse tekme prvenstva druge divizije so bile preteklo nedeljo prekinjene zaradi tekme med reprezentancama Prve divizije goriške in Piemonta, ki je bila v Ronkah. Tekme, ki bi se bile morale odigrati v nedeljo se bodo odigrale danes. V Sovodnjah bo Juventina B sprejela Fiammo iz Gorice. Predvidevanja govorijo brez pridržkov v korist domačinov, kajti čeprav sta moštvi remizirali v prvi polovici prvenstva, je sedaj Juventina B moralno zelo na višku, ker je večkrat zmagala, Fiamma pa leži na zadnjem mestu v lestvi-vici in ni nikakega znaka, da bi se iz tega mesta premaknila Tekma se bo začela ob 14. uri. Ostale tekme današnjega kola so; V Sagradu bodo domačini sprejeli moštvo Brazza-nese. Gostje bodo skušali doseči uspeh, kajti prav od tega je odvisno ali bodo stopili v višje prvenstvo ali ne. Imajo namrej 23 točk. Tik za petami jim je Villesse z 22. točkami. Villesse pa bo imelo danes trd oreh. Sprejelo bo moštvo iz Romansa, ki se je pokazalo, da je najmočnejša ekipa prvenstva. Na igrišču v Podgori bo tekma med dvema goriški-ma ekipama: Straccis in Ede-ta. Druga domača tekma, ki bo brez dvoma pritegnila mnogo gledalcev bo v Coroni, kjer bodo domačini sprejeli ekipo iz Mariana, ki je sedaj na šestem mestu v lestvici. Matajur Zgornji del te vasi doseže skoraj tisoč metrov nadmorske višine. Ker pa ni vas povezana z dolino, in sicer z vasjo Jeronišče po nobeni uporabni cesti, predstavlja to veliko oviro za razvoj teh vasi. Prebivalci morajo svoje pridelke prenašati v dolino v nabrbtnih koših ter se posluževati irzedno nevarnih stez. Se večji trud pa je potreben za prenos življenjskih potrebščin iz doline, ker je steza zelo strma. Za pot porabijo več kot dve uri. Izračunali so, da v tej vasi prenesejo letno pov. prečno po 50 stotov raznega blaga v vsaki družini. Omenjena teža pa je toliko večja, če vštejemo zamenjavo krompirja in kostanja, ki ga prebivalci odnašajo v Furlanijo za koruzo. Tako mora najprej znositi v dolino svoje pridelke in se vrniti s težkim tovorom koruze. Koruzo potem znova nesejo v dolino, kjer jim jo v mlinu v Jeronišču zmeljejo za polento. Samo ta primer dovolj nazorno pokaže, v kako težkih gospodarskih prilikah živijo prebivalci gorskih beneških vasi. Njihove želje so velike. Radi bi živeli udobneje in se hranili z boljšimi jedmi, vendar se morajo zadovoljiti s tistim, kar jim nudi domača gruda. In še tega si ne smejo privoščiti v obilici, kajti potem jim zmanjka tudi denar za plačevanje davkov. V letošnjem letu so vaščani upali, da bodo prihranili nekaj denarja z velikim pridelkom sena, ker nimajo živine, da bi ga lahko porabili. V ve- liko prenečenje pa je prišla vest, da je cena sena letos zelo padla. Prodajajo ga po 800 lir za stot. Qd tega odpade 700 lir na prevoz, kar pomeni, da kmetje zaslužijo komaj okoli sto lir pri stotu. Delavec iz Matajurja napravi v Jeronišče na dan dve poti; vsakokrat prinese stot sena. Ce bi bila cesta lepša ali pa če bi zgradili žičnico, bi va. ščani veliko prihranili pri prenašanju sena, kar bi se tudi mnogo poznalo v njihovem gospodarstvu. ML.* Sovodnje V tem tednu so naši kmetje videli na krompirišcu kolorad. skega hrošča. Prvi primer je opazil kmet Periovizza. Pozval je nekaj žena, naj ga poberejo in uničijo. O tom je obvestil tudi občinske oblasti in od njih zahteval, naj preskrbijo vaščanom potrebne preparate, da se bodo lahko uspešno borili proti širjenju tega zajedal, ca. Krompir je namreč važen pridelek v tej vasi in bi zato pomenilo uničevanje tega pri- delka tudi uničevanje kmečkega gospodarstva. Podcerkev V ponedeljek dopoldne so orožniki iz vasi Campei v obči. ni Fojda aretirali 20-letnega Enza Cekona in 50-Ietnega Bučana iz Cenebole. Orožniki so ju aretirali, ker sta z mize v tamkajšnjem javnem lokalu ukradla 10.000 lir. LOTERIJA VENEZ1A . 35 69 33 62 15 FIRENZE 14 2 29 18 61 TORINtf 81 24 22 16 U MILANO 82 47 2 8 7 PALERMO 78 83 27 90 45 ROMA 15 69 62 76 58 GENOVA 40 3 54 29 68 BARI 69 73 83 43 39 N A POLI 77 75 41 33 5! CAGLIARI 5 25 14 16 34 Stopil bo v veljavo 18. maja Samomor varano žensk* Izvedela je, da ima njen mož razmerje z drugo ženo in se je utopili TRZIC, 10. — Danes ob 4. uri zjutraj so orožniki v Tržiču zapazili v kanalu Dottori žensko truplo. S pomočjo gasilcev so ga spravili na kopno in nato v mrtvašnico na pokopališču. Zenska okoli 45 let stara, ki je bila zelo skromno oblečena, ni imela pri sebi no. benih dokumentov. Po preiskavi so orožniki ugotovili, da je utopljenka 43-letna Gallopin Herminija iz Tržiča Po zatrje. vanju bližnjih sorodnikov in zaupnic pokojnice, je Gallopi-novo privedla do tega koraka ljubosumnost do moža. Gallopi-nova je namreč pred kratkim zvedela, da ima nien mož razmerje z neko žensko iz Tržiča. Moževa nezvestoba jo je neozdravljivo ranila in potrla. Usposobljenostni tečaj za zidarje Obiskujejo ga lahko delavci od 18 do 40 Beta starosti. GORICA, 10. — Dne 18. maja bo stopil v veljavo nov urnik vlakov s sledečimi spremembami na progi Trst - Gorica - Videm: brzoviak, ki je doslej od hajal iz Gorice proti Trstu ob 9.57 bo po novem urniku odhajal ob 10.04; prvi popoldanski vlak proti Trstu, ki je doslej odhajal ob 13.53 bo Po novem urniku odhajal ob 13.45; nadalje bodo trije zadnji večerni vlaki, ki so doslej odhajali ob 20.24, 21,33 in 23.39 po novem odhajali ob 20.36, 21.26 in ob 0.01. Proti Vidmu bo prvi jutranji vlak odhajal ob 4.50 in ne več ob 5.00;, nadalje Ibo vlak od. 5.42 pd .novem urniku odhajal ob 5.30, vlak od 10.51 ob 10.46 ter vlak Od 13.48 ob 13.52. Zadnji trije večerni vlaki, ki so doslej odhajali ob 19.09. 20.22 in 23.0y bodo po novem urniku odhajali ob 19.15, 20.18 in 23.20. KINO VERDI. 15: ((Zavojevale: Sir- te«, J. Payne in M. 0’Hara. VITTORIA. 15: «Don Camillo«, Fernandel in G. Cervi. CENTRALE. 15: ((Poganska pesem«, E. Wi'.Uiams in H. Kell. MODERNO. 15: ((Mehiški zaliv« J. Garfield in P- Neal. Prispevajte za KULTURNI DOM GORICA, 10. — Pokrajinski urad za delo sporoča, da bodo v četrtek 15. t. m. odprli v Gorici usposobljenostni tečaj za zidarje. Za tečaj, ki bo trajal 100 dni in v katerega bodo sprejeli 24 vajencev, se lahko prijavijo vsi brezposelni delavci od 18 do 40 leta starosti, ki so bili do 5. t. m. vpisani v seznam brezposelnih. Tečajniki bodo prejemali dnevno 200 lir in ob zaključku tečaja nagrado v znesku 3000 lir. Tisti, ki ne prejemajo podpore za brezposelnost bodo poleg 200 lir prejemali še 100 lir dnevne doklade ter 60 lir doklade za vsakega otroka in ženo. Kot poslušalci bodo tečaj lahko posečali tudi drugi zaposleni delavci, katerih število pa ne bo smelo presegati četrtine rednih tečajnikov. O-menjeni poslušalci ne bodo prejemali plače, pajj pa bodo lahko ob koncu tečaja delali izpite in bodo kot ostali tečajniki prejeli usposobljenost-no spričevalo. Vsi, ki nameravajo posečati omenjeni tečaj, se morajo o-sebno javiti na Pokrajinskem uradu za delo, kjer sprejemajo prijave od 9. do 14. t. m. ROJSTVA, SMRTI IN PORO® GORICA, 10. — V g04 mestni občini je bilo ° 'j, aprila t. 1. 12 rojstev, 3 P* i smrti, 6 v knjiženih pot™ 10. aprila t. 1 meri in 10 porok. . . Rojstva: Cibau Emo, Cod»“ Marija Rosa, Veneri t Klara, Ussai Hadrijana, b* ni Marinelia, Gorini Robert. Toffolo R0** ' Gabre«' Klavdij, Feol.a Magdalena, vasani Pavla. Giudici Livijana. _ - _ I}. Smrti: 52^'etni asistent tekni* Brumat Amadej, 59-letni zidat Lovisutti Franc, 29-letaa dinja Mikulin P°r- NlC0 Romana. Vknjižene peroke: težak P1-® ci Marcello in delavka B nata, agent policije Alojz in gospodinja ui ^ Karolina, tapefcnik Furlan fred in gospodinja _Marcj^P Lavra, kmetovalec Culot ^ celi o in gospodinja BrtP Zdenka, zidar Merlo A_ .0 trgovska pomočnica P«' Fellegrina, mehanik Ivan in gospodinja Morelli gina- •«) Poroke: težak Glessi in delavka Marussi Effl!l ,n elektricist Corazza Franc tkalka Pascoletti Ljuba, tehnik Tivan Viktor iD e' .a). nist.ka Mosetti Cecilija, Zambelli Adolf in šivilja - ^ Renata, delavec Maronese^..^ ton in uradnica Franino ■ častnik italijanske vftv ■jske Schiattarella Dominik in Prijava družinskega davka za leto 1952 Občinski davčni urst-d je odprt še danes in jutri. GORICA, 9. — Goriška občina sporoča, da bo občinski davčni urad (Ul. Crispi št. 3) odprt danes popoldne od 16 do 18.30 in jutri v dopoldanskih urah, in sicer od 9 do 12 za vse one. ki zaradi službovanja ne bi mogli pravočasno prijaviti družinskega davka. dela'* dinja Furlani Lilijana, " Sitar Emil in tkalka Erel_ y •ratar Burelli P!aC'*V Sonja, vra._. . _ gospodinja Zavagno z:°rLc, radnik Pezzi Tuli j in_ur Del Zotto Lavra, Chittaro Ermenegild in Silvi Evfemija. ZA TRŽAŠKO OZ ZESlU® Leto 1951-52 Sezona V« ifiTito in Pitajte Pii motiki dmimik l Kolesarska tekma za pokal Sv. Juste Športno društvo Cral iz Loč-nika je napovedal za danes kolesarsko tekmo za kategorijo amaterjev. Organizacijo tekme je prevzelo društvo ENAL iz Gorice. Dirka bo veljala za prvenstvo Goriške za kategorijo amaterjev. Tekmovali bodo po skupinskem sistemu. Vsaka skupina bo imela štiri tekače. Pot bo dolga 64 km. Start bo v Ločniku. Dirkači bodo šli do Krmina, nato v Vilfanovo, Mariano. Gradiško, Farro, na križišče pri Madon-nini in nazaj v Ločnik. Prevozili jo bodo dvakrat. Skupine bodo odšle ena za drugo v razdalji treh minut. Prvo dospelo moštvo bo prejelo nagrado 6000 lir, drugo 4000, tretje pa 3200. Sledijo še druge denarne nagrade, štirje kači prvega moštva pa bodo prejeli še diplome in srebrne medalje. Pokal Sv. Justa bo dobilo društvo, katerega eki pe bodo dosegle najboljši plas man. Slovansko-italijanska ljudska fronta gre na upravne volitve v trenutku, ko je tržaško vprašanje predmet živega razpravljanja in ko skuša italijanski obnavljajoči se imperializem rešiti to vprašanje v nasprotju z interesi večine demokratičnega prebivalstva v Trstu. V ta namen so tudi sklicali londonsko konferenco, s katero skuša dobiti italijanska država nove koncesije v u-pravi cone A. kar ni le v nasprotju z mirovno pogodbo, marveč je tudi nova grožnja proti dejanski ustanovitvi STO. . , Italijanski govorniki hodijo kričat va naše trge o moči italijanskih čet in zahtevajo znova razen Trsta tudi Istro, Zadcr itd. Demokratično in protifašistično prebi-vulstvo v Trstu ni pozabilo jarma italijanske države, ki je trajal 25 let, in noče več ponoviti grenkih izkušenj. Divjanje po tržaških ulicah 20. marca in kasneje je povečalo zaskrbljenost tržaškega prebivalstva in mu je priklicalo v spomin čase, ko so šovinistična in nacionalistična gesla rodila nestrpnost in fašistično diktaturo. Čeprav je večina prebivalstva obsodila v onih dneh na razne načine te manifestacije, nastaja zaradi podpore, ki so jo dale tem nemirom iredentistične stranke in celo sindikalne organizacije, med katerimi je tudi kominformistična, še bolj konkretna nevarnost povratka žalostne pretekloti. Tega pa tržaško prebivaltsvo absolutno noče. Bili smo priča nacionalističnemu hujskanju z vseh strani; od odkritih fašistov do vodstev italijanske in tržaške kominformistične stranke. Vsi obtožujejo, da je De Gaspe-rijeva vlada storila premalo, da bi dosegla priključitev Trsta k Italiji. Tudi Vidali je hotel priliti nekaj olja ognju, da bi razpalil ozračje s svojimi ultranacionalističnimi govori v Italiji. Značilen je njegov vzklik v Bariju: ((Pohiteti moramo, če nočemo spremeniti italianis-simega mesta v pokopališče Italijanovh. Zato nam mora biti vedno pred očmi, da so Vidalijeve in trditve drugih fcominfornii-stičnih predstavnikov v Trstu, ki se na zunaj zde v o-brambo STO in interesov tržaškega delavskega razreda, Dolžnosti naših žena v borbi proti imperializmu Volilni govor tov. Alme Reschitz. kandidatke Slovan sko italijanske ljudske fronte na radiu Trst 11. lažne in nevarne, ker hočejo z njimi prevari ti tržaške delavce, ki ne smejo pozabiti, da bo kakor leta 1949 tudi 25. maja vsak glas za Vidali-ja pomenil glas za priključitev Trsta k Italiji. Vse to nas prepričuje, da moramo doseči, da se neha čimprej vsa ta gonja okoli Trsta in da sc našim ljudem omogoči začetek bolj mirnega in varnega življenja. Samo dejanska ustanovitev STO, ki ga bodo zajamčili s sporazumom obeh sosednih držav, bo lahko zagotovila mir in odstranila nevarno napetost zaradi našega mesta. Naše žene, ki nosijo neposredno odgovornost za preživljanje svojih družin in ki sc morajo mnogokrat boriti z brezposelnostjo in s prenizkimi plačami; naše žene, ki. morajo skrbeti za vzgojo svojih otrok, da popravijo in preprečijo kvarne posledice vzgojnih metod, ki smo jih podedovali v veliki meri od-prejšnjega režima in ki jih še danes uporabljajo v šolah; metod ki imajo slab vpliv na značaj in na življenje, otrok, danes ko izrabljajo celo verska čustva za nacionalistično mržnjo; naše žene morajo odločno obsoditi tak politični sistem, ki ga podpirajo stranke in nacionalistične uprave, kakršna je bila prejšnja občinska uprava. Upravičenih teženj in zahtev meščanov sploh niso u-poštevali Ce bi jih upoštevali. bi lahko bilo danes možno medsebojno pomirjanje in razumevanje vseh plasti našega prebivalstva. Tudi če gledamo na narodnostno enakopravnost, se moramo vprašati, kaj so nare dib odgovorni organi ZVU in občinska uprava, da bi se spoštovale določbe mirovne pogodbe? Diskriminacija proti Slovencem se začenja že v šolskih dvoranah ter se nadaljuje v vsem javnem in mestnem življenju. Prejšnja uprava je tudi kriva, če na vseh delovnih mestih in v vseh službah >.e dajejo prednosti tukajšnji delovni sili marveč uvoženi delovni sili. Pri tem celo sve-ujejo našim specializiranim delavcem velikih industrij in ladjedelnic, naj se selijo ter jim ponujajo zato precejšnje odpravnine. Vse to delajo zato, da bi okrepili iredentistične in šovinistične tokove ter popolnoma podprli pohlepe italijanskega imperializma. Ni jim prav nič mar, če bodo zaradi tega naše ladjedelnice zgubile, na ugledu, ki ga uži-vajo v svetu. Glavno jim je, da rešijo uitalijanstvov Trsta. Poleg tega moramo upoštevati, da so pohlepi italijanskega imperializma po Trstu tesno povezani z drugim pojavom. ki je še bolj nevaren kakor pocestno kričanje, ki ga inscenirajo krajevni predstavniki tega dvatisočletnega imperializma, ki je tesno povezan z žalostnim in krvavim pojavom vojne. Odkar je italijanski imperializem začel raztegovati svoje kremplje po naši zemlji, tržaško prebivalstvo ni imelo miru. Tako je bilo v prvi svetovni vojni, tako se je ponovil o tudi v drugi. Po letu 1918 je Italija zasedla našo deželo in od tedaj se ni nehalo nasilje, preganjanje in trpljenje našega ljudstva. Fašistični teror je proniknil povsod in je dostikrat zaostril celo odnose med možom in ženo, med starši in otroki. Toda to tudi še ni bilo dovolj. Italijanski imperializem, ki mu še ni bilo dovolj vse to nečloveško nasilje, je hotel napraviti še en korak in je napadel Jugoslavijo, Albanijo in Grčijo ter je pustil povsod grozne sledove svoje krvave narave. To je pot, po kateri hodi italijanski imperializem in na kateri je povzročil nadčloveške, žrtve, tudi med našim prebivalstvom; to je pot, po kateri hoče hoditi še enkrat, pri čemer ga podpirajo celo one države, ki so se morale vztrajno boriti, da so uničile to imperializem v pretekli vojni. Krvave izkušnje, ki smo jih dobili v pretekli vojni; spoštovanje, ki ga gojimo clo naših junakov, padlih za zmago naših, svetih pravic; moralna dolžnost, ki nam jo nalagajo živi, ki se še vedno bore. v vztrajni borbi za dosego najbolj osnovnih pravic demokratičnega in družbenega sožitja, vse to nas kliče, da se postavimo po robu nevarnosti. ki nam znova, grozi s tako imenovanih rimskih ((.usodnih gričev». Tržaške žene, delavke, u-radnice, gospodinje! Ne pozabite, krvavih izkušenj preteklosti in težke sedanje stvarnosti. Ce boste znale braniti v svojem domu pravico do dela, do dostojnega stanovanja, če. boste znale doseči medsebojno spoštovanje, če se boste že takoj sedaj odločno uprle vsem poskusom, da bi vrgli na ulice vaše sinove in jih uporabljali kot maso za nacionalistične in šovinistične manifestacije, boste preprečile, da ne bodo mogli jutri razpolagati z njimi ter da ne postanejo žrtve novih sporov, zaradi katerih bi se morale jokati milijone mater, žena, sester in hčera. Ko boste 25. maja poklicane, da oddastc svoj glas, dajte ta glas Ljudski fronti in s tem boste prispevale k temu, da se prepreči vrnitev onih žalostnih izkušenj, zaradi katerih se še niso zacelile rane našega ljudstva in ni bila še popravljena škoda na našem ozemlju. S svojim glasom Ljudski fronti boste volile za dejansko ustanovitev STO, za vrnitev miru, ki je nujni pogoj za blagostanje nas vseh. BO UPRIZORIL0 i952 Danes U. maja-Vnj ob 20.30 v AVDlTOR^ v TRSTU Držičevo aijo v treh dejan)’-” DIMIM) MARMl V torek 13. maja ‘ v ob 21. uri gostov?0*') BOLJUNCU na P>'°Si0 s Schurekovo kom® Pesem s cesle Vstopnice so v Pr’ ftstr veži tiskarne. Ul. sv. (2. čiška št. 20. od W- . in od 17. do 20. me’pla Telefon 29-447. J" £<#■ Opčinah v pekarni Znižane cene- ( Znižani SLOVENSKA OSNOVNA $°l* PRI SV. aNI n priredi dsnes . t. !. ob 17.30 v telov pJ, slovenske osnovne 5 Sv. Ani mladinsko -jih treh 0 petjem v ---------------- ^ sPOl reč” Poleg igre je na nastop otroškega !^aCije-ga zbora in “ Vabimo starše i”_Pobišče-j da °bl* lje naših otrok, da jo to prireditev- PAVLIHA rt* vabi otroke na !'‘!.k[3. t. f- ^ stavo, ki bo v torek 17.30 v Boljuncu. Starši! Pridite z ki na prijetno z»t>aV0 DEL0, Karambol v Barkovljah 38-letni Francesco Gerbin iz Ul. Gambini je včeraj proti večeru med vožnjo s svojim avtom «fiat 500» po Miramarskem drevoredu, hotel pri barkov-ljanski mitnici obrniti proti mestu. Prav tedaj je z nasprotne strani privozil 21-letni Ga-stone Briščki iz Ul. Galleria z elambretto« v katero pa je Gerbin trčil in jo, skupaj z voznikom, zvrnil na tla. Ker je bil Briščki ranjen, so ga s privatnim avtom odpeljali v bolnišnico. SPREJMEM V 1 čez poletje »h P°ta slov na upravi SOBO S n ico v centru Telefon 42108. tridnevni jZLE'1' 31- V L 1» m8 j? ;evero »D po* < In Cerkn° do Vpis°' vanje JI taafr 1M3 , 2 ZA UAHtLUEUO IZDAJSTVO (ako bi jih ne bilo že dovolj) Ali so bili kominformovski glasovi leta 19.4 9 oddani za Svo- * * * • J ■ 4 • 1 * f M š § |L | X fi ”* M $ £ ff # 5 ^ k bodno tržaško ozemlje, kot so v dobri veri mislili tržaški delavci? temveč za dokazovanje italiianstva Trsta, kot je jasno povedala kominformovska "Vie Nuove vr m tim - iSrŽSP? LON JERCI S annnno v \CV1t flDV^ iVaše/ se je « je odkril, da govorite, ni Takim fašističnim «učenostim», ki bi rade dokazovale, da v Trstu ni Slovencev, pomaga kominformovski «capobanda», ki vas psuje s in istrskih mest če so nas le-ti privedli do stopnje «del-Tincivillmento« ali po naše do tega, da so nas Obrusili v oliki in izpbrazbi. Ta list dobi vselej z lahkoto «učene» ljudi, ki jim za razširjanje taktnih nazorov o Slovencih teč^ pero. Tako-j e 3. Itnaja dokazal sivo- ga jezika mesta (Trsta) in njegovega beneškega narečja tudi neko družinsko narečje (vernacolo famigliare), pomešano z italijanskimi in slovenskimi besedami, ki ni ne italijansko, še manj slovensk Angelo Skoki-Seocchi* je hotel v zadnjih besedah pokkza- jn sposobnost neki Angelo Scocchi v članku, ki ga je objavil v navedenem listu pod naslovom »Zgodovinski pomen fmena Lonjer« 2e zdavnaj na* je ukresalo prepričanje, da ka* dar ifnamo opravka s takimi-le znanstveniki, takimi Scocchi -Skoki - Uskoki, da so to zares ljudje, ki se po njihovih žilah pretaka žlahtna kri in, ki jih označujemo z besedami «d'i puro sangue» ter jih preveva »ref «globoko poznanje® slovenske bitnosti. Avtor, Id spravlja pomen krajevnega imena Lonjer v zvezo z nekdanjimi vdori Madžarov v naše kraje in še naprej proti zapadu, navaja, da neka zgodovinska listina % 1. 1234 omenja, da je Lonjer slovenska vas (villa sclabo. rum). Da ne bi s tem priznal zgodovinsko dokazane naselitve, naših prednikov že okrog leta 600 prav do morske obale ali vrat trŽaSkega metta, pisec tjavdan zatrjuj^, da je te kmete importiral neki nemški graleak, Dane* nas ne zanimajo toli-kb'te, ampak bolj nallednje trditve Skoka-Seocchija,, ki se JrX ti, da je tudi učenjak v jezikoslovju ter je meni. rnč tebi nič označil slovenski 'jezik, ki ga govorijo v Lonjerju in drugod po vaseh okrog Trsta ter po Krasu, kot nekakšno spa-kedrano nerazumljivo žlobu-dranje, ki se ga poslužujejo ljudje, skoro iz nekega sramu samo pri ognjišču V krogu svoje družine in v katerem ne moremo, niti povedati, kakšen je ta jezik. Lonjerci, kot ljudje povsod druged po Slovemji ali med drugimi kulturnimi narodi v svetinj gbvbrijO n#d sitbč v svojem ožjem življenju neprisiljeno domačo govorico in nesmiselno bi bilo da bi se napenjali v literfturnem slov- glašijo: «Po zakonu narave o nujnosti in neizbežnosti so se kot nekdanji potomci importi-rancev (!) slovenskega porekla v Furlanski Viižini, asimilirali tudi potomci davnih importi-rancev današnjega Lonjerja po duhu, običajih, živahnosti značaja niestnemu okolju, čeprav uporabljajo poleg kultivirane- ali svojim ppednikom na pokopališču nad brezprimemo raz. divjanostjO tržaške šovinistične sodrge. Učenjak Angelo Skok-Scocchi naj študira rajši o vplivih kulturnega slofensk^gd jezika na sikih peto, rice. italijanski) spakedran-pirepdno stovem-od potoka, pljuč, j&t, smetane, mleka-zime itd. itd. Ce stvenem jeziku. hi la^ko Skok-Scocchi hi lah&o vedel, da razlikujemo zborni ali knjižni, pogovorni eli konver-zacijtld jezik ter narečja. Celo izobraženci se poslužujejo v vsakdanjem govoru in pogovoru konverzadjfkega jezika in nikdar Mbjižhega jezika, preprosto ljudstvo pri vseh naro- dih pa; govori edinole v avo- jem narečju. Žalostno je, da Skok-Scocchi vsega tega ne ve. Pri tem ni važno, če vrne- šavajo Lonjerci v svojo doma- čo iovorico tu in tam besede —... janakega izvore, ampak važnejše je to, da so Lonjerci [ zavedni Slovenci, ki kot olikani ..............................m je. ljudje poznajo tudi knjižili zik svojega naroda in berejo v njem vfe »mogoče ča»qbise, revije in knjig*. Angelo- Skok- Sebčchi in*cSolns!e d! Triešte naj si zapomnita, da so si pridobili Lapjerci kot oftali Slovenci. ki so Živeli 25 let italijanskega suženjstvaT znanje naslednje slovenščine pe po zaslugi tržaških italijanskih ptmiglavoev 'in še manj po zaslugi rimskih kulturonoscev. • Oboji so jim hoteli iztrgati iz srca ljubezen do svojega naroda, jetika, in šibali, kaznovali ter pljuvali so nanje, če so si drznili go-vpriti slovenski na «nebarbar-skih tleh tržaškega tlaka», se pogovarjati v materinščini v družini in se potožiti v cerkvi I \ 1 1 1 ...ollre allalingua colla della cilla e al suo venelo dia- lello usano pure un vernacolo farni-■ liare, misto di voci ilaliane e slave, che non e ilalia-no, mo nemmeno slavo, Toko budal ost lahko a latu Gospodovem 1952 v Trstu napiše o Lonjercih neki Anpc lo Scocchi, ki ga niti ni sram se pod- —— — 1 ' pisatijtRočuna pač, da so tisti, fei 'triu take članke objavljata in tisti, ki jih berejo, še večji bebci. To znanost fotem prodaja v svojlM Kolonah «Giorna. l^di Triesten. rflAII —-ct* 0 Passo, poiche, ^aggioranza della popolazione iccome la gran »m tra ebbe, in 1’fAternazio. IH . uiei un anno o tra dieci, de-l*annessione airitalia Essa i soluziooe pnu pačile, msiišl sedaj tudi Pastore povedal, da je kominformistom uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja samo prvi korak za priključitev Trsta k is lem A poslu 4 (tirale z Juga in gospod Skok-Scocchi nima po. leg živega jezika znanstvenih virov o tem vplivu slovenščine na tržaško italijanščino, naj pride lo nam, da mu povemo avtorja, ki je sestavil kar cel slovaj- telAsloven^eih besedi Znanstvenik Skfto-Scocchi naj prebrska vsaj površino dialektologije italijanskega jezika, pa bo »poznal, da spakedrane italijanske tržaščine v Južni Italiji, kaj šele v Florenci sploh ne razumejo; zvedel bi tudi, da so j|tev£ii italijanski dialekti tako fierazumljivi, da so na pr. v italijanski vojski ime. tolmače za tiste edinice. ki *e rfkfuti Sardinije. In h koncu priporočamo znanstveniku Stojki-Scocchi ju in družbi Akrog »Giornale di Trieste* naj prištjidirajo to, v koliko razume preprosti italijanski človek, če je sploh ušel analfabetizmu, književni italijanski jezik in koliko se ga poslužuje. Domači jezije Lonjercev je* slovenščina, prepojena slovenskega duha in Lonjerci so zavedni Slovenci, ponosni na svoje Slovenske običaje in slo. venski značaj kljub nevednosti in zaničevanju vsega, kat je slovenako od strani dozdev. nih učenjakov in novinarjev okrog Alessijevega «Giornalaa,' Lonjerci prav tako kot Bazov* ci, Openci in drugi tržaški Slovenci lahko gredo s svojim, dialektom -k ostalim Slovenj cem in. ni se jim treba bati* da *• med seboj ne bi razumeli, tudi če se ne poslužujejo književnega jezika. Pa naj potkttsi gospod Skok-Scocchi, do kje bo prišel po Italiji, če ne bo govoril v književnem Jeziku. \ A \ Ubogi italijanski čitatelj, ki mu taki laži-znanstveniki, šarlatani, diletanti v najbolj negativnem pomenu { Sunhndnega tržaškega o ji so U»J- «r. .i U. pomenila prvi kurah; ker prebivalci v veliki večini Italijani, bi mogli kaki drugi mednarodni konjunkturi, čez eno jfl rv I * v ■ ■ ■■ - ^ ^ ■ Mm I m m • m. w w * pa čez deset let, skleniti priključitev k Italiji« najenostavnejša rešitev “ ••• Ali Iboste volili tistega, ki psuje vale matere S:! KANDIDATI, ki bodo izvoljeni na LISTI SLOVENSKE SKUPNOSTI pri občinskih volitvah 1952 v občinah Devin-Nabrežina. Zgonik, Repentabor in Dolinai se borijo in se bodo tudi v občinskih svetih borili za uresničenje naslednjega PROGRAMA: jiiiss LSMi0S;!¥S!iii:S:Si®IlS®®—®l 1 Dokončno sr mora ustvarili STU v smislu in v okviru mirovne pogodbe z Italijo z vsemi potrebnimi in učinkovitimi jamstvi za ohranitev njegove celovitosti in neodvisnosti. 2. Resnična enakopravnost Slovencev z Italijani na vseh področjih ljenja se mora izvesti večanskimi načeli in določbami mirovne pogodbe z Italijo.Slovenščina mora poslati takoj uradni jezik STO. 3. Raznarodovalni zakoni, ki jih je izdala fašistična oblast proti Slovencem, se morajo razveljaviti. Posebno se menije s katerimi sc Itili poitslovenski priimki In popačena Imena. Razveljaviti se morajo tudi vse sodbe fašističnega posebnega tribunala in vojaških sodišč, so bile iz razlogov iztečene zopet Slovence. 4. Zakon o občinah se mora spremeniti tako, da se občinam zagotovi široka samouprava ter da postane ljudstvo gospodar v svoji občini. 5. Uveljaviti se mora vencev z Italijani spevkov iz javnih javnim in zasebnim ustanovam, prosvetnim in kulturnim diuštvom in posameznikom. Naše občine morajo s podeljenimi krediti lagajo v koiist občin in občanov. 6. Povrnjena mora biti škoda, ki jo je fašizem napravil slovenskim gospodarskim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. 7. Slovenska šola mora postati stalna in upravno popolnoma samostojna. Slovenskim učiteljem in profesorjem je treba zajamčiti stalnost. Izobraževanje šoloobveznih sodobnivišini. ■ 8. Slovenskemu kmetu mora biti dana vsa pomoč, da se kmetijstvo dvigne in napreduje. M upravi vseh javnih kmetijskih ustanov in uradov nuna bili blouonblii kmet pranima zabtopan in o bo lam nameSeeno uiadmStua mola blouoiibhi 'mili. U Tr bi a bo mora ubta■- noniti slovensko kmetijska šola o bkla- du b potfieSamiknmlijbtua ozemlju. Konec mora biti sramote, da v slovenskih vaseh kmetijski strokovnjaki predavajo v italijanščini. Oblasti ne smejo več razla-ščati slovenske zemlje pod pte- 11/ezo javne koristi, v resnici pa s protislovenskim in raznarodovalnim namenom. 9. Treba bo izvesti progresivno obdavčenje na osnovi donosnosti in dohodkov. Zemljišča bo treba nujno rekla- sificirati, ker je to pogoj za pravično davčno obremenitev. 10. Uuniači delavec in uradnik morata imeti prednost pri zaposlitvi na našem ozemlju. Občine morajo uveljaviti slovenski jezik. Posebno morajo obvezati vse javne in zasebne uslano^ ter podjetja, ki poslujejo na njihovem ozemlju ali vzdržujejo gospodarske stike z občani, da uporabljajo D® PL stem in v vseh lokalih tudi slovenske javne, reklamne in vsakršne druge napise in razgi*^ Občine morajo v interesu občinskega gospodarstva in v obrambo proti raznarodovanju, ki ga povzročaj0 podjetja, ustanoviti vsa taka podjetja, ki bodo služila neposredno občanom. Posebno nujna je takojšnja ustanovitev občinskih avtobusnih podjetij, ki bodo vzdrževala najugodnejšo med vsemi vasmi in mestom. Administrativni za rešitev najnujnejših ne občine KANDIDATI LISTE Slovansko■ italijanske ljudske fronte Rafael Grgič Anton Škamperle Jurij Stavar Franc Stoka ’ I mr;. ... Nives Tomasi Anton Ukmar ‘van Ulieni Angel Žerjal Ermann0 Žerjal Miroslav Žnidarčič (Slike ostalih kandidatov smo objavili prejšnjo nedeljo) ■ raisaisa* Med najnujnejšimi konkretnimi vprašanji, ki čakajo rešitve v okviru tržaške občine, se bodo predstavniki Ljudske fronte v občinski upravi borili: Stanovanja Javne naprave Občinski svet, ki naj predstavlja in deluje v interesu tržaškega ljudstva, mora videti v stanovanjskem vprašanju in v vprašanju javnih naprav sploh neodložljivo socialno nujnost, ki je rešljiva. l/saka tržaška družina mora imeti primerno stanovanje! Vodstvo občine bo moralo takoj začeti z reševanjem teh vprašanj in izdelati gradbeni načrt za primerna ljudska stanoi/anja ter dodeliti razpoložljiva stanovanja predvsem Irzacanom. Občina bo morala sama prevzeti upravo ljudskih hiš ter vskladiti in nadzorovati vse zadevne pobude. Javne usluge morajo ustrezati modernim življenjskim potrebam: upravljati jih mora občina, a protidajatev naj bo takšna, da ne bo predstavljala prevelikega bremena za delavce in njih družine. Okčinsko socialno skrbstvo Pokojnine ■ Pomoč - Bolnice Občinsko politiko glede teh vprašanj je treba voditi po organskih vidikih tako, da bo imelo musto in občani, delavci in upokojenci, bolniki in pomoči potrebni, mladina in matere - takšne socialno-skrbstvene in podporne ustanove, ki bodo ustrezate potrebam dostojnega življenja. Demokratična občinska uprava mora v vsakem pogledu načeti vprašanje zboljšanja javne zdravstvene službe, javnega skrbstva, razvoja otroških vrtcev in kolonij, ustanavljanja ambulant v vseh mestnik okrajih, enakega in pravičnega postopanja pri dodeljevanju pokojnin in podpor upokojencem in starini delavcem. Javno skrbstvo naj se organizira po najmodernejših vidikih, a otroci naj imajo v šolah, v vrtcih kakor tudi v ambulantah in kolonijah primerno okolje, učinkovito postrežbo in pravično razmestitev. Demokratična ljudska uprava tržaške občine bo morala v svojem delovanju pnsvetiti pnsebno pažujo vprašanjem žene in matere da bi se odpravil položaj manjvrednosti, v katerem se dejansko nahajajo žene v primeri z moškimi tudi v okviru občinske uprave. Tržaški mladini, katere vprašanje povzroča resno zaskrbljenost, mora občinska uprava posvetiti posebno skrb za njeno vzgoje, strokovno izobrazbo in zaposlitev. Šola, kultura, ljudski šport Občinska uprava, za kakršno se zavzema Ljudska fronta, naj se bori za to, da bi šola imela izključno vzgojni značaj in da bi bila dostopna v vseh stopnjah vsej mladini. Ha kulturnem polju se mora spoštovati narodna enakopravnost in odstraniti sleherna diskriminacija, tako da bo šola svobodna in brez tujih vplivov na njeno vzgojno delovanje. Občina bo morala ukreniti, da bodo gledališča, športna igrišča, fetov&dnic® Hi dru^* prostori namenjeni za razvoj ljudske kulture in telesne vzgoje na razpolago po zahtevah in potrebah tako slovenskih kakor italijanskih občanov. Davčna politika Davčna politika občine se mora voditi na podlagi naprednih načel Davčna bremena naj bodo razdeljena med prebivalce na podlagi njihovih dejanskih dohodki.v. Posredni davki naj bodo znižani na najmanjšo mero. Družinski davek naj ne obremenjuje nujno potrebnih dohodkov za dostojno življenje Demokratična občina mora črpati sredstva za svoje finance s tem, da daje pobudo in da je soudeležena pri pobudah trgovske, industrijske jn turistične dejavnosti. Občina naj ima poleg tega najširšo svobodo pri razpolaganju nakazanih finančnih sredstev. Po drugi strani si bo morala občina prizadevati za ostva-ritev gibčnejšega in modernejšega upravnega ustroja. Slovausko-italijanska ljudska fronta je prepričana, da tolmači s svojim programom za tržaško občino glavne in najbolj pereče zahteve velike večine tržaškega prebivalstva. Zato poziva vse tržaške volivce, naj podprejo s svojo borbo in glasom program Slovansko-italijanske ljudske fronte in izvolijo občinske predstavnike, ki se bodo borili za njegovo uresničenje! (Prvi del programa je objavljen na 1. strani) Porazimo vse sovražnike svobode in neodvisnosti Svobodnega tržaškega mil laiGioa oiuiuiu uiuiui PRIMORSKI DNEVNIK KMETJE MLADINA PO SVETU V4UU & vadi Dne 5. maja se Je v Zagrebu pričel VI. majski festival zagrebških študentov s simfoničnim koncertom orkestra glasbene akademije. Prvi del festivala je posvečen predvsem glasbenim nastopom študentov, v drugem delu pa bodo nastopili dijaki kulturno - umetniškega društva «Ivan Goran Kovačič* s svo-. jim zborom, literarnimi večeri ter dramsko skupino. Ves mesec pa bodo tudi fiz- kulturne prireditve, ki jih prireja športno društvo ((Mladost*. Obenem bodo priredili šahovsko partijo z živimi figurami ter tekmo med najboljšimi šahisti, 15. maja pa se bo od 7 do 8000 mladincev predstavilo na predvojaških vajah, pri katerih bo sodelovala tudi vojska. Sledil bo velik dijaški miting ter znanstvene ekskurzije. Ob koncu proslav bo tudi velik obhod po me- stu; po festivalu pa bodo najbolj delovne dijaške organizacije ter posamezniki prejeli diplome. * * * Letošnje poletje bo 75 mladih kmetov iz 20 dfžav. svobodnega sveta prebilo ob delu na ameriških farmah. V zameno pa bo odšlo približno 10O mladih Američanov na kmetije v druge dežele. Ti mladi kmetje prihajajo v tuje dežele v poučne namene po mednarodnem načrtu za izmenjavo kmečke mladine, S temi izmenjavami so začeli y letu 1948. Lani je prišlo po tem načrtu v Združene države 45 mladih kmetov, 75 ameriških farmarjev pa je odšlo v tujino. * * * Slovenska mladinska brigada bo letos gradila cesto pri hidrocentrali Vuzenica. Nova cesta se bo začenjala pod Muzo in bo peljala do Dravo* grada; dolga bo 12 km, široka 6 m z dodatnim cestiščem za pešce. Novo cesto bodo zgradili, ker bo del ceste tik ob Dravi preplavilo umetno jezero. Druga skupina mladincev pa bo odšiia na gradnjo cel ste Vrhnika-Logatec, ki je del cestne arterije Maribor-Trst, v tržaški občini in ostalih občinah Svobodnega tržaškega ozemlja bomo volili kandidate, o katerih smo prepričani, da se bodo edini borili za naše koristi Katinara, Kohkonel, J Col, Gropada, Boršt vesel, al' če hočeš v Lonjer rečem ti: Povsod «-a poč®*- Riko z oštjami razsaja, Skedenjcem razgled prodan ki tak’ lep je z Obeliska, da ti duša kar zapiska..-Katro, težke «kufrer> nosi, kadar za glasove prosi:. 4do strelja brezpiitolce, če'mu kdo spomine zbul&, ko politične br žolce, kominformovske ponuja- Tam na Bregu pa kakor star modras ti P’M' . Občino lepd je briti, težko se je posloviti— V. Lonjer ju. pa sum Viffl-i sklUml je, da se posah in da roko svojo &0v4- Ni on kriv, da si Pečar nanjo nos pri tem ob reg To je pač naravna stvar. Raje bi doma čepel. Pa bi nos še cel imel’-Kaj mu, je potreba shoda, ko pa taka je neroda! 9 tem le plačal je pošten to-le šolo dragoceno: Kdor va zborovanja la*’ ko Vidali govori, na svoj nos lepo naj. da se v pest rte zaleti... Tud’ drugače, ljuba Pet6’ je povsod zabava l«P®; Ko v Zgoniku shod imnr‘ prčzni sedeži zijajo. V Repentabru, pasja. je v dvorani preveč sp*4^' Trebenee pa v Bazovico vlečejo, da tam stolico vsako sedmo so zasedi1, ker Bazovci, permejdvš, niso shoda se zavedli -in spuhteli na Kokvš— Ce povedat’ bi hotela, kaj sem vsega d oživela, dolga bi bila klobasa: danes pa zato m časa■ Pa prihodnjič zopet hah saj volitev ni še kraji Le še to naj ti Pbvem’ ljuba Pepa, preden ffr' Na vseh shodih, kjer to m.odrost sem pridob1^' u,l Samo njihova je «prava}'i Kdor tu dvomi, ta je JlICA jUde* I*EPI JNABREŽINA J Naše poročilo mora Iti mimo vsakdanjih lokalnih dogodkov, ker smo že v volilni propagandi. Občinske volitve niso več kot nekdaj navadna vaška zadevščina in ne pomenijo neke zgolj notranje zadeve, ampak segajo v politično območje. Politika pa je kočljivo (delikatno) poglavje, ker ima povsod besedo, čeprav mogoče bolj čutno kot vidno. Politika vključuje vsa vprašanja javnega udejstvovanja: gospodarstvo, kulturo, zdravstvo, šolstvo, narodnost itd. Zato in ker so občinske volitve političnega pomena, nas posebno zanimajo. Ne bi nas toliko brigale, če bi bilo vse v lepem redu, če bi oblast (reci politika!) ščitila naše slovenske narodne interese in se zavzemala za pravično rešitev gospodarsko-social-nega in kultumo-prosvet-nega vprašanja, ter bi imeli ali bi vsaj upali, da dobimo to, kar nam po tolikem trpljenju pod fašizmom pri-tiče. A smo daleč od tega. Namesto pomoči, dobivamo sunke v rebra. Se to, kar »mo si priborili z muko, odpornostjo in žilavo borbo z narodnoosvobodilno vojno ln po njej, bi nam radi odvzeli. In še več! So celo tako drzni, tako »demokratični* in «človeški» ter visoko «ku'lturni», da bi nas radi čimprej spet vpregli v italijanski fašistični jarem. V tej nameri so si res bratje v rimskem gospodu vsi nacionalisti, republikanci, monarhisti, mi-sijevci, demokristjani in kolikor je še te mmogolične druščine. In tudi naša Zveza «demokratičnih» Italijanov, ki jo v naši občini poznamo že od zadnjih volitev, in tudi kominformovci. Ti poslednji še posebno. Lahko jih štejemo za največje sovražnike slovenskega ljudstva, ker se (voditelji) ne upajo na dan z resničnim namenom: ne upajo se javno priznati, da je Vidali prvi barantač za priključitev Trsta k Italiji, Rajši kot to širijo laž, da kupčuje s Trstom Tito in ga prodaja De Gasperiju za slovenske občine, ki naj bi pripadale Jugoslaviji. Ali niso tako govorili pri zadnjih volitvah Italijani? Torej je med njimi sporazum! Nehajte s to bedasto propagando! Ce ste res za naše ljudstvo, povejte resnico! Povejte, kaj je o Trstu povedal Tito, kaj narodna skupščina, kaj v»e delovno ljudstvo Jugoslavije! Povejte svojim somišljenikom, čemu je šel Vidali za časa tržaških demonstracij (20. marca) po Italiji, kaj je rekel v Bariju itd. Nehajte podpirati svojo tržaško sleparsko agenturo! Vemo, da ne boste tega storili, ker ste brez političnega poštenja, pač pa bodo skoro sprevideli svojo zmoto vsi vaši pošteni pristaši. Glede kominformističnega velikega programa ne velja zgubljati besed. Splošna sodba je, da bo pesem visokih obljub o zlatem raju prenehala in za vedno zaspala 25. maja. Tudi njihovi plakati ne bodo pomagali, čeprav so z njimi spremenili lice posebno obcestnih hiš. Ljudje se ob tej razsipnosti samo vprašujejo, odkod sredstva, ko vendar tožijo, da so siromašni in se vzdržujejo samo s članarino. Radi bi videli, koliko jim prinese ta postavka. Menda bi ne zadoščala niti za en lepak. Zanimivo bi bilo, če bi to povedali, ker oni tako radi drugim očitajo razsipnost; ali imajo oni res vse zastonj? Le kjq bodo našli take cepce, da bi jim to verjeli. bolje rečeno Iz Zveze skrajno nedemokratičnih Italijanov, ker za nas pomeni demokracija upoštevanje volje in zahtev ljudstva. Ali Pa .ie njim kaj za nale slovenske zahteve? Drofea bratovščina je peščica kom-informistov, ki žal ne morejo npogruntat;*, kam jih vodi njihov voditelj Vidali. Toliko bolj pa ve to večina Devinčanov, ki jih ni volja zaplavati v pristan one Italije, s fašistično zalego, katere piki so nas že zadosti zastrupili pod onim Mussolinijem, ki ga razne tržaške italijanske politične skupine Spet glasno obožujejo. Ujeli smo glas teh kalinov, da nas nameravajo «osrečiti» z neko akcijo, katere namen bi bil razdor med Slovenci. Vemo, da so za to mojstri, kot so v takem posilu mojstri vsi, ki se hranijo od medsebojnega prepira nasprotnika. In mi smo njihov nasprotnik, ker jim nočemo več hlapčevati. Zato smo se pošteni zavedni Slovenci tudi sporazumeli, da se bomo nasproti skupnemu sovražniku borili enotno. Mi pravimo tako: ((Poskrbimo najprej, da si zgradimo skupno streho, potem se bomo morebiti tudi prepirali, v kolikor bo za naš razvoj in napredek potrebno.* Zaman nam eni in drugi obljubljajo vse mogoče, saj dobro vemo, da nam kot naši sovražniki ne morejo dati ničesar, kar bi bilo v našo korist. Mi se bolj kot kdaj prej zavedamo, da je naša dolžnost, to je vseh Slovencev, voliti 23. maja može z liste Slovenske skupnosti, ker edino ti bodo v tej naši narodnoobrambni borbi iskreno in pravilno ščitili naše narodne in občinske interese. Pusto, žalostno in sjdno Je drugače vam življenje, spremlja skrb ga in trpljenje... Pa mi je smehljaj usode dal zabavo imenitno s tem, da obiskujem prifjno kominformovske zdaj shode. Kom inf crmovsko je' delo res zabavno in veselo. Kamor koli te zanese, se v teletu mrena trese, r*- j Pojdi v Salež, Barrkovlje, Kontovel, na Opčine, Prosek, Gabrovec, Rojan, Trebče ali .Svet’ Ivan, v Bazovico al’ Padriče, ali naj Zgonik te kliče, ali Skedenj, Križ, Dolina, Rčpentabor, Nabrežina, ZA NASE KMETOVALCE Kaj moramo opraviti v maju POLJEDELSTVO: S pomladansko setvijo smo skoraj pri kraju. Posejali bomo še malo koruze in nekaj fižola. Ne pozabimo okopati žitaric. Cez dobra dva tedna bo že treba začeti prvič okopavati vse posevke. Okopavajmo, in ko bo čas za to, tudi osipajmo, toda le ob lepem vremenu, ako hočemo, da bomo dobro zrahljali -zemljo in zatrli plevel. Ne bo-'mo imeli nobenega dobička, če ne bomo opravljali tega dela dovolj pazljivo. Velika razlika je med njivo, ki je dobro okopana, itn med ono, ki jo samo malo postrgamo in popraskamo. Tudi je važno, da okopavamo o pravem času. “Kako velika je razlika med pravočasnim in zakasnelim okopavanjem bo vedel najbolj tisti, ki je okopal polovico njive pred dežjem, pol pa po dežju. Kot noč in dan se razlikujeta obe polovici, posebno še, če je bil dež obilen. Pri okopavanju lahko gnojimo z nitratom, posebno one njive, ki imajo slabo pusto zemljo in niso dovolj gnojene s hlevskim gnojem. Kmetovalci, pridno pregledujte vaše krompirjeve nasade, kajti prvo ognjišče krompir je vca na našem ozemlju je bilo že zaznano. Vsako najdbo je treba nemudoma javiti Kmetijskemu nadzorništvu ali pa Poizkusnemu kmeti jskemu centru. TRAVNISTVO: V tem mesecu začnemo kositi inkarnatko (rdečo) in večno deteljo. Priden kmetovalec je svoje travnike že poravnal. Kdor pa tega še ni storil, naj vsaj na travnikih, ki še niso dosti pognali. popravi, kar je zamudit Tu se nam pokaže potreba po gnojničnih jamah. Kdor jo ima, ima tudi gnojnico. Na travnik z njo! Pomeša naj j0 z vodo in jo razvozi po travniku zjutraj ob rosi ali zvečer. ŽIVINOREJA: Smo v dobi. ko prihajamo od suhega k zelenemu krmljenju: bodimo previdni, posebno pri krmljenju z mlado rdečo deteljo, k! zelo rada povzroča neyaroo napenjanje, Pazimo, da se mlada detelja ne ugreje in ne ovene. Mešajmo med njo suha krmila (seno, slamo). Zeleno krmo po-kladamo lahko v primerni množini vsem domačim živalim, le vprežne živine (konji, voli) ne krmimo z zelenimi krmili, tem--več s suhimi. Preden gre živina na pašoj daj ji nekoliko suhe krme, a tudi pasi jo spomladi le po malo časa. Po paši ji tudi še po-kl&daj suho krmo. Meseca maja je skrajni čas, da .puhtimo cepiti vse prašiče proti rdečici. VINOGRADNIŠTVO: Navadno požene trta že v Prvi poio- kg modre galice obesimo zvečer v prvo posodo, da se čez noč raztopi. V kaki manjši posodi ugasimo 1 kg živega apna v dveh do treh litrih vode. Dobljeno apneno mleko precedimo skozi sito v drugo posodo (čeber) z vodo. Ce nimamo živega apma, kar bi bilo seveda najbolje, vzamemo približno 1 in 1/2 kg gašenega (če je gosto malo manj, če je bolj redko malo več), ga razredčimo z nekaj litri vode in precedimo skozi sito v posodo s 50 litri vode. Ko je vsa galica raztopljena, jo zlijemo med neprestanim mešanjem v posodo z apnenim mlekom in ne obratno, apnenega mleka v raztopino modre galice. Pripravimo si toliko škropila, kakor ga lahko v 'enem dnevu porabimo. Posode, v katerih pripravljamo tordoško brozgo, morajo biti lesene, ne pa železne. Ne bodimo površni, ne ko pripravljamo škropilo, ne ko škropimo! Ce so trte slabo raščene. po- PnnlVinc, l/eii»oc» Jjoiiifnc vinih zn,'tv hiuif/iic Ado Vižintin je minulo soboto imel menda svoj prvi in zadnji volilni govor pred «zbranim» občinstvom petih domačinov. Kar presega to število ne štejemo za resno, niti za njegove pokorne pristaše razen dobro poznanega fašista Bruna Metlikovi-ca. Mislite, da nam je zgovorni Vižintin povedali kaj novega? Da bi nam bil mo goče obrazložil, v čem »o dokazi, da ie Vidali za res-, nično STO; čemu je tB mož odšel v letošnjem marcu na romanje po Italiji, kaj Je rekel v Bariju itd. Namesto tega je zlival jezo ha Listo slovenske skupnosti, ki da je sestavljena iz četnikov, belogardistov, in plašil, da bo za priključitev občine k Jugoslaviji, kdor bo volil to listo. Sicer pa je uvidel, da je najbolje, če jo iz nastalega mrmranja čimprej popiha. In tako je tudi atorič. Mnogo kmetov je našlo na krompirjevih nasadih koloradskega hrošča in njegova jajčeca ter to naznanile oblastem. Za učinkovito borbo proti temu škodljivcu je potrebno, da vsi kmetje natančno pregledajo kromplrišča in se pri uničevanju poslužujejo preizkušenega uničevalnega sredstva. IZKORIŠČANJE MORSKIH ALG Res, da predstavlja naša skl‘ ca prej kakšno orientalsko božanstvo s tremi glavami kot pa modno novost. A prav tako Je res, da na ta način poudarimo vsestransko uporabo enega sirnega krila. Sestava krila in bluze je najbolj priljubljena poleti, ker je vroče ter si bluzo hitreje menjamo ali operemo kot pa vso obleko. Zato si izberimo eno osnovno barvo, tisto, ki nam je najljubša ali pa tisto, ki je trenutno najbolj moderna, ter ti nabavimo platno ali bombaža-sto blago v zaželeni barvi. Dobi se prekrasno laneno platno, ki je tako izdelano, da se ne mečka. Iz tega blaga napravimo krilo, ki sestoji iz dveh delov: iz sprednjega, ki ima ob pasu 4 gubice ter se pripenja na Zadnji del ob straneh na gumb ter zadnjega dela, ki ima v sredi dvojno gubo. IS istega blaga izdelamo kratko, do pasu segajočo jopico, pri,-.kateri tvorijo drobni robč- ki letos tako zelo moderen visok pas. Pod jopico nosimo katero kbii bluzo ali pa nič, Ako si posebej napravimo ži-votek, ki je malo drapiran t.er. izhajajo naramnice iz pravega posnetka, bomo preskrbljene za sonce in za luno. To se pravi, životek bo služil kot oblačilo za sončenje, ob prijetnih zvokih godbe x luninem svitu se bo pa čudežno spremenilo v plesno oblačilo. Na drugi »tranl vidimo še eno jopico, katere uporaba se spreminja z izbiro blaga. V veselo črtastem blagu nam bo služila kot bluza ali kot jopica čez prej imenovani životek: v prozornem blagu bo postala lepa večerna bluza: v težjem platnu pa jopič za športno udejstvo-vanje. Stvar je tako preprosta, da nam nehote pride na misel: «Saj za poletje več ne potrebuje!* Res je, ali paziti je treba, kadar imamo malo stvori. da so iz dobrega blaga, lepih barv in najboljše izdelave. Sonja Mikuletič Palme Povečanje živinoreja, »vinje-reje in perutninarstva je samo eden smotrov, ki so si ga postavili znanstveniki britanskega instituta za znanstveno in industrijsko raziskovanje, ki že več let delajo na sistematičnem Izkoriščanju morskih alg, katere rastejo ob obalah Velike Britanije in ki so jih že opredelili po skupinah in razredih. Znanstveniki so preiskusili nad 300 vrst alg in nato izbrali najprimernejše vrste za izdelovanje živalske krme, s čemer upajo nadomestiti velik del krme, ki jo uvažajo v Veliko Britanijo iz drugih dežel in ki je lani dosegla količino nad 5 milijonov ton. V Musselburgu na Škotskem so strokovnjaki poskusnega centra iz morskih alg med drugim že izdelali nylo-novo prejo, razne plastične snovi razstreliva, milo, kosmetic-ne izdelke, sladkarije in umetna čreva za salame. Te alge so sistematično zbrali prebivale' obrežnih vasi. BIDOVEC: Veš kaj, gno Vidali, tiste tvoje te na zborovanju v h&P p. so bile zgrešena &tv*T. % kimi mehikanskimi *n*^Jjl. mi ne boš v Trstu ni* VIDALI: Ti pa res ^ pojma o mehikansklh zah, V Mehiki bi bil z revolverjem! »** yC- Open.sko Katro tP lilnem ahodu vprašaU,,^ se ujema z njenim Jr ja nim prepričanjem dej*h™’ $ oddaja Američanu drag denar. Odgovorila f-p. «Tudi če sobo drago jam., pa zato prosim,. nj da bi šel Američan kolodvor ga 'bom sPrenL)«.» in še «kufre» mu bom o, ,jn Potiho pa je molila bom:, da bi V» nvudil.* !MteijLi*igigwiigBiiiiaiBnniananBigiigt»rgrB miatiironiiBiaiBiatpimgiigrgM^ Zaklad ob Timavu ||. Oti Tfeje lIC StiViUtil Tone Penko Kakoon ln Santoon sta hotela na čolna. Kakoon je hotel Santoonu pokazati zaklade kralja Priama. Toda junaški Zoos je planil kot blisk. Kakoon la Santoon sta se mu prijazno smehljala in šla do čolnov. «Na2aj!» je zarjul junaški Zoos. Mislila st d J da je šala. Toda Zoos je bil vojak od pete do zob. Iztegnil Je sulico ln ker se nista umaknila, je sunil s suillco in malo nataknil svečenika Santoo-na. »Brezbožnih!» ga je preklel veliki svečenik Santoon, «naj te zla usoda spremlja povsod: na kopnem in na morju!* Nastal je splošen krik in hrup ln že so razjarjeni otočani hoteli planiti na junaškega Zoosa, ki se je z golo roko in sulico postavil v brki vsem in grozeče gledal. Tisti hip je prišel Laomedon s Anhizem. «Brat iftoj, ostani pri nas. Kaj boš hodil po svetu-Skupaj bova vladala. Stokrat sem ti hvaležen, da si junaško branil do zadnjega našega dragega strica Priama, mogočnega trojanskega kralja!* Veliki svečenik Sarottoii pa je to-ŽU: «Ta divjak, to bogato strašilo Je mene. velikega »voAenika napadel s sulico. N1 um obstanita v naši deželi!* Anhizes se je hotel približati čolnom, Zoos pa je rohnel: «Vsi, ali pa nobeden! Plujmo dalje, bogo-vi naj me kaznujejo, če ostanem še tu. Ce ne greste vi, odplujem sam.* z* Je skofli v čoha In iz enega valil vreče v drugega. Odvezoval je eoln. »Ostani junaški Zoos! Saj gremo vsi!* In *e je poslal kraljevi Anhizes sle po Ostale junake. «Kaj boste veslali s temi čolni, ladjo vam darujem. In bogovi naj bodo z vami!* je pristavil vladar Laomedon. Izkušeni pomorci Imbrosa so pripeljali kraljevo Jadrnico. Junaški Zoos je prenesel zaklade na Jadrnico. Prinesel Je na Jadrnico tudi zlatorumenega pod zobmi hrustajočega pečenega janca, ki ga je, junaško obiral- »Žejen sem!* je zarohnel ln grozil, da odpluje. Pristopile so belo oblečene deve in v velikih vrčih prinesle dišečega črnega vina in ga ponudile Junaku. Junaški Zoos pa Je jedel, pij in jei godrnjati junaške pesmi. Na ladji sta bila že Anhizes in A-*Dai. stopi ln pripelji hitro sem še Eneja, ki se gotovo kje igra s kraljevimi bratranci!* Prihajal Je Kakoon. Noeil Je velik meh močne črnine ln na rami mu je bingljalo četrt pečenega vola. Pred nekaj dnevi je neznana dolga roka odnesla polkmetu Adamiču Edvardu (ne Adamichu Iz Utice S. Pelagio kot je bilo v Primorskem dnevniku 1. t. m. kar je bilo posneto po napačni- objavi policijskega izvida) z veliko odpovedjo prihranjenih 80.000 lir. Domačini pravijo, da ni prišel tat z Dunaja. Ošpice še razsajajo ln povzročajo materam skrbi. Skrbno čuvajo obolele otroke, ker poznajo težke posledice, ki jih ta bolezen pusti, če se pravilno ne ozdravi. Ob pričeti volilni kampanji so vaščani mirni, ker »o že odločili, da bodo 23. maja oddali svoj glas Listi slovenske skupnosti. 3. in 4. t. m. »mo imeli nekaj ros, ki so namočile še precej osušeno zgornjo plast zemlje in prijale zlasti povrtininl in travam, Sadno drevje je prilično dobro ocvetelo, da bo dobra letina češenj. Pri krompirju moramo biti pozorni na koloradskega nrošča. Slišali smo namreč, da se je ponekod že pojavil; zatreti ga je treba takoj, če ne, bo prepozno. Pri na» ni nič novega razen bobneče volilne propagande onih, ki eno mislijo in govorijo, drugo pa delajo. Semkaj uvrščamo vso bratovščino rimskega neba, pod katerim bi tako radi vedrili taboriti iz Zveze demokratičnih Italijanov ali FAŠIZEM 1 trstu RASTE toracfc’ podp ore nm~informistov I Jknpoto 7e P1^ imcnn?^ ' .da. ni med “ftnfcatnj n!"«1' }taliianskimi N Pohll e JmPerialistič-ptliJce n°bene bistvene Iti fjnn , 0 jc le v ™zde-ftttnk u’ a,t' predstavniki hrejo tak° v..vl?di, pač ne Nijunl, ?.^r»to hujskati mafco in postavljati 50 P„!d,'2mh' *ohte», kakor 1(1 merf , pr: misini. Čeprav II »otr/mt * strankami, kar VntZie p? itike tiče P”- ClT°,,a'pa se»tr5n- ■« Strimi 1U vsi popolno- !* fesi10 m P0*’0 °0»Uc- ™ ° tristranski noti, ^tenp dodajajo še svoje p0 Istri, Reki in Zadru. lo jLf° n“m je ie selo dol-f tem j Du moment pa je sadni« !? Postali govorni-'"tifieni • - 1 nekoliko bolj 'o !(■;„ ’ i“ česar bi prav lah-je tudi nanje •m tt« „ 12 Jugoslavije. «c0 jot„ lreč vlada in Ijud-trjjj. 0 Povedala, da se ne tijter;»M.«* . ^ italijanskih usta oroženj in da •siti »,. ■ stala na braniku »trdi!« ^*e t0 pa so s'e l0s|ouanj£,°5oc"e, parade ju- 'igotoln-vois.ke. L ma^’ tetin, ^5 30 misliti tem raz- Itooroni/.0 >ie na. rozliko med °ar^sijat pomočni- $ ned! VOjske' ki * pre' *tjtl j. -Jo na Velikem trgu dui>„ S<0;p italijanska voj-t* p<,i "a T.imavu, kar »ie j navadno rožlja- “•tieje ?7em- Komaj tri dni "tujstev, Govoril pomočnik ? Wh 2(1 ifpovsko mornari-■ so hJ°n- in njegove bese-J Souorjf ClSto, drugačne. Ko ttjo t 0 .odnosih z Jugo-** sediif; dejal, da jim je žal "ti j« n Položaj v teh odno-f« tj 50 storili vse, da bi »t še L"0?* zboljšali. Doda! "»orjg , zeli, da bi Jadransko S8c e državi le družilo. !lie jnats°.te besede hinav-"'tio . udi neresnične, saj St’ a 50 storili vse prav ■V o f se odnošaji poslab-Se .,rSer Priča tudi vpra. 85 je , 0l°ua na Jadranu, ki 'tenj; S? Pomočnik ministra i, tojp„ a Pr‘ vsej stvari J1'Pos • ; M°ž, ki je v vla- •T'oJzraia mnenje te vla- Nter’?e”i- da 80 se v Rl~ 51 j Pr,čali, da morajo raču. l‘ie j. r°zPoloženjem Jugosla-?Sn iiat ekstremistično S Je “ mednarodnem sve-H koristiti. To je pač S« f.rou 9° narekuje le Vj.„ ljudi ki so mojstri is zma- A.-«0 je na očitke mi-j.aa je demgkrščanska po. ?■ JsSTP** Jugoslaviji prešib-•!*•iS« n' deial. da bi tu-fSi« korakali proti Ju. bL^n' Ce n° vladi, ftien ?č mednarodni položaj %i’ kakršen je. S tem je ‘5 . r0tl, ___, j- j. ‘SOTlf J ° le"‘ 1 Jolns Eliote priznal, da je t' ^thi takšen, ker stoji l ’tedno,n0^na .. jugoslovanskega tii *»i rinJHm zaveznikom.. St)isr,r,lr,<>^ kila naša uso-iojkil Hajki? °d zapadnih sil, hr, ' hi nn mednarodni poit*?0 bni' 0T?ienja Tambroni, P. 1*« “Soden za itali- k.',.»oj naJPerialistične pohle-j. Sa ,„il “Sa angloameriška t’č. Itaij,;' p Ttstu potrjuje, bi l Ha l ,uG°dili še v mar-kali , škodo, če se ne ^Udj ti Jugoslaviji. la. Outh . . »Sii ,a tl Jugoslaviji. C^iell v°dja fašistov De tfJ^oriil^voGo bolj zmer-bj; ti^nj „ or prejšnji ne-v°n°Tnik- čeprav je h„?h hm-v Drgovem govoru Z \ sredHeva k t0da ne pn ‘h te ovfi- T poznamo »j>«tn& vemo, da ni 5« S« zmeri ,"®90 ,cma sut< SB02ttiiš;.j„ "° ati njihove. **! j® mre(e„ ,0- marveč prav <1 j!2 Jul/!0 o.urka, kl je pr,_ f%kH°ni izile, ,ZaJ° 80 tu‘ §?Pj k sprehnn ’ ■ “ ni čas Iskrno, dn dov ,ln prepri- Prav V vake Pohode % *lo,s,P„ ", to,fo čeli kakor V0,l iz ini Sl- lZha>0 * Ui Razlika meadlStlrne mi’ da j„ 0 , 'ed njima je X?° st-ajco j’2 Odložil SVO. V° 8 Ponosom se »e .0, so,u spominja na- VTedno ) liomtln^taj šo prav ^ l Trstu , fašizem krc. 1 h, kg svoje pozicije in »e>ji^ Poln, tržajfce troe fc1 jJfdo/7«** *" simpati- ?be*lsti.Qni • • marca Pod- i® Us! Pranje^-'. .ta nima S-Peh faS,*Pntozev“t, se S V«e r«oa niti jih ob-»S,Prot; ? '}}Pformovske bc-Hr*. fc! ^sto->t so zato v l^hfat-st°šev T? “žiti vara. Kitično‘Aateri resnično Si* PrsV“‘r- Ce ie /«- !Vjpredi,seV k° močen, so Ntih^OPezniLi ,t}^eGOvi de-n„A- kl Italiji k8,i, k/etti in t»L l‘2em »n 1°. Col0 bo »Jf hmajejo s la. t'S r, “eč zn??1 patriot, kdo \%Jtsta za priklju. Sl vzdušji. Ce se je v O0*tia Qv*tkn 4 /a2b°hotila e,® u!e1 “i pr “ balistične mi. C 'n !l0o,’Oro k0°m-"r° Č"d0- te!5|ie S *otninforr„.ov-PlN » a »o [?,l^oe prazne bSo Poentu ? oni jez proti h%0 n s lr! limu, lahko i' tiiic’0,da ne P?te“njeni !J0-iSq ?*» spravit mogh faši-tSi S®. če T‘ toliko Iju-V‘« i-Prcdne oni “e bili *0n » t. * an>,fašistične » m delaajkjti jn- Iz slovenske okolice Irsfa 'KNJIGA GIUSTA MONTEMULIANA «VENEZIA GIULIA ITALI AN A ED EUROPEA» v:«*:*:-:-:-- 1;; v a ; ■ ' DOLINA. (Foto Magajna) Za italijanske iredentiste smo Slovenci balkanski nacionalisti, če branimo svojo narodnost Koliko se moramo zanesti na takšne «znanstvene knjige«, kakor j0 je napisal Montemuliano, ■nam pokaže poglavje, kjer piše o tržaškem pristanišču. Bahavo in neresnično navaja pisec, da so tudi vse gospodarstvo v Trstu zgradili le Italijani. Zanj ne pomenijo Slovani in Avstrija nič. In vendar so nam italijanski šovinisti in italijanska vlada po prvi vojni pokradli in izropali v.se naše zadružne in bančne zavode, vzeli nepremičnine, hranilne v!oge itd. Njemu ni tudi nič «avstr>ja-kantska teza« tržaškega zgodovinarja Kandilerja, ki ie I. 1843 zagovarjal stališče, da' je gospodarska usoda tržaške luke neločljivo povezana z Avstrijo. To tezo si je osvojil italijanski socialist Vivante. Mcnlemuliano zavija tudi mnenje italijanskega zgodovinarja Cantuja, ki je 1. 1847. izjavil, da bo Trst mo- gel postati pristanišče bodoče Slavije. Tudi če ne upoštevamo slovanskega porekla Cosulftchev, Trtpcovicbev sta bili izključno v slovanskih rokah paroplovni družbi «Račič» in aNaprijed«, v nemško-a vstrijsk ih rokah pa je bil «Tržaški Lioyd'» s skoro 300 tisoč tonami od: 735.000, ki jih je imela tržaška luka. Prav v Trst je vložila Avstrija stotine milijonov, zanj je žrtvovala vse; toda ludj Slovenci, Hrvati, Srbi in Cehi so postajali v Trstu vedno važnejši gospodarski činitelj. Zato se tržaški Italijani bahajo s pavovim perjem, kadar govorijo, da so važni finančni zavedi, kot zavarovalnici Riunione Adriatica in As-sicuirazionl Generali, plod1 njihovega dela; tam tiči_ v prvi vrsti bogastvo in spretnost Zidov, Grkov, Albancev in ne tržaških Italijanov. Kako sirotni so morali biti tržaški Italijani, kljub temu da so imeli v svojih rokah velik ALDOUS HUXLEY Giocondski (Nadaljev. iz nedeljske štev.) «Kako čudovito je to od vas!« Tako je bil torej nekak ame incorrtprise. «Samo ženska s svojo intuicijo.,.« Grom je poka) in ropotal, umiral, in slišati je bilo samo šum dežja. Grom je bil zdaj njegov smeh. povečan, utelešen. Blisk in grom, tu je bil spet, prav nad njima. «Ali ne čutite, da je v vas nekaj, kar je sorodno temu viharju?« Lahko si je predstavljal, kako se je sklanjala naprej, ko je izgovarjala te besede. «Strast nas izenačuje z elementi.« Kaj je bil zdaj njen gambit? Kajti očitno bi bil sedaj lahko deja| «da» in bi napravil nedvoumno kretnjo. Toda Mr. Hutton se je iznenada zgrozil. Imberovec v njem se je umiril Ta ženska je mislila resno — strašno resno. Prestrašil se je, «Strast? Ne«, je obupan odgovoril. «Jaz ne poznam strasti.« ' " ’ Toda njegovo opombo je ali preslišala, ali pa ji ni posvečala pozornosti,, zakaj Miss Spence.je bila čedalje bolj vzhičena, govorila je tako naglo, in to v takem mnogo obetajočem šepetu, da je bilo za Mr. Huttona zelo težko dognati, kaj je pravzaprav, pripovedovala. Kolikor je mogel razbrati, mu je pripovedovala zgodbo svojega življenja. Bliskalo se je zdaj bolj poredko, vmes pa so bila dolga temna meddobja. Toda pri vsakem blisku je videl, da je še vedno stremela k njemu, da je še vedno koprnela dalje z jakostjo, ki ga je navdajala s strahom. Tema, dež in potem blisk! Njen obraz je bil, prav blizu je bil, bleda maska, zelenkasto bela; velike oči, ozka cev ust. visoke obrvi. Agrippina, ali ni bila bolj — da. ali ni bila prej George Robey? Jel je snovati nemogoče načrte, da bi ušel. Lahko bi iznenada poskočil in bi se delal, ko da je videl vlomilca — stoj, tat! stoj, tat! — in bi se, zasčedovaje ga, izgubil v noč. Ali naj bi dejal, da mu je slabo, da je dobil srčni napad? Ali da se mu je prikazni duh — duh Emilije — tam na vrtu? Ker so ga pritegnile njegove otročje zarote, ni besedam Miss Spence več posvečal pozornosti. Krčevit prijem njene roke ga je spravil k sebi. ((Spoštujem vas zaradi tega, Henry«. je dejala. Spoštovala ga je, zakaj? ((Zakon je sveta vez, in vaše spoštovanje zanj, pa najsi je bi| nesrečen zakon, kakor je bil vaš, me je navdal s spoštovanjem in občudovanjem do vas — in ali smem izreči besedo?« Oh, vlomilec, in duh na vrtu! Toda bilo je prepozno. «— — da, z ljubeznijo do vas, s čedalje večjo. Toda zdaj sva prosta, Henry.» Prosta? V temi je opazil premikanje, in že je klečala na tleh pri njegovem stolu. «0, Henry, Henry, tudi jaz sem nesrečna.« Njene roke so ga objele in potem, kako se ie stresalo njeno telo, je lahko spoznal, da je ihtela. Lahko bi bila prošnjik, ki kriči po usmiljenju. ((Nikpr, J.aneta«, je ugovarjal. Te solze so bile strašne, strašne. «Zdaj ne, zdaj ne! Umiriti se morate; spat pojdite.« Potrepljal jo je po rami, potem je vstal, se osvobodil njenega objema. Čutil je. da je še vedno klečala na tleh poleg stola, kjer je prej sedel. Pritipal se je do veže in ne da bi čakal in poiskal svoj klobuk, je odšel iz hiše in sj mukoma silno prizadeval, da bi brez Suma zaprl vrata za seboj. Oblaki so se razgubili in mesec je sijal z jasnega neba. Ob vsej cesti so bile luže in od obcestnih jarkov in mlak je prihajal šum tekoče vode. Mr. Hutton se je oškropil, vendar ni maral nič za to, če se jc zmočil. Kako pretresljivo je jokala! Čustvom usmiljenja in kesanja, ki jih je spomin vzbujal v njem, se je pridružila nekaka jeza: zakaj ni mogla igrati prav, take igre, kakor jo je igral on — brezsrčne, zabavne igre? Da, toda vedno je vedel, da je ona ne bi ho- tela, ne bi zmogla; vedel je in je vendar vztrajal. Kaj je rekla o strasti (n o elementih? Nekaj bedasto plitkega, toda resničnega, resničnega. Tam je bila, oblak s črnim oprsjem in nabit z gromom, on pa, nekak nespameten majhen Benjamin Franklin, je poslal zmaja v srce grozeče nevarnosti. Zdaj je obžaloval, da je njegova igrača pritegnila blisk. Najbrž je še vedno klečala pr* onem stolu v loggi in kričala.- Toda, zakaj ni bil sposoben, da bi zadržal igro? Zakaj ga je njegova neodgovornost zapustila, nenadoma se je iztrez-nil in izrekel hladno besedo? Na nobeno njegovih vprašanj ni bilo odgovora. Ena sama mfsei je stalno in svetlo gorela v njegovi zavesti — misel na beg. Takoj mora od t ;d. IV. «0 čem pa razmišljaš, Medvedek?« «0 ničemer,« Bilo je tiho. Mr. Hutton je negibno slonel s komolci na ograji terase, opiral brado ob roke in gledal na Florenco. Najel je vilo na griču južno od mesta. Z majhne, nekoliko dvignjene terase, je bilo videti dolgo, rodovitno dolino prav do mesta, za njim otožno gmoto Monte Morella in vzhodno od njega obljuden grič Fiesole, posejan z belimi hišami. V septembrskem son-su je bilo vse jasno in svetlo v soncu. «Ali te kaj skrbi?« «Ne, hvala.« «Povej, Medvedek.« «Toda, draga moja, ničesar ti nimam povedati.« Mr. Hutton se je obrnil, se smejal in potrepljal dekletčevo roko. ((Mislim, da bo bolje, če boš šla počivat v sobo. Zate je tu prevroče.« «Prav, Medvedek. Boš tudi tl prišel?« «Ko bom pokadil cigaro « «Dobro, ampak pohiti in jo brž pokadi. Medvedek.« Počasi, ner.ada je šla po stopnicah terase proti hiši. Mr. Hutton je še nadalje občudoval Florenco. Zelet si je samote. Včasih je bilo dobro uiti Doris in neugnani zaskrbljenosti njenega nagnjenja. Nikoli ni poznal muk brezupne ljubezni, toda spoznaval je muke, ki jih povzroča ljubezen. Posiednji tedni so bili doba neugodja. Doris je bila vedno za njim, kakor bi ga oblegala, kakor slaba vest. Da. dobro je biti sam. Iz žepa je potegnil ovoj in ga odprl, ne brez upora. Sovražil je pisma; vedno je v njih kaj neprijetnega zdaj, odkar se je vdrugo oženil. To pismo je bilo °d njegove sestre. Nagtfo je preletel vsak-danje očitke, iz katerih je bilo pismo sestavljeno. Nameril se je na besede, kakor ((nepristojna naglica«, ((družabni samomor«, «se ie komaj ohladila v grobu«, ((oseba iz nižjih slojev«. Zdaj so (bile take besede neizbežne, če je bil v stiku z dobro in pravilno mislečim sorodnikom. Bil je nestrpen in hotel je že raztrgati bedasto pismo na kosce, ko je na koncu tretje strani njegovo oko obstalo na nekem stavku. Njegovo srce je z neprijetno silo utri-palo, ko ga je prečital. Bilo je prepošastno! Janet Spence je hodila naokrog in je vsem pripovedovala, da je zastrupil svojo ženo, ker se je hotel poročiti z Doris. Kakšna Pl e* kleta zloba! On, ki je btl navadno najbolj umerjen človek, ie opazil, da se ie tresel od jeze. Zatekel se je k otročjemu zadoščenju, da_ je psoval .•— preklinjal je zensko. Potem je naglo odkril smešno plat položaja. Domneva, da bi koga umoril, ker se je hotel oženiti z Doris! Ce bi klesane, cvetoče, v skladu z veliko tradicijo, so izražale skoraj popolno neumnost. Najlepša ;o bila njena usta: ka-ligrafična roka prirode jih je bogato zaokrožila v izraz trdovratne. nagle čudi... Pod njeno grdo črno obleko je Mr. Hutton slutil mogočno telo, močno in trdno. Ogledoval jo je poprej z nejasnim zanimanjem in zvedavostjo. Danes se je ta zvedavost osredotočila v poželenje. Idila Teo-krita. Tu je bila ženska; on pa, žal, ni bil natančno podoben pastirju na vulkanskih gričih. Poklical jo je. «Armida!» bmeh, s katerim mu je odgovorila, je bil tako izzivalen, pričal je o tako lahkotni čednosti, da se je Mr. Hutton prestrašil. Bil je spet na robu — na robu. Umakniti se mora, oh, naglo, naglo, preden bi bilo prepozno. Dekle ga je kar naprej gledalo. «Ha chiamato?« .je nazadnje vprašala. Neumnost ali paipetV Oh, zdaj ni bilo izbire. Vedno je vladala nemoč. «Scendo», ji je zaklical. Dvanajst stopnic je vodilo z vrta na teraso. Mr. Hutton jih je štel. Navzdol, navzdol, navzdol... Videl je sebe, kako stopa iz kroga v infernu v nižji krog — s teme, ki je polna vetra in tuljenja v prepad smrdljivega blata. Cez dobršen čas je dobila Huttonova afera prostor na naslovni strani sleherno ga časopisa. Odkar je George Smith začasno zatemnil evropsko vojno, ker je v kopeli utopil svojo sedmo nevesto, ni bilo bolj popularne razprave zaradi umora. Javnost jo bila vznemirjena zaradi govoric o u-moru. ki je prišel na svetlo šele čez več mesecev po izvršitvi zločina. Čutili so, da se je tukaj izvršil eden onih dogodkov v človeškem življenju, ki so tako pomembni, ker so redki, ki dokončno do-kazujejo_ božja pota. ki vodijo do človeka. Nedovoljena strast je privedla brezbožnega človeka v Avditoriju. ZA NAŠE KMETOVALCE Škropilno žveplo - velika pridobitev za kmetijstvo Vinogradništvo je postalo nemogoče brez žvepla, odkar se jc poiavila na vinski trti pred približno ato let; trtna plesen ali oidij. To zelo hudo bolezen so vinogradniki do sedaj zatirali edino le z žveplenim prahom ali cvetom. Cim drobnejši in čistejši je žvepleni cvet, s katerim žveplamo trte, tem boljše uspehe imamo z nhm v borbi proti trtni plesni Naši dedje so najprej uporabljali le v prah mleto prečiščeno ali rafinirano žveplo. Priprava tega žvepla se je sčasoma in z napredkom industrije ter s spopolnitvijo strojev vedno bolj izpopolnjevala v zelo droban, fin najprej enkrat, potem dvakrat ventiliran prah. V zadnjem desetletju so tovarnarji postavili na trg celo su-perventilirano žveplo Vendar pa moramo uporabljati tak žvepleni,. tudi najfinejši prah edinole za prašenje — v suhem stanju — trt in drugih rastlin a pomočjo ustreznih mehov ali žveplalnikov. Žveplan jc, oziroma prašenje trt z žveplom pa ni zadovoljilo popolnoma vinogradnikov in kmetovalcev sploh, kajti žvepleni prah se je pri tem o-pravilu vsedel skoraj izključno na zgornjo stran listov in drugih delov rastlin. Trtna plesen in podobne bolezni na drugih ______ gojenih rastlinah pa napadajo samo vedeli, kako mu je bilo prav pogostoma tudi spodnjo Janeta! stran listov in drugih delov dolgčas. Uboga, draga Hotela je biti zlobna; pa se ji je posrečila neumnost. Zdramil ga je zvok stopinj; ozrl se je.. Na vrtu je nabirala služkinja iz hiše sadeže. Bila je Napolitanka, ki se je izgubila na sever prav do Florence, bila je primerek klasičnega tipa — v nekoliko slabši izdaji. Njen profil bi lahko izhajal iz kakega sicilijanskega novca iz manj slavne dobe. Njene poteze, iz- teh rastlin. Veter in dež odnašata tudi z lahkoto žvepleni prah, zlasti zgornje strani o-menjenih delov trte in rastlin sploh. Zaradi tega so poklicni strokovnjaki tn trtorejci poizkušali škropiti trte z žveplom, da bi na ta način žveplo ostalo več časa na trtah In prišlo tudi na spodnje strani listov, ne da bi pri tem zgubilo svoje učinkovitosti, Poizkušnje in raz- iskovanja v tem pravcu so bile mnogoštevilne in dolgotrajne, kajti navaden žvepleni prah ali cvet se z vodo ne da mešati in še manj pa topiti, kakor je to primer z galico, solitrom itd. Po vsestranskih pripravah žvepla in mešanjem istega z raznimi snovmi se je poklicnim strokovnjakom posrečilo pripraviti žvepio v taki obliki, da ga je mogoče mešati z vodo in škropiti na rastline. Škropilno žveplo različne kakovosti izdelujejo dandanes že razne tovarne in na trgu ga ponujajo pod raznimi imeni in znamkami. Znana v trgovini ((Škropilno žveplo Mormimo«, ((Močilno žveplo Caffaro«, «Tro sol«, «Tiorit» ih še druga škropilna žvepla. Vsa ta žvepla so se izkazala v praksi več ali manj učinkovita jn na splošno so dosegli z njimj še boljše uspehe kot z navadnim, še najbolje ventiliranim žveplom1. Raba škropilnega žvepla se je ponekod, posebno pa v Združenih državah Amerike že tako posplošila, da rabijo tam dandanes, tako y vinogradništvu kakor v sadjarstvu in vrt-nanstvu že skoraj izključno škropilno žveplo. Zakaj se je drugod, v bolj naprednih državah raba škropilnega žvepla že posplošila in se tudi pri nas redno bolj širi, je razvidno iz prednosti, ki jih nudi kmetovalcu na pr. škropilno žveplo Mormino. Navajamo tukaj to znamko, ker so s tem žveplom dosegli sijajne u-speiie pri poizkusih tudi na dobro znani in pristojni ((Kletarski in vinarski poskusni postaji y Coneglianu«. Tudi vsebuje »škropilno žveplo Mormino« razmeroma največ učinkovitega pravega ali čistega žvepla — 95 odst. Škropilno žveplo — Mortni- tovaicem sploh sledeče •prednosti: 1. Škropimo ali razpršujemo ga lahko v obliki megle' po vseh delih, tudi po spodnjih straneh listov trt in drugih rastlin, česar pri prašenju z navadnim, ventiliranim žveplom ne moremo doseči. 2. Veter in dež ne moreta odnesti, oziroma sprati raz rastlin tako hitro škropilnega, kakor lahko napravita z ventiliranim žveplom. 3. Škropilno žveplo Mormino smemo mešati z bordoško brozgo (mešanica razstopine gaflice in apna) in s samim škropljenjem te mešanice zatiramo istočasno strupeno peso «perono-sporo«) in trtno plesen (oi-dium), na trtah in to še z boljšim uspehom kot z dosedanjim dvojnim prestopkom. (To žveplo pokaže pri takem mešanju tudi če je v brozgi premalo ali preveč apna, .ker se v tem primeru težko meša z brozgo). 4. To žveplo daje prav dobre uspehe pri zatiranju raznih glivičnih bolezni tudi na sadne .1 drevju, na vrtnini ki na cvetlicah, kjer niti superveati-lirano žveplo ne daje zadovoljivih uspehov, (škumut na hruškah in jablanah, bela plesen na breskvah in jablanah, plesen na bučnicah, na vrtnicah itd.). 5. S škropilnim zveprlom Mormino moremo v »ilni potreb.*, zCasti kadar primanjkuje _ časa, lahko trte tudi žveplati ali prašiti z navadnimi mehi ali žvepleniki. 6. Uporaba tega žvepla je približno za polovico manjša od veaitiliijanega žvepla, bodisi če še prvič škropimo ali tudi prašimo rastline in to gotovo z boljšim uspehom kot z drugim, ker je bas škropilno žveplo Mormino izredno droban ali fin prah. 7. Cena žveplu je prav umet- no — nudi predvsem vinograd- jena in je v razmerju z njego-nikom, ter vrtnarjem in kme-1 vo uporabo in učinkovitostjo bolj ekonomična kot ventilira- nemu. Ko govorimo o prednostih škropilnega žvepla tudi na sploš no je važno vedeti, da so v EDA v zadnjih letih ugotovili, da uničuje koloidalno ali škropilno žveplo tudi pršice na sadnem drevju. Ta drobnogleden mrčes napada raznovrstne rastline in je pri nas zlasti močno razširjen na fižolu in na hruškah. Pršic ne moremo zatirati niti z obče znanimi DDT pripomočki, ki uničujejo s redkimi izjemami vsak mrčes. Pri nas se v tem pogledu na žafiost še ni delalo poizkusov, vsaj piscu teh vrst ni o tem znano, in tudi tvrdke, ki prodajajo na našem in italijanskem trgu razna škropilna žvepla, zatiranja pršič z ujim ne omenjajo. Bilo bi samo koristno, če bi tukajšnji fitopatološki zavod morda tudi v pogledu tega škodljivca napravil podrobnejše poizkuse in o njih poučil tukajšnje kmetovalce. Vsekakor moramo našim kmetovalcem, zlasti še vinogradnikom in vrtnarjem, prav toplo priporočali uporabo ali vsaj praktične po-skušnje s škropilnim žveplom, da se tudi oni uvrstijo med umne in napredne sovrstnike kmetijsko višje razvitih dežel pr: zatiranju raznovrstnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. A. C. KMETOVALCI IR! VRTIVAHJI, OBIŠČITE MAS! TRGOVINA SEMEN IN^7^^~TSy KMETIJSKIH POTREBŠČIN f TK S T \. STRADA VECCHIA PEK ISIKIA mam*. - - fiSjrVV TELEFON »- Vv/yJ SI- **•176 Umetna gnojila • Krma za živino ■ Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska• Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike. vrtnice i.t.d. ■ Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARATE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI Mil MITER NABREŽINA, tel. 22523 €> Maše miner, vode 0lc $aiica za zdravje in okus ^ 4HudensQa za okus in zdravje SO NAJB0USEI PRI UPRAVI “PRIMORSKEGA DNEVNIKA« TRST • UL. SV. FRANČIŠKA 20/1 lahko naročite SLOVENSKE a. JUGOSLOVANSKE revije LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAV. STVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE, TEHNIČNE l.T.D. TRGOVINA JESTVIN IN DELIKATES ROMAN ŠMUC TRST - UL. BATTISTI 13 - TEL. 96-300 se priporoča vsem starim in novim klientom DOBRO BLAGO • SOLIDNA POSTREŽBA • ZMERNE CENE BLAGO DOSTAVLJAMO NA DOM UDE RADIO (Radiu - Elektiicne napi n up - Utama SV. KRIŽ 132 APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK POPRAVILA * PRODAJA NA OBROKE siiiiiniiiimnmmiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiti Ticjmci, oStimki V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI T IskoTin V trgovskih poslih % Vašimi odjemalci in doba. vitelji bo Vaš uspeh lažji, oko ta boste predstavili 9 E legantiifiiii tiskovinami I Za nako tiskarslo delo se okrnite na iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiim hr.UCteh " "l.Ti Elettlotadio RADIJSKI APARATI, ELEKTRIČNI MATBHIAL, LESTENCI - RADIJSKE IN ELEKTRIČNE NAPELJAVE, SANITETNE POTREBŠČINE ti (ti na ofoohe MA TRGU V \ABKEŽ1\I KUHALNIKI RIA TEKOČI PL1 Ri <<^utonya><< l/nrii F" Vremenska napoved za danes: V IV I MI v 8lavnem lepo vreme z V I\LIT1L rahlo pooblačitvijo proti ve- čeru. — Temperatura se bo nekoliko dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 24.5; najnižja 17.6 stopinj. STRAN 8 ZADNJA POROČILA II; MAJA 1952 laSBk EggsiiiigH mism, fs-a gm fa — • . - i .. _ , m Uiii-IH Km '■ RiSiiisnniiiiiis DomnevHo Fechtelerlevo piroOilo je ueflBB potfzrnča urna u siicib Angleška atfmiraliteta ponovno zanikuje, da bi kaj vedela o tem «poročilu», medtem ko glavni urednik > sestala tristranska angleško.egiptovsko-sudanska konferenca; 4. imenovanje mednarodne komisije, ki naj ugotovi, kakšna je volja sudanskega naroda. V»ekakor pa bi morala ostati zaenkrat trenutna sudanaka vlada nespremenjena in trenutna uprava bi morala ohraniti popolno nevtralnost. Velika Britanija trdi tudi, da se ne upira združitvi Sudana z Egiptom, ako bi si Sudanci 10 želeli. Kar zadeva evakuacijo angleških čet' s sueškega področja, je Anglija pripravljena to storiti postopno, začen. 11 v najkrajšem času in v spo-razumu z egiptovskimi vojaškimi oblastmi ter upoštevajoč izključno strateški značaj. Angleški predlogi predvidevajo nadalje imenovanje dolo. čenega številji egiptovskih civilnih strokovnjakov, ki bi vzdrževali v uporabnem stanju naprav« ob Sueškem prekopu, tako da bi bile vsak trenutek uporabne in na razpolago zavezniškim silam. Ob zaključku izraža angleška vlada prepričanje, da se bo Egipt v primeru vojne postavil ob stran zapad-nib demokracij ter predlaga, naj bi se »Jdanako vprašanje ločilo od vprašanja evakuacije angleških čet s sudanskega področja, ako predstavlja to nje oviro pri nadaljevanju pogajanj. Figi odpotoval v Washingk>n LONDON, 10. — Avstrijski kancler Figi, ki je bil na tridnevnem uradnem obisku v Londonu, je nocoj z letalom odpotoval v ZDA. Med svojim bivanjem v ZDA bo gost predsednika Trumana. Pred svojim odhodom iz Londona je Figi izjavil, da je zadovoljen z izidom razgovorov. Dodal je, da namen njegovega obiska niso bila pogajanja za takojšnje rezultate; med razgovori pa je dobil zagotovila, da vprašanje ne bo pozabljeno. Kakor je znano, se je Figi včeraj razgovarjal z britanskim finančnim ministrom o gospodarskih in finančnih vprašanjih skupnega interesa. Domnevajo, da sta govorila o načrtu za sklicanj« mednarodne konference o Avstrijskih predvojnih dolgovih. To konferenco b[ sklicali po zaključku sedanje konference o nemških dolgovih. Medtem javljajo, da so ZDA, Velika Britanija in Francija poslale v Moskvo nujne note v zvezi z njihovim predlogom za sklenitev skrajšane državne pogodbe z Avstrijo. Francosko zunanje ministrstvo je Objavilo besedilo note, ki je sledeče: Vlada francoske republike se sklicuje na svojo noto od 13. marca, s katero je predlagala, naj bi štiri države takoj sklenile diogovor, ki bi omogočil držati dano obljubo avstrijskemu ljudstvu, da se obnovi avstrijska neodvisnost. Načrt skrajšane pogpdbe, ,ki Je bil predlagali,* tvori podlago za obnovitev pogajanj, ki se vlečejo <4 ieta 1947 in ki kljub več sto sestankov predstavni-Jj°vjžtirih držav, niso dovedli do dokončnega »porazuma. Vlada francoske republike sodi, da tvori njen predlog podla |o za takojšnjo in pravično rešitev za Avstrijo; ta rešitev bi odpravila vzroke staln® na-petoati v Avstriji in bi omogočila, da se avstrijskemu ljudstvu prizna ravnanje, do kate. rega ima pravico. V teh pogojih zahteva francoska vlada pd sovjetske vlade, naj sporoči svoje stališče o predlogih za avstrijsko rešitev, ki Jih vsebuje nota od 13. marca*. ■ i ■■ r- i 4,. Kondicija angleških nogometašev Jugoslavija-Finska4~1 j0 njihova »lama odlika HELSINKI, 10. — Jugoslavija je porazila Finsko z rezultatom 4:1 in se plasirala v drugo kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Prihodnji nasprotnik Jugoslavije je Velika Britanija Zaradi poraza v parih bi Finci morali zmagati danes v obeh poslednjih igrah posameznikov, kar pa je bilo zelo malo verjetno. Vladimir Petrovič je že v prvem matchu razdrl upanja. Z zmago nad Pentti Forsma-nora 2:6, 6:4, 8:6, 6:3 je Jugoslaviji bil zagotovljen vstop v nadaljnje tekmovanje. Sakari Salo je takoj nato predal svojo igro, ker je bil poraz protj Pa-ladS, najboljšem igralcu tekmovanja, skoraj siguren. Jugoslavija je osvojila tako brez borbe četrto točko, končni rezultat torej: 4:1. Petrovič je začel dobro, vendar je Forsman izenačil na 2:2 ter osvojil set predvsem zaradi Petrovičeve velike nervoznosti. V drugem setu je Jugoslovan bil sigumejši vase, v četrtem gemu je izenačil in potem vodstva ni več izpustil iz rok. V tretjem setu je Petrovič igral pretežno na mreži. Borba je bila zelo zanimiva vse do 12 gema, ko sta oba nasprotnika imela po šest osvojenih gemov. Petrovič je z odločnim napadom osvojil hitro dva gema in set. Sveži Petrovič je izkoristil v četrtem in zadnjem setu Forsmanovo malodušnost in gladko zmagal. Dobili smo tudi obširnejša poročila o včerajšnji igri parov. Vsi novinarji so si edini, da je priletni Palada dal eno svojih najboljših iger ter da je zmaga predvsem plod njegove dinamične, avtoritativne in u-činkovite igre na mreži. b DAVISOV POKAL Francija-Norveška 3-0 OSLO, 10. — Francija je zmagala proti Norveški v prvem kolu tekmovanja za Davisov pokal. Francozi vodijo po današnji zmagi v dvojicah s 3-0. Abdesselam in Remy sta porazila Hessena in Liea s 6-1, 6-3, 6-2. Preostali dve igri posameznikov bodo odigrali jutri. V drugem kolu bo Francija igrala proti Holandski, LAHKA ATLETIKA Neraeth premagan od Csermska FRANKFURT, 10. — Nemška lahkoatletska revija »Leicht-atletik* piše v svoji poslednji številki o velikem lahkoatletskem tekmovanju v Budimpe-šti, kjer je največje preseneče. nje priredil dvajsetletni Cser-mak, ki je z metom 57,65 bil boljši od svetovnega prvaka Zalita angleških 2eHr|ev LONDON, 10. — Tri Sindikalne organizacije angleških železničarjev so po triurni seji odločile, da se takoj zahteva 10-odstotni povišek plač vsai železničarjem. Nacionalizirane angleške železnice so že Itak v finančnih težavah in ne morejo plačevati osebja brez povišanja tarif. Trenutna zahteva železničarjev pa bi obremenila državo za nadaljnjih 17 milijo nov funtov iterlingov. Imra Nemetha. To tekmovanje je bilo 27. aprila. Nemeth, ki ima nekoliko poškodovano no. go, je vrgel zaporedoma: 56,85, 56,66 in 56,22, Csermak pa je začel svojo serijo metov s 56,41. Nemeth je bil od leta 1941 prvič premagan od rojaka. Ostali rezultati tekmovanja so bili povprečni. Kuebler zmagovalec ..Valonske puščice" LIEGE, 10. — Na 16. kolesarski dirki »Valonska puščica* je na 220 km dolgi progi zmagal svetovni prvak Ferdy Kuebler, ki je prevozil iz Cliar. leroi v Liege s časom 5.59:59. Z istimi časom se je plasiralo še sedem drugih vozačev, ki so skupno s prvakom pobegnili nekako po 150 km. V tej skupini sta bila še Keteleer, ki ostre vožnje skupinice ni zdržal in je prišel na cilj s 43 sekundami zamude ter Robič, ki je zaradi defekta prišel po 7:48 skupno z glavnino. Tehnični rezultati: 1. Kuebler (Švica) 5.59:59, 2. Ockers (Bel.), 3. Imipanis (Bel.), 4. Storma (Bel.), 5. Weilenman (Švica), 6. Quenti (Fr.), 7. Decok (Bel.) 8. Var-najo (Fr.) vsi a časom zmagovalca, 9. Keteleer (Bel.) po 43, 10. Robič (Fr.) po 7:48. Nogomet ZDTV Program povratnih polfinalnih tekem za »Pomladanski po. kal« v organizaciji trža^cega ZDTV: Inter-Opčine, stadion «Prvi maj« ob 9. uri; Sv. Ana-Zarja, igrišče na Opčinah ob 15. uri. HOKEJ NA KOLESCIH Triestina - Edera 4-4 Na domačem derbyu v hokeju na kolescih med Trie-stino in Edero ni bilo ne zmagovalca ne premaganca. Tekma se je končala z rezultatom 4:4 (1:0, 3:3, 0:1). Igra je bila živa, polna nenadnih preobratov, vendar rezultat odgovarja vrednosti moštev na igrišču. SILVERSTONE, 10. — Britanski avtomobilistični as Lan-ce Mac Klin je zmagal na stro. ju HWM na velikem mednarodnem tekmovanju, ki je bilo danes v Silverstonu. Gledalcev 15.000, rekord za Veliko Britanijo. Cesta je bila mokra, zmagovalec je p:evozil 35 krogov v času 1.11:51, 85.4 milj na uro. * * * MELBOURNE, 10. — Organizacijo olimpijskih iger 1956. v Melbournu bo vodil Williams Coles, bivši predsednik državne letalske družbe. * «i # MILAN, 1C. — Evropsko prvenstvo v vožnji motornih čolnov (kategorija 1000 kubičnih cm) bo 7. in 8. junija v Trstu. Prireditev bo pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike Luigija Einaudija. * * * DUNAJ, 10. — Za nogometom je postalo nočni šport tu. di smučanje. Novost so vpeljali v Kitzbuechlu, kjer so po vseh progah napeljali reflektorje, ki osvetljujejo, spust, kot bi bilo po dnevi. V Kitzbuechlu traja smučarska sezona do konca maja. Trenutno je nogometna in-teresantnost Angležev visoko kvotirana na borzi radovednosti. Pred durmi je tekma Anglija - Italija, ki bo verjetno dokončno razbila še poslednjo iluzijo, ki ovija italijanski nogomet, ako se seveda sploh more izbiti našim sosedom nekaj iz glave. Naš članek jg napisal športni urednik lista «Lancashire Evening post« in obenem sodelavec vodilnih britanskih športnih publikacij. V njem je dobro razvidno, da je nogomet v Veliki Britaniji trd poklic, da imajo igralci mnogo dolžnosti, a malo milijonov, torej ravno obratno, kot pri nas. Eri Angležih tudi ničesar ni prepuščeno slučaju, vsaka neprijetna stvar najde v »zagonetni torbi* svoje zdravilo. Pri nogometašu sta spretnost in mišičevje važna stvar — c plovna je gibčnost. Nogomet je zdravo in bodrilno razvedrilo, pri katerem je telesna okretnost bistvene važnosti. Eden izmed vzrokov, zakaj so britanski nogometaši kljub ostri konkurenci drugih narodov še vedno med najboljšimi na svetu, je v tem, da na igrajo samo ob lepem vremenu. Po tekmovalnem pravilniku so obvezani igrati v vsakem vremenu in v vseh pogojih. Prvenstveno tekmovanje v anglešltl in škotski nogometni iigi je «maratonski tek*, Jcate-rega lahko vzdržijo samo utrjeni in dobro trenirani atleti. V devetih mesecih prvenstvenega. tekmovanja angleške Utre preizkusijo nogometaši "pasjo vročino in strupen mraz, vendar pa z veseljem i™ Po svojih najboljših močeh igrajo bodisi v sončnem vremenu, ali pa v d-ežju in snegu. Poznajo vse neprijetnosti igre pri hudem vetru. Včasih morajo z nogometnimi čevlji dobesedno gaziti gleboko blato, ali P® se prevračajo po igrišču pod vodo. Drugič spet z zamolklimi udarci padajo na poledenelem terenu.Privaditise morajo vseh načinov podajanja in brcanja žoge, tako da z lahkoto obvladajo bodisi hitro igro na lahkem, travnatem igrišču avgusta in septembra kot tudi na težkem igrišču sredi zime, ko se jim blato lepi na čevlje in zahteva igra od igralca izrednega telesni naperi da lahko uspešno igra z vodo nasiče-tunkek-nar v Bologni. Ne-no žogo. Moštvo, ki zmaga v prvenstvu lahko mirno trdi, da je v resnici «veliko», kajti tak uspeh ni možen brez sposobnosti prilagcdjšve, koncentracije, telesne gibčnosti, poguma in spretnosti. Toda resnično preizkušnjo premoči nam bi nudilo prvenstvo, katerega bt se udeležili po tri ali štiri najboljša nogometna moštva iz šestih ali sedmih držav in bi igrala pod enakimi pogoji če bi bilo seveda mogoče' organizirati tako prvenstveno tekmovanje. Anglija bi Za tako prvenstveno tekmovanje proti kateremu koli nasprotniku izbrala moštva Portsmouth, Arsenal, Nemca; le United in Manchester United. Letošnja zima je bila nenavadno deževna. Zapadlo je mnogo snega in pritiskal je tudi hud mraz. Zato se je ravno v letošnji zimi izkazala gibčnost in nogometna sposobnost velike večine' starejših poklicnih nogometašev. Del zasluge za dosežene uspehe pa je Pripisati tudi njihovim trenerjem i n drugim efantom iz garderobei>. katere pa občinstvo, ki redno obiskuje nogometne tek. me, le zelo redko spozna. Občinstvo ve le malo o tem, kako skrbno in v vseh podrobnostih se je treba pripraviti na igro, če hočejo zmagati. Eden takih majhnih, a važnih člnite-Ijev so na primer igralčevi čevlji, ki morajo biti pravilno okovani. Za mehko igrišče so potrebni trije krogi žebljev, a za zmrznjen teren le eden. TRIESTINA V FERRARI RREZ VEČJIH DP0V Včeraj so odpotovali v Fer- v Neaplju Palermo ki je iz — — —1 r ■ • Triorilnn._I. . * ^ _ * raro naslednji igralci Triestine: Nuciari, Belloni, Redolf:, Pefa-gna. Mariuzza; Giannini, Bosco. lo, fcurti, Ispiro, Ciccarelli, De Vito in Člaut kot rezerva. Naloga tržaške enajstorice nikakor ni lahka; spomnimo se samo igre, ki jo je prikazala Spal v Trstu! Morali bi zmagati domačini, vsak rezultat bi predstavljal veliko presenečenje, čeprav bi točka ali celo obe zagotovil) Triestini precejš. njo gotovost. Posebno zanimivih tekem v tem kolu ne bo. Z zrnago Ju-ventusa nad Milanom je borba okoli prvega mesta končana. Prerivajo se le še moštva na zadnjih položajih. Vsem drugim je po dolgi sezoni dovolj igranja in se trudijo le, da bi pripeljali še skozi ta zadnja kola cele noge in glava Vroče bo na tekmi Torino ; Bologna in Ud>-nese : Padova, Atalanta ima že v napa-ej zaprto pot v Milanu proti istoimenski enajsterici, Como bo le stežka ušel porazu prvih mest počasi padel v spodnjo polovico ima v gostih Ju-ventus. z zmago bi se domačini spravili na varno. Juventus bo igrala verjetno ofenzivno iz prestižnih razlogov. Novemu prvaku se poraz ne prilega. MLADINSKI TURNIR V BARIJU Lazio in Triestina v finalu ^ nadaljevanju mladinskega nogometnega tur. nirja je Austria z Dunaja premagala Racing iz Pariza z rezultatom 2:1 (0:0). Lazio je odpravil Fiorentino s 3:2 (2:1). 1 o je bila najlepša tekma celega turnirja. Lazio bo igral jutri proti Triestini. Tekma bo odločila o prvem mestu V finale sta se plasirali moštvi, za kateri nihče ni mislil, da bi toliko zmogli. Čevlji so nakovani po celi površini podplatov in jih pred vsako tekmo skrbno pregledajo. To je zelo važno, kajti pri vsaki igri izpade precej žebljev, posebno kadar je igrišče trdo. Mnogo lažje in hitreje je izruvati dve ali tri plasti žebljev, kot pa nabiti eno vrsto žebljev pq celem podplatu. Vratarji vseh večjih hotelov dobro poznajo velike košare, imenovane cSkiprt (to je, ravnatelj enega izmed nastopajočih moštev), katere nosijo s seboj nogometna moštva. Toda le malo jih je, ki vedo, kaj vse je v teh zagonetnih torbah, poleg čevljev in športne obleke in kako so stvari v teh košarah zložene. Značilni za vsebino teh velikih torb so naslednji predmeti: sprehajalna palica in velike galoše, katere dajo najprej v košaro, T.a dva predmeta služita igralcu, če bi si poškodoval nogo in ne bi mogel hoditi brez tuje, pomoči, ali pa si po tekmi ne bi mogel obuti čevljev. P.otem zložijo v košaro kopita za čevlje, čevljarska kladiva in klešče ter posebne žeblje za okovanje nogometnih čevljev. Dodajo še sterilizirano vato za narti in gležnje in vazelino za tiste, ki se jim potijo noge, potem še tri ali štiri Pare dokolenk v barvah športnega društva, za primer, da bi si kak igrač strgal svoje nogavice. Vsemu temu sledi kup športnih maje in hlač, ovojka za noge ter različna olja in umivalna sredstva. Posebno pozornost posvetijo opremi vratarja, za katerega položijo v košaro posebno jopico, majco in golenjake, tri ali štiri pare rokavic in dve čepici. Nazadnje zložijo v košaro brisače in še po eno športno obleko za ostale igralce, končno še po dva para nogometnih čevljev za vse igralce ter nekaj parov starih kratkih nogavic. Ce med igro igralec opazi, da so se mu čevlji razširili, obuje preko svojih dokolenk kratke nogavice. Potem je tu še trenerjeva torba, katero se boji izgubiti, ker vsebuje vse potrebne predmete za prvo pomoč obveze, obliže, plutovinaste notranje podplate, in vrsto igel vseh oblik in velikosti za šivanje odprtih ran, aspirine, dvoje ali troje Škarij, stekleničico dišav, dražila, stekleničko španskega sheeryja, vezalke za čevlje, kirurške; škarje in celo pripravo za odstranjevanje kurjih očes. Pri polnjenju moštvene košare in trenerjeve torbe ne prepustijo ničesar golemu slučaju. Nogometna društva so si v zadnjem času oskrbela tudi posebna ležišča, katere lahkg namestijo na zadnjih sedežih zasebnih avtomobilov, N amen je. na so ranjenim igralcem za krajša potovanja. Končno je treba posvetiti največjo skrb tudi pripravam za potovanje. Točen začetek nogometnih tekem je ie dolgo časa ponos angleške nogometne lige. Kadar pa se začne tekma z zamudo — kar «£ le redko kdaj zgodi, — kaznujejo klub, ki je zamudo zakrivil, z denarno kazijo, in ne pomaga noben izgovor, Tudi o tem se; kaže popolnost britanskega nogometa, zaradi česar ga občudujejo nogometa1, i in športno občinstvo vseh drugih držav. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 9.30: Chopin: Klavirski koncert v e-molu op. 11. 19.00: Igra pianist . Peter Kreuder. — Trst II.: 12.00: Operne arije u dueti. 21.00: Rimski Korsakov: Šeherezada, smicr nična suita. — Trst I.: 8.45: Odlomki iz oper. !*«• Lisztove skladbe. — Slovenija: 16.00: Ivan Tavc*■ Izza kongresa. 19.10: G. Verdi: Aida, opera v * 0 KINO V Tit ST L Eicelsior. 15.00: »Ftasciomon«, To-siro Mifune. Nazionale. 15,00: »Poganska pesem«, Esther VVilliams. Fenice. 15.30: «Junak sem jaz*, Renato Rascel, Delia Scala In Marisa Merlini. Filodrammatico. 14.30: »Ali veš, da maki...« VValter Chiari, Anna Maria Ferrero C. Campanini. Arcobaleno. 14.30: »Nagasaki«, W. Corey in V. Ralston. Astra Rojan. 15.00: «Tereza», Pier Angeli in John Edison. Alabarda. 14.00: »Ana«, S'Ivano Mangano. Armonia. 14.30: «Za nagrado — dopust«, N. Taranto, Croccolo. Ariston. 14.00: »Naši prihajajo«, VValter Chiari R. Billu, M. Rl-va, C. Croccolo. Aurora. 14.30: »Dolina maščevanja«, Burt Lancaster in Robert VValker. Garibaldi. 14.00: »Vročekrvni kapitan«, Renee Saint-Cyr, Yves Vincent in Jean Danet. Ideale. 14.30: »Ranč 3 zvonov«, A. Smith, J. Mc. Crea. Impero. 14.15: «Skrivnost kaznjenca«, Don Defore in A. King. Italia. 14,15: «Chikaška Venera«, Bety Grable in Victor Mature. Kino ob morju. 15.00: «Praznik ljubezni in smrti«, Mel Ferrer in Miroslava. Moderno. 14,00: «Hočem biti1 tvoja«, Robert Mitchum in Ava Gardiner. Savona. 14.00: «General je umrl ob zori«, Gary Cooper in M. Carrol. Viale. 14.30: «Videti Napoli in potem umreti«. Vittorio Veneto. 14.00: «Dve resnici«, A. Maria Ferrero, Mi-chel Simon, M. Auclair. Azzurro. 14,00: »Zaljubljenca zapuščenega mesta«, J. Mc Crea in V. Mayo. Belvedere. 14.00: «Rio Bravo«, J. Wayne in M. 0’Hara. Marconi. 14.30: «Pandora», Ava Gardner in James Mason. Massimo. 14.00: «Polnočni poljub« C. Mariolanza in C. Graison. Novo cine. 14.30: «Zakleta karavana«, J. Mc Crea in A. Dahi. Odeon. 14.00: «Sence nad Trstom« Slio Arsan, Filiberto Conti in Ketty Burba. Radio. 14.30: «Rdeča gora«, L. Mc Callister, Peggy A. Garner. Venezia. 14.00: «Zgodba generala Custerja«, Errol Flynn in O. De Havilland. Vittoria. 16.00; «Indijanska kri«, A. Guinn in K. De Mille. Poletni kino Rojan. 20.30: »Štu- dentka Peggy». barvni film. RADIO J IIUOMLO VA\5kK V O Si 15 T K H T A 254,6 m ah U78 kc NEDELJA, XI. maja 1952 7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 V pomladi življenja. 9.30 Chopin: Klavirski koncert v e-molu op. 11. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Češke in Slovaške narodne pesmi. 17.00 Vesela nedelja v glasbi. 17.50 Z mikrofonom med našim ljudstvom. 19.00 Igra pianist Peter Kreuder. 19.15 Športna poročila. 19.30 Poročila. 22.45 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. I H ST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10.CO Prenos maše. 11.15 Komorna glas#a. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Operne arije in dueti. 12.30 Vesela glasba. 12.45 Poročila. 73.00 Volilni govori predstavnikov političnih strank; nato glasba po željah. 14.30 Znani solisti. 14.40 Obvestila o volilnih shodih; nato znani solisti. 15.00 Popoldanski koncert. 15.40 Glasba za štiri klavirje. 16.00 Malo za šalo — malo zares; nato veseli ritmi. 16.40 Liszt Koncert za klavir št. 2. 17,00 Priljubljene melodije. 18.00 Iz delavskega sveta; nato glasba Iz revij. 18.30 Plesna čajanka. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Volilni govori predstavnikov političnih strank; nato lahka glasba. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Rimski Korsakov: Šeherezada, simfonična suita. 21.45 Zabavna glasba. 22.00 Izbrana lirika. 22.10 Donlzetti: Lucia dl Lamermoor, 1. dej. 22.52 Večerni ples. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba T It N '1' I. 8.45 Odlomki iz oper. 9.25 Veseli motivi. 9.40 Oddaja za poljedelce. 12.45 Poročila o volilnih zborovanjih, 13.10 Volilna kampanja. 13.40 Orkester. 14.15 Lisztove skladbe 15,00 Oddaja drugega polčasa nogometne tekme. Simtenični koncert. 20.10 kampanja. 20.30 Športne 21.30 Pesmi. 22.30 Športna lja, 23.30 Plesna glasVa. slovesu* 327,1 m, 202,1 m, 212,4 B 7.00 Poročila. 8.15 Za voljo. 9.00 Pavel ri*' 18.2 motivi (literamo-glasbena ;lasai * mi (plošče). 10.00 ja). 9.40 Lepi glasovi - o Vas razvedriti, 12.40 Zabavna glasba, govor s poslušalci. popularni koncert. 11.00_O8 ljice do pravljice: Veseb žalostni princeski. 11.3» .s razvedriti. 12.30 13-°° S 13.10 ste — poslušajte 15.00 15.10 Zabavna glasba. naše kmetovalce ~ E-Aolorjš Kako bomo letos zatirali K ^ skega hrošča. 15.40 Kar po ^ mače. 16.00 Ivan Tavčar- » kongresa. 17.00 Promena ^ cert. 18.00 Pomlad na morja- 18.30 Igr* Slovenske naroane. £jr. godba na pihala 1 juBIjanf«fJ^na nizije pod vodstvom »L g, Dleska, 19.00 Poročila. ^ Verdi: Aida, opera v 4 oej- ^ Poročila. 22.15 Igra Zabavn kester Radia Ljubljana- "Moto Guzzj EKONOMIČNA LAHBjj MOTORNA KOLES GAILETT0 160, 4 AIR0NE 250 normalna -Sp^ ASTORE5UO.FALCONE-Spu# MOTORNI T0U0RN1B 1 PREVHNLJ1VI f "MONDIALPISTON bati za motorje avtoffl0-1 , motornih koles, D'1' MEHANIŠKA DEL- za vsa popravila . CREMAS COlJ TRST - UL. FABI0 SBI TELEFON 89-03 (EX BVv d#* vabi na />Ae hqM prijatelje SKEDENJ ULICA SONCINi Naročnine PRIMORSKEGA D N E'1 posamezna številk* mesečna naročnin* Naročila za Jugosl*^ pr-jema: ADIT. LjubO3^ pleševa 34 — Tel. 200® rjtuji čate lahko na safK ADIT pri KomggS- št. 6—1- Uprava PillMUltSIlEliA B* Mizarji podjetniki kmetovalci' P«sM * snoO»in lesov & me, nudi najug0^1^^ m nsi v Bil n čer in Ivioiacnica m dama in t i 967^ TRST, Drevored XX, septembra 22 -1B1, Glavni urednik BRANKO BABIC.— Odg. urednik RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 it. 6. III nadt — Telefon Stev. k3-HUa ln 94-638. — Poštni preda) 502. — UPRAVA: IILIČA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 ln Od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Strini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT, — Podruž.: Gorica. Ul. s. Pelllco i-ll„ Tel. 11-32. Koper, Ul. Batttstl 30la-I. Tel. 70 TRGOVINA /revi ULLLJ l »I NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: izvod Poštni tekoči račun *a STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z, Jugoslavijo: Agencija demokratlčneg Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trž?š!cF?3_ .