ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU,
sploh po in izven Amerike
^[^xxxvm.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 19, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 135
vesti
Vendar! Vročina bo danes ne-® o ponehala in napovedane J nevihte in nekoliko dež-^^jvišje 85 stopinj, najnižje
V	ženevi so se "štirje veliki"
skpj'	seji v prijatelj,
ozračju in se izrazili kot '41 v tem, da je za zmanjša-g ®^arodne napetosti treba, ^ pride do združene Nemčije, v načinih, kako naj do G Nemčije pride, obstojajo Nath	bi radi, da se
Dri'1 ^^P^sti, nakar naj bi ® o do splošno vseevropske p ®ај hi čuvala mir. Za-
iriki-	na čelu se s to
jo seveda ne strinja. Raz ® združeni Nemčijo se fro ^ nadaljevali. Predsednik ^ ncoske vlade Faure je osup-kolege, da naj bi se pečala s svojim problemom s stališča "^^vnih financ.
skT	je demokrat-
kot pred-
Dosi •	za mednarodne
UverV^^^Jkot kdaj jen, da bodo razgovori "ve-
sko ^ ^ Ženevi vsestran-ђгМ	svetovni položaj v
1ћа1пГ'^' je v skladu s for-Ifj^to''^ deklaracijami demo-Pfede^ ^ ameriškem kongresu, Val ^ Eisenhower odpoto-vi	^a svoje delo v Žene-
V ^ prosto roko in da mu
V	Игекајо zaupnico.
Rusi se priznava, da so disi	sijajen vtis, bo-
ali	za golo propagando
Za niij. ^^nično razpoloženje
Ohio . ^ so blizu Loraina, letnega banč-iu	Johna C. Siemera
Hetto	letno ženo Hen
W ' ' sta prošlega septem-^tta ?"^°®kam izginila. Obto-143, poneverbe vsote $82,
neke banke v New
Prijeta, _ "^nthu, Ohio, je bila stara	Schmidt, 27 let
^Žbo, ^5^	otrok, pod ob-
Pila
je prošlo soboto vsto-
*	^ zlatarsko prodajalno
v J. obrazu in revolver-2a	prodajalno oropa-
^ je poW ?'*®'^' j® izpovedala, iftjela л1 ^ denar, s katerim ••i dom in dolg na zadolže-пгклл '^Pala, da si na tak PM fon„ Mlada ženska je en nnizpol-^'^sala	prodajalne in
^^gftiti xr P^"^^edbo tega čeka ^koj _	$2,000 na banki
SA .!^^yšenem ropu, a ta JI ni posrečil.
88	^^ss., je v staro-
^'^IraW ^ pred 15 leti
žil - l^er
avf^^ '^l'^nil, ko je vo-0* bo imel Charles
yy
"Ni vse zlato, kar se sveti, pravi senator Humphrey
WASHINGTON, 18. julija—Senator Humphrey je bil povprašan, kaj bo demokratski volilni program v letu 1956, ko sicer notranji in zunanji položaj Združenih držav pod Eisenhowerjeve administracijo ni tako slab. Senator Humphrey je odgovoril: "Na Koreji je samo premirje, ni pa miru. Za Indokino velja isto. Dobre razmere med Ameriko in Indijo so se poslabšale. Isto velja za veliko Indonezijo. V notranjosti vprašanje brezposelnosti ni rešeno, imamo ševedno 2,500,000 brezposelnih. Položaj v ameriškem far-marstvu se slabša. Za moralo ali korupcijo pa je bil zelo značilen trik, znan pod imenom pogodbe Dixon & Yates. Če je Eisenhower ta načrt preklical, s tem še ni rečeno, da je zadeva končana."
V kongresu se je danes začela
debata o demokratskem predlogu, da se zviša pokojnina iz Social Security, približno za $22 na mesec. Druga važna točka tega predloga je ta, da naj bodo delovne žene že, ko dočakajo 60 let, deležne vseh dobrot, tudi pokojnine iz Social Security. Republikanska stranka je napovedala opozicijo temu demokratskemu predlogu.
Za volilni program demokratske stranke se predvideva, da bo stranka operirala z zelo značilnim slučajem Dixon & Yates. Torej privatne družbe, ki naj podminira ves sistem Tennessee Valley Authority (TVA). Boj ne bo šel toliko zoper osebo Ei-henhowerja, kot za njegovo republikansko okolico, sploh republikansko stranko. Eisenhower se je dal zapeljati po svojih republikanskih svetovalcih, ne da bi točno vedel za kaj pravzaprav gre.
Senator Estes Kefauver je tudi napovedal, da s tem, ko je Eisenhower opustil idejo pogodbe Dixon & Yates, stvar še ni končana. Kefauver bo začel v senatu splošno preiskavo kako je do teka načrta sploh prišlo. Kefauver ima v preiskavah dobro prakso. Znana preiskava pod njegovim vodstvom iz leta 1952, ko je odkril ameriško podtalno življenje, mu je prinesla sloves sirom Amerike.
Osovraženi McCarthy
v Milwaukee je bil LeRoy Gore ustanovil klub, ki nosi značilno ime, da "Joe mora iti." Gore je začel z gibanjem, da se senator Joe McCarthy odpokliče, ni mu pa uspelo, da bi zbral zadostno število glasov.
LeRoy Gore je dobil ček glaseč se na $4,071. Tudi ta denar naj še v naprej služi v kritje stroškov v borbi zoper McCar-thya. Gore je ček sprejel in dejal: "Nismo še ubili zmaja bigo-tstva, smo pa vsaj odrezali rep McCarthyzmu."
Mich.,
f	>n sodnijo. Ko
ЛЧкп I . 'Zgubil kontrolo nad ^ s potn ?: P»vročH karam-
v kate-
_ . dva policija, škoda in enako na
^ avtomobilu.
"k bodo upo-
P'^Va '"''Zdno povišanje. > kje ilf":"*; *: Zdaj I*,, glav-.^brž Se b dobiti denar.
Že P''®'zkusilo to, kar Vft?'.*^Href!	drugih me-
^ se bodo uvedle Zonah." To se pravi,
HITRO SE MNOŽIMO
V Sudburyu, Ont. so trije zakonski pari Henry, Pharand in Marseille praznovali 50 letnico porok. Pri tej slavnosti je bilo zbrano bližnje in daljno potomstvo in sicer 29 otrok, 141 vnukov in 25 pravnukov.
da se bo visokost voznine na basih za javni prevoz ravnala po tem, kako daleč se bo kdo peljal.
Vožnja z biciklom je bila včei-raj »sodna za 9 let starega Franka Vrčka. Tik pred njegovim domom na 15180 Broadway ga je podrl neki avtomobil. Di čck je bil skraj takoj mrtev. Policija voznika ni pridržala, l)ač pa bo o slučaju poročala prosekutorju.
Atom in elektrika
Poslenec W. Sterling Cole, bivši predsednik komisije za atomsko energijo je napovedal, da bo atomska energija v do-glednem času služila za produkcijo elektrike. Ameriko bo morda Evropa na tem polju še prehitela. To pa zato, ker je sedanja električna sila v Evropi draga, z uporabo atomske energije pa bo postala cenejša. Atomska energija v službi električne produkcije bo za Amerikance dražja, ker je sedanji način produkcije električne energije poceni, poceni pa tudi električna luč.
BODOČNOST CLEVELANDA
V Clevelandu se nahaja Anglež Garran, ki je član angleškega poslaništva v Washing-tonu. Namen prihoda Garrana v Cleveland je v zvezi z otvoritvijo nove pomorske poti "Seaway," pa tudi z izvozom angleškega blaga v Ohio. Garran je priznal silni gospodarski napredek Clevelanda, je pa tudi prepričan, da bodo Clevelandčani postali dobri odjemalec britanske industrije.
MARK KOMANIUK
Nanagloma je zbolel za srčno hibo ter čez nekaj časa preminul Mark Romaniuk, star 40 let, stanujoč na 15910 Parkgrove Ave. Tukaj zapušča soproga Betty, rojena Raddell, vnukinja poznane družine Walland; 3 otroke: Betty, Mary in Mark, in strica Jacka Janca. Rojen je bil v Ljubljani, kjer zapušča mater Gertrude, rojena Kovačič, brata Janka in sestro Slavico Mlakar in več sorodnikov. Tukaj je bival 8 let. Bil je zaposlen kot krojač v Gornik's Men's Shoppe na E. 222 St. Bil je član društva Sv. Josipa št. 169 KSKJ in društva Sv. Imena in cerkvenega pevskega zbora Ilirja. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi na 458 E. 152 St. v cerkev Marija Vnebovzete in nato na pokopališče Sv. Pavla
na Chardon Rd.
-f
ANNA GRGETICH
Umrla je Anna Grgetich, stara 74 let, stanujoča na 6018 Glass Ave., članica Hrvatske Bratske Zajednice, št. 10. Zaj pušča brata Jamesa in Petra nekje v Kanadi. Pogreb se bo vršil iz Golubovega pogrebnega zavoda v četrtek ob p.30 zjutraj.
ZAKAJ AMERIKANCI GOVORIJO O VREMENU
Vremenske prilike, pa tudi vremenske napovedi so važne. Zato imamo posebne postaje, ki napovedujejo vreme. Posebno farmarji so mnogokrat odvisni od vremena, ko gre za vprašanje, s katerim delom bodo začeli.
Švedinja Mai Zetterling se je spravila nad Amerikance in jim daje nauk naj ne govorijo o vremenu, ker to le znači njihovo slabost.
Slovenski pesnik France Prešeren je zapisal, da kdor ne ve govoirti kaj pametnega, govori pač o vremenu.
Švedinja Zetterling pravi, da je bila večkrat v Ameriki, da so za njo Ameri-kanci zelo informirani o vseh dogodkih, dobro razpoloženi, se lahko z njimi govori, imajo pa eno slabost, da predno sploh začnejo kak razgovor, se spravijo na vreme! Zetterling ponavlja fraze, ki da jih je slišala samo v Ameriki; "da je slabo vreme, da je bilo to jutro nekaj strašnega, da se bo najbrže zjasnilo, da je mrzlo, da je soparno, da je deževno, da pada sneg, da zmrzuje, da imamo vlago."
Švedinja Zetterling pravi o švedski, da tam nihče ne govori o vremenu. Celo otroke vzgajajo tako, da ne začnejo govoriti o vremenu, ker da le ljudje, ki sicer nimajo nobenih idej, nobenih interesov, nobenih dov-tipov, nobenega poznanja o življenju, se spravijo—na vreme.
Amerikanci, tako je v glavi Zetterlingove, ne pridejo v družbo, da bi bili pripravljeni na razgovor razgovor ravno v tej družbi. Mesto z družabnim razgovorom, pa začnejo pogovor o vremenu in se šele tekom tega razgovora znajdejo, o čem naj se v družbi razgovarjajo. Če prideš na svatbo govori o zakonskem življenju, če padeš v družbo, ki se pripravlja na počitnice, govori o počitnicah; če te povabi trgovska družba, govori o "businessu," ne pa o vremenu.—Ali ima Švedinja Zetterling prav?
Menon ni uspel!
WASHINGTON, 18. julija— Ko gre za konferenco "štirih velikih" v Ženevi, se diplomatski svet sprašuje, kaj pa je s posredovalno vlogo Indijca Krishne Menona, posebnega odposlanca predsednika indijske vlade Nehru ja. Menon se je nahajal pred kratkim v Washingtonu, je imel razgovore s predsednikom Ei-senhowerjem in državnim tajnikom John Foster Dullesom, šlo pa je za odnošaje med Združenimi državami in Kitajsko. Menon se je trudil, da bi pripravil Eisenhowerja in Dullesa do tega, da bi v Washington Kitajski ponudil neposredna pogajanja. Eisenhower in Dulles sta že misel samo zavrnila, tako javlja državno tajništvo.
POZOR PRED STRELO
Na farmi Philipa Restina blizu Freehold, N. J., je bila zbrana družba 11 ljudi na poljskem delu, ko je začelo treskati. V preseledku petih minut je strela udarila dvakrat na isto mesto in so bili več ali manj ranjeni vsi prisotni. Enemu od družbe je pri tem "sezulo čevlje."
KONFERENCO "ŠTIRIH VELIKIH" JE OIVORIL AMERBKI PREDSEDNIK EISENHOWER
"LOČENO MARSIRATI, PA SKUPNO UDARITI"
ŽENEVA, 18. julija—Ameriški predsednik Eisenhower je otvoril konferenco "štirih vehkih" in tudi razvil svoj program. Ta program je v glavnem ta, da mora priti do zedinjene Nemčije, o notranji ureditvi te zedinjene Nemčije pa naj se izjavijo Nemci sami s potrebno večino in nihče drugi. Eisenhower je za to, da se da politična svoboda satelitskim državam vzhodne Evrope, ki naj se svobodno izrazijo kak režim hočejo imeti. Eisenhower zahteva, da se opusti mednarodno rova j en je komunizma, z drugirhi besedami, da se razpusti Kominforma. Eisenhower je za splošno razorožitev.
Trije zapadni zavezniki so si*'
razdelili posamezne vloge in to sporazumno. Idejo o splošni razorožitvi bo razvijal predsednik britanske vlade Anthony Eden, ker je Eden do sedaj imel, lahko bi rekli v tem vprašanju, iniciativo v svojih rokah.
Nemško vprašanje se tiče v prvi vrsti Francije. Francosko-nemško zbližan je ali pa sovraštvo, odločata o usodi Evrope. Za to naj se s tem vprašanjem na strani zapadnega bloka peča predsednik francoske vlade Edgar Faure.
Kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer se nahaja enako v Švici v kraju, ki je oddaljen od Ženeve kakih 90 milj. "Štirim velikim" bo vedno na razpolago.
Predsedniku Eisenhowerju je tudi dodeljena naloga, da se peča V imenu zapadnega bloka z vprašanjem skupne evropske varnosti. Če bi prišli ruski zastopniki s predlogom, da naj bo k takim posvetovanjem pritegnjena tudi Kitajska, je Eisenhower odločen, da ta predlog odbije.
Ko gre za bodočo Nemčijo, je omeniti, da hoče Moskva spraviti skupaj zastopnike Vzhodne in Zapadne Nemčije, da se ta dva tabora najprvo sama sporazumeta v Nemčiji.
Zapadna nemška vlada ta predlog odklanja, ker ne priznava vzhodno nemški vladi značaja samostojne vlade, marveč jo smatra, da rabimo njen izraz "za lutko Moskve."
V Moskvi ni diktatorja
Dočim je bil pokojni Josip Stalin pravi diktator z neomejeno obalstjo, se iz sestava sedanje ruske delegacije vidi, da Stalin v Moskvi nima naslednika. Vodstvo Sovjetske zveze je sedaj Vrokah več (posameznikov, ti pa so predsednik vlade Nikolaj Bulganin, glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Kruščev, zunanji minister Vja-česlav Molotov, njegov namestnik Andrej Gromiko in vojni minister maršal Georgij Žukov. Ti možje skupaj predstavljajo Sovjetsko zvezo.
Prejšnje velike konference
V zvezi s konferenco v Ženevi je radi splošnega pregleda zanimivo obuditi spomin na slične konference, ki so se vršile tekom zadnje svetovne vojne.
Prva se je vršila na ladji ob obali Main in to dne 9. avgusta 1941. Znana je pod imenom "Atlantska konferenca" z atlantsko listino, ki sta jo izdala Roosevelt in Churchill in označila cilje Londona in Washingtona za kaj gre v tej vojni.
Dne 14. januarja 1943 je bila konferenca v Casablanca, dije 17. avgusta 1943 v Quebecu, zopet med Churchillom in Roose-veltom; dne 22. novembra v Cai-
ru. Prisoten je bil tudi čiang Kajšek; dne 28. novembru 1943 v Teheranu, prisoten tudi Stalin. Dne 11. septembra 1944 zopet v Quebecu, dne 4. februarja 1945 konferenca na Jalti, prisoten tudi Stalin. Dne 17. julija 1945 konferenca v Potsdamu, navzoči Truman, Attlee in Stalin. Dne 18. julija 1955 konferenca v Ženevi, ko je šlo za Indokino.
Eisenhower—Žukov
Po desetih letih sta se prvič sestala Eisenhower in Žukov. Tiskovni šef Bele hiše Hagarty je o sestanku dejal, da je bil nadvse prijateljski.
Ameriški rekordi
Blizu letališča Chicago se je zgodila težka letalska nesreča, 22 mrtvih, 21 ranjenih, nepoškodovan nobeden od potnikov. Tam kjer je velik promet, tam se po verjetnostnem računu dogodi lahko več nesreč, kot tam kjer prpmeta ni.
Ko gre za ameriška letališča, postavljajo rekorde letališča v Chicagu, New Yorku in v Washingtonu.
Mesto Detroit pa ni samo središče avtomobilske industrije, marveč hiti z napredkom, ko gre za telefonski promet. Pomislimo: New York, London in Chicago so imeli do sedaj preko milijona telefonskih naročnikov, v zadnjem času jih je dohitel Detroit, ki je sedaj četrto mesto na svetu, in ima več kakor milijon telefonskih aparatov.
DENAR V BANKE!
V	mestu Louisville, Ky., ga. Sally Korb ni zaupala denarnim zavodom. Svoje prihranke je držala doma, večje vsote pa nosila s seboj. Ko je vozila svoj voz in čakala, da se signal varnostne luči na cesti spremeni, je stegnil roko v njen avtomobil neznanec in Korbovi, kakor v filmu hitro iztrgal žepno torbico, v kateri je bilo $500 gotovine. Za tatovom ni sledu. Tisti, ki poznajo Korbovo, trdijo, da je Kor-bova raje nosila denar s seboj kot da bi ga naložila v denarne zavode, to pa iz enostavnega razloga, ker bankam ni zaupala.
ČE IMAŠ DENAR
V	West Point, Miss., je živela milijonarka Clifton Rose. Umrla je preteklega februarja. Zapuščinsko sodišče je imelo opravka z dedščino, ki je tudi za Ameriko nenavadna. Pokojna Rose ni namreč ničesar odvrgla v smeti, marveč je vse, kar ni rabila, hranila. Dala je zidati posebna poslopja, v katera je spravljala te stvari. Takih polsopij in za take namene je naraslo kar osem in zapuščinsko sodišče je odredilo javno dražbo teh poslopij in ropotije v teh poslopjih.
MOSKVA ZA SVET ODPRTA
V mestu Haag na Nizozemskem so zborovali arhitekti zbrani iz vsega sveta. Moskva je občnemu zboru mednarodnih arhitektov predlagala, da naj se bodoči občni zbor, ki se ima vršiti leta 1957, vrši v Moskvi. Zborovale! so ta predlog soglasno sprejeli.
Na obisk v staro domovino
Na pamiku LIBERTE so se v soboto odpeljali iz New Yor-ka:
Mrs. Julia Knauss, Mrs. Frances Raischel, Mrs. Vera Benchina, Mrs. Helen McGrath, vsi V vas Trava pri Loškem potoku; Mr. John Gerbec v Topol, Nova Vas pri Rakeku; Mr. Louis Belaj v Sodražico; Mr. John česnik, v Matenjo vas pri Prestraneku; Mr. John Zadnik v Dolenje Vreme; Mr. Joško in Mrs. Mary Penko v Hudi Konec pri Ortneku; Mr. Matt Bradach v Kompolje, pošta Videm, Do-brepolje; Mr. Joseph in Mrs. Milka Planine v Zagreb; Mrs. Anna Andolšek v vas Grivac, pošta Fara pri Kočevju; Mr.' Joseph Klepatz v Kuželj, Hrvatsko; Mr. Petar Pepelko v Žav-nik. Hrvatsko.
Potmiic'^ spremljal do New Yorka in na parnik Mr. August Kollander.
V soboto so z letalom AIR FRANCE odleteli iz New Yorka:
Mrs. Anna Snyder, ki potuje v Ljubljano in druge kraje; Mrs. Pauline Bukovinsky v Sv. Križ ob Sutli, Hrvatska; Mrs. Barbara Shivak v Krapinske Toplice, Hrvatska; Mr. Michael J. Pisk in Mr. Louis Pisk v Podgorje pri Mariji Bistrici, Hrvatska.
Tudi te potnike je Mr. Kollander spremil do letala.
Prošli teden so odpotovali z letalom v Zagreb, od tam pa v Samobro na Hrvatsko, Mr. George Juranko, Mrs. Mary Ju-ranko in Barbara Juranko, ki vodijo cvetličarno na 609 E. 125 St.; Mrs. Victoria Jardah in sestra Mrs. Mary Kožul iz 1945 E. 93 St., ki boste obiskali sorodnike v vasi Jordani na Primorskem ; Frank Kastelan, 9810 Heath Ave., ki bo šel na otok Korčula v Dalmaciji.
S parnikom Constitution od American Export Line odpotuje jutri, 20. julija Mrs. Mary Poklar iz 1507 E. 174 St., ki gre v Sežano na Primorskem in obiskala bo tudi druge kraje po Sloveniji.
Mr. Charles Penko iz 14724 Westropp Ave. odpotuje 22. julija s pamikom Mauretania v Reko in druge kraje na Primorskem.
Mr. Matt Grginčič, 13802 Chautauqua Ave., gre v vas Venec na Hrvatskem, Mr. Peter Lindich, 386 E. 156 St., pa gre v Karlovac na Hrvatskem. Oba potujeta z letalom iz Clevelanda v Zagreb.
Vsi ti potniki potujejo s posredovanjem Mihaljevich Bros. Travel Bureau, 6424 'St. Clair Ave.
Vsem potnikom želimo srečno in ugodno potovanje, obilo razvedrila v domovini in srečen po-vratek!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________
.-$10.00
-	6:0U
-	4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: , (Za Kanado, Evropo in druge inozemske dr^ve);
For One Year—(Za eno leto)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
For Six Months.___(Za šest mesecev)_________
For Three Months-—(Za tri mesece)_______
Entered as Secon^d Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GRE ZA NEMČIJO!
To je precej jasno vsakemu, ki je sledil dogodkom zadnjih dni. Nemci so narod v Evropi, ki imajo gospodarsko in politično vzeto najbolj važen položaj. Odločilno vlogo imajo tudi radi tega, ker so zelo številni. Nemci bivajo sedaj v dveh Nemčijah, v Zapadni Nemčiji in v Vzhodni Nemčiji. V obeh državah gre skupno za 70 milijonski narod. S katerimikoli očmi gledamo na Nemce, priznali jim bomo, da so v evropski zgodovini tudi daleč, daleč stoletja nazaj igrali prvo violino. Kar je res, je res, da so organizatorično tehnično vzeto po svojih lastnostih prvi na svetu. Red, disciplina! Kjer pa je masa, je tudi naravno, da iz te velike mase pridejo odličniki, ki se dvignejo ne samo nad svoj narod, marveč njihove ideje postanejo splošne. To bo gotovo vsakemu znano, da so Nemci poskušali tako v prvi, kakor v drugi svetovni vojni dobiti za sebe gospodstvo sveta. Na nekaj so morali računati! Računali so nase, na svojo tehniko, na svoje gospodarstvo, surovine in produkte, na svojo vojaško moč.
Vzhodna Nemčija je pod sovjetsko upravo, šteje okrog 20 milijonov ljudi. Zapadna Nemčija je samostojna država, zvezna republika, precej- po vzgledu Združenih držav in šteje 50 milijonov ljudi. Francija sama ima doma manj prebivalstva, kakor ta Zapadne Nemčija, priznava pa se ji naslov "velesila." Čim je 50 milijonska Zapadna Nemčija postala samostojna, je spričo njene gospodarske moči brez dvoma zopet velesila.
Ta Žapadna Jfemija je vojaško vzeto za enkrat še omejena. Postaviti sme na noge armado pol milijona mož, ta armada pa naj bo v službi skupne zapadneevropske obrambe, v službi zapadnega bloka—Severne atlantske zveze. Nemci so to idejo pozdravili kljub začetnemu socialističnemu odporu. Ne maramo biti preroki, če trdimo, da je pol milijona vojakov v samostojni Nemčiji, četudi z raznimi mednarodnimi obveznostmi, le voda na nemški vojaški mlin. Če imaš nekoč oblast, kdo ti more preprečiti, da bi je ne razširil in kadar vidiš, da si dovolj močen, tudi uporabil. To je nemška zgodovina in na njej še tako veliki in važni mednarodni dogovori, ničesar ne spremenijo.
Kdo pa ve, koliko Nemcev bo po vojaškem vzgledu organiziranih v privatnih društvih in organizacijah! Samo eno sredstvo obstoja, namreč kako predrugačiti nemški duh v celoti. To bo pokazala bodoča zgodovina.
Rusi poznajo to Nemčijo. V zadnji zgodovini so sicer prihajali glasovi, da bi bila dobra kaka politična zveza med Nemci in Rusi, pa bi se ta zveza spravila nad Anglo-saksonce. Ta ideja ni postala nikdar pravo življenje. Tisti dogovor, ki ga je sklenil Hitler s Stalinom o "medsebojnem prijateljstvu in pomoči, o nenapadanju," je bila politična laž prve vrste, tako za Nemčijo, kakor za Sovjetsko zvezo. Vsaka država je imela pri tem svoje lastne interese. Če je Hitler kljub temu dogovoru napadel Sovjetsko zvezo, Moskva ni bila presenečena.
Ruši poznajo kakovost nemške borbene sile. To je ruska izjava, ki jo prinašamo, da njihov generalni štab računa, da pridejo na eno nemško divizijo—štiri ruske.
Politično vzeto torej Rusi ne morejo računati na Nemce kot na svoje zaveznike. Preprečiti pa je, da bi ti Nemci postali zopet ruski sovražniki. Ko je šlo za vprašanje ponovne oborožitve Zapadne Nemčije, se je Moskva posluževala vseh mogočih trikov, da prepreči to oborožitev. Odpovedala je prijateljsko pogodbo sklenjeno med zadnjo svetovno vojno med Veliko Britanijo in Francijo, da bi London in Pariz prisilila, da ne pristaneta na nemško oborožitev. Zastonj! Po vzgledu Severne atlantske zveze je osnovala vojaški blok svojih satelitskih držav pod skupnim ''ojaškim poveljstvo ruskega maršala Koneva, Toda politično življenje je teklo vseeno dalje.
Združena Nemčija—toda kakšna? Kanclerju Konradu Adenauer ju se ne mudi. Če naj Rusi pristanejo na svobodne nemške volitve, izid teh volitev naj potem določi usodo bodoče Nemčije, potem je računati s tem, da bo Zapadna Nemčija skupno z nekomunisti v Vzhodni Nemčiji, pometla s komunisti. Naj torej Rusi pluvajo v lastno skledo? Razgovori o Nemčiji so torej dvomljivega značaja.
L. Č.
S KMETIJ V MESTO
Preseljevanje s kmetij v mesto in vsestranska preobrazba prebivalstva v Združenih državah v teku zadnjih desetletij nam daje živo sliko sprememb gospodarskega napredka, do katerega je prišlo v tej deželi.
Spremembe so bile gotovo najbolj dramatske na jugu. Še pred enim rodom je bil jug pretežno poljedelski in bombaž je bil še vedno kralj. Jug je bil edino obsežno področje v državi, kjer so predstavljali ljudje, ki so takrat živeli na kmetijah, več kot polovico prebivalstva. Številke ministrstva za poljedelstvo kažejo, da je živelo 1. 1920 na jugu na kmetijah 51.3 odstotka ljudi v primeri z manj kot 30 odstotki v severno osrednjih državah, oziroma pod 25 odstotki na zahodu.
Hitra rast industrializacije pod Masonovo in Dixonovo črto je povzročila bistvene spremembe. Od začetka 1. 1920 je število oseb na jugu, ki žive na kmetijah, padlo za več kot 6 milijonov; danes predstavlja le nekaj več kot petino celokupnega prebivalstva tega področja. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo je znašalo pred enim letom točno 22.2 odstotka. Ta preobrazba prebivalstva predstavlja važen činitelj pri dviganju ravni povprečnih dohodkov na jugu v zadnjih letih. Ostali činitelji so višji zaslužek, ki ga nudijo službe pri poslovnih in industrijskih podjetjih ter različnost in mehanizacija kmetijske proizvodnje.
Do znatne preobrazbe prebivalstva je prišlo tudi v drugih delih države. V severnih osrednjih državah (v tako zvani "žit-nici" države) je med 1920 in 1954 število prebivalstva, ki živi na kmetijah, padlo z več kot 3 milijone. V primeri s celokupnim prebivalstvom področja je pokazalo kmetsko prebivalstvo še večji padec, in sicer od 29.7 odstotka v 1. 1920 na 15.2 odstotka v 1. 1954. Do sličnega nazadovanja kmetskega prebivalstva je prišlo v zadnjih 35 letih tudi na zahodu in na severovzhodu.
Na splošno je kmetsko prebivalstvo Združenih držav v obdobju med 1920 in 1954 padlo za več kot 10 milijonov. Medtem ko je 1. 1920 predstavljalo število oseb, ki so živele na kmetijah, 30.1 odstotka celotnega prebivalstva Združenih držav, še je razmerje pred enim letom znižalo na 13.8 odstotka, kar predstavlja doslej najnižji odstotek.
Imamo pa tudi precejšnje število ljudi, ki sicer žive na kmetijah, a se preživljajo z nekmet-skim delom. Takšnih ljudi je skoraj 3 milijone ali petina kmetskega prebivalstva v delovno sposobnih letih.
Ena izmed pomembnih posledic padca kmetskega prebivalstva se kaže v dohodkih, pri čemer jemljemo za osnovo dohodke na osebo, čeprav je število resničnih kmetovalcev padlo na doslej najnižjo raven, je proizvodnja skoraj rekordna. Prečej-šen del porasta kmetskih dohodkov v času med 1920 in danes je posledica znatnega dviga cen v teku zadnjega desetletja in pol. Precejšen del pa predstavlja tudi povečana storilnost in okrepitev živinoreje s pomočjo vladnega podpiranja cen kmetskih pridelkov.
V teku treh desetletij od 1924 do 1954 so se skupni denarni prejemki iz kmetovanja (vladna plačila in nekmetski dohodki so pri tem izključeni) dvignili od 10.2 milijarde dolarjev na 30 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj 200-odstotni dvig. Denarni dohodki iz kmetovanja, preračunani na osebo, pa so bili lani več kot štirikrat večji od dohodkov 1. 1924, pri čemer so seveda upoštevane spremembe v pogledu števila kmetskega prebivalstva v tem obdobju. Dohodki so se dvignili od 328 dolarjev v 1. 1924 na 1,368 dolarjev v lanskem letu.
(Common Council).
NEKAJ GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH DEJSTEV
Kmetske družine potrošijo približno enak odstotek denarja za nakup hrane, kakor nekmet-ske družine.
Ameriške navade v pogledu hrane so se v zadnjih petdesetih letih temeljito spremenile. Posebno opazna je večja poraba sadja in zelenjave. Gospodinje ne gledajo več na to, da ima družina za večerjo meso in krompir, za zajterk pa ovsen močnik. Solate in sokovi, posebno pa še sadni sokovi zelo poživljajo hrano in tudi zvišujejo njeno hranilno vrednost.
Družine z otroki imajo na splošno boljšo hrano kot družine brez otrok. To se dogaja tudi v primerih, če dohodki takšne družine niso višji in je treba hraniti več oseb.
(Common Council).
ZANIMIVOSTI
АЦ so bolj obteženi možgani odraslega človeka ali otroka?
Na prvi pogled se zdi never-^jetno, vendar pa je res, da so otrokovi možgani obteženi bolj kakor možgani odraslega človeka, čigar glavni del razuma ostane neizkoriščen. Merjenja so pokazala, da sta dve tretjini razuma odraslih ljudi neizkoriščeni. To je povsem razumljivo, če vemo, da snujemo razne običaje in oblike za vsakdanje praktično življenje in da opravljamo z njimi najrazličnejša opravila ,ne da bi bili pri tem potreben večji umstveni napor. Otrok pa vseh teh navad in oblik ne pozna. V njem šele nastajajo n zato potrebuje za vsako opra-i'ilo napor razuma. Potrebuje ga že pri hoji, da o vsem drugem sploh ne govorimo.
ših oblik te bolezni je sauriasis. V tem primeru nastanejo na koži tako debele luske, da je podobna krokodilovi. Terapija je lahko lokalna ali splošna, nobena pa ni posebno učinkovita in omeji se samo na simptomatično zdravljenje. Bolezen traja vse življenje ,ne vpliva pa na splošno bolnikovo stanje. Nekoliko pomaga takšnim bolnikom morska voda.
Fiaksim bolezen je ilito/л in je-li ozdravljiva?
Beseda ihtioza, ki pomeni posebno bolezen, ko nastajajo na koži luske, izvira iz grške besede htys (riba). V večini primerov, toda ne zmeraj je ta bolezen kongenitalna (prirojena). Spremembe se začno v prvem ali drugem letu življenja. Koža postane presenetljivo suha in hrapava, luškinasti sloj se lušči in odpade v obliki manjših ali večjih lusk. V izrazitih primerih je koža povsem podobna ribji. Ena najhuje
175,000 RAZBITIH OKEN
Podatki Odbora za prosveto v ZDA v lanskem šolskem letu so pokazali, da so učenci po raznih šolskih ustanovah v prostem času pri treningih in igrah njihove najpriljubljenejše športne igre "base bali" razbili nič manj kot 175,000 okenskih stekel.
LONDON-NEW YORK IN NAZAJ V ENEM DNEVU
V tovarni Handley Page gradijo velika letala, katera bodo lahko trikrat na dan preletela Atlantski ocean. V letalu bo prostora za 120 ljudi in prostor za bar, največja hitrost, ki jo bo letalo razvilo bo 700 milj na uro. To novo letalo bo razdaljo med Londonom in New Yorkom (5000 kilometrov) preletelo v 6 in pol urah, iz New Yorka nazaj pa bo potrebovalo eno uro več.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Prosperiteta
Beseda prosperiteta je latinska in pomeni toliko, kakor bi rekel:—je v vsega dovolj. Aii: je vsega preveč. Namreč dobrega. Zakaj če je slabo, ne spada več pod to besedo. V stari domovini so rekli, da je dobra letina, če je v vse dobro obrodilo. Trgovec je zopet rekel, da je napravil dobro kupčijo, če je šlo blago z dobrim dobičkom v denar. Nismo pa bili v stari domovini tako navezani na to besedo. Ni pomenila toliko, kakor v Ameriki.
Danes se kopljejo naše države v taki obilici vsega, kakor še nikdar poprej ne. Spominjam se časov pred prvo svetovno vojno, ko je Ford prodajal svoje dobre avtomobile po tri sto dolarjev. In nekdo mu je svetoval, naj poveča svojo tovarno tako, da bo lahko spravil na trg milijon kar. In da bi pri vsaki zaslužil samo en dolar. Pravite, da je to.premalo? Od milijon kar bi bilo dobička en milijon dolarjev. To je bil pa v tistih časih že denar. Tudi smo končali take pogovore z vzdihi:— kje bi se pa dobil on milijon ljudi, da bi kupili leto za letom milijon kar.
Pa poglejte danes na avtomobilski trg. Pravijo, da bodo spravili nad osem milijonov novih kar an trg. Bodo li šle v denar? Trgovci trdijo, da bo mogoče to doseči. Vprašate, kje bodo dobili ljudje toliko denarja, da bodo mogli poleg vsega druzega plačati tudi osem milijonov kar? Kako bodo plačali? Po ameriško. Dolar doli in dolar na teden. Pravijo:—prosperiteta je tukaj, zakaj bi se ne okoristili?
Je res tukaj prosperiteta, ampak je hčerka bolnih starišev. Zakaj rodila jo je druga svetovna vojna. In kar rodi vojna, ni dobro, ni zdravo. In če ima prosperiteta res zadnjo vojsko za roditelje, potem jo bo enkrat konec. In posledice? Bojim se, da gremo po stopinjah, katere je pustila prav svetovna vojna. Od leta 1920 do 1930 je bilo hopsasa. Po 1930 tje do leta 1940 je bilo pa:—joj.
In še bi bilo joj, da ni prišla na pomoč druga svetovna vojna, ki je zmešala ljudem glave in rodila novo prosperiteto. Pomnite, kadar dobivate plačo ali vlečete dobiček, da se zna zgoditi tisti, kar se je leta 1929.
V naši Ameriki je industrija spravila v življenje novo prosperiteto. V naši vladi služi več milijonov ljudi, ki zmiraj vpijejo, da je naša Amerika v nevarnosti. Če iznajdejo, da ima Rusija en sam eroplan več, pa je tako vpitje, kakor da bo vsega konec. Vse milijarde za oboroževanje 80 premalo. Treba je več in več denarja, z drugimi besedami :—več in več davkov. Zastonj kažejo pametni ljudje na zgodovino, katera nam pove, da ni Rusija nikdar napadla naših držav in jih tudi v bodoče ne bo. Drži naj pravilo, da ostane vsak za svojimi mejami, pa bo mir na svetu. Torej vzrok te prosperitete je ta, da vlada naroča vedno več novih naprav za naše varstvo. Tje gredo milijarde—država pa v dolgove.
Mi imamo novo mero, do katere se sme ali more zadolžiti naša republika. Meja je pri 281 milijardah. Te smo že dosegli in tudi presegli. Ne obeta se druzega, kakor da bo kongres зе naprej rinil planke, da bomo kmalu šteli kakih 290 milijard. Veste, koliko je to denarja ? Ves nas real estate znaša v vrednosti okoli 240 milijard. Država je pa dolžna že danes 281 milijard ali z drugimi besedami:—jaz in ti in vsi drugi smo dolžni 41 fnilijard več kakor je cenjena vsa vrednost naše zemlje, kar jo premoremo. Kdor misli, da bomo ta dolg kdaj plačali, se moti. Danes smo vsi upreženi v državni voz. Vsi smo tako zapleteni notri, da ne bomo nik-
dar več zunaj. Mi imamo samo v obrestih več kot sedem milijard plačila na leto. Ampak smo ga kampelci. Mi izračunamo, koliko potroši naša vlada na leto, potem pa vržemo vse skupaj procente. In v njih se vidi visokost dolga le kot majhna pika, ob kateri se ne izplača premišljevati, kam bomo z dolgom in kdo ga bo plačal. Da boste še bolj na jasnem. Mesto, da govorimo o obrestih v milijardah, bomo skrili vse te neizmerne vsote s tem, da pravimo:—v obrestih je samo kaka dva procenta tega, kar dobiva država. Dva procenta—to je toliko kakor nič.
Ampak tudi dva procenta je dosti, posebno še, če ti procenti rastejo od leta do leta. Vsi jih plačujemo vsak dan z vsem kar kupujemo ali prodajamo. Ta-le naša prosperiteta nam je prinesla že toliko škode, da nismo daleč več tisti narod, kakor smo bili njega dni. Zakaj ne? Tudi na to vprašanje vam lahko odgovorim. Ali se zavedate, da smo od leta 1940 pa do danes znižali vrednost našega dolarja za več kakor polovico? Mesto da bi dobivali sto procentov v denarju, pa dobivamo le polovico toliko. Imamo visoke plače. Res je to. A pomisli, da imamo tudi visoke račune, katere plačujemo. Vse gre polagoma gori, na drugi strani pa vrednost dolarja doli.
Pravijo, da pride na vsakega otroka po $3,700.—beri:—tri tisoč sedemsto dolarjev dolga takoj, kakorhitro je rojen. Če zraven tega računaš še druge dolgove, recimo na stanovanja ali domove, na opravo, na nas davek, ki ga plačujemo za izobrazbo naših otrok, pa dobimo novih $3,700.—Škoda je, da niso zdravniki še iznašli načina, kako bi vse te težave sporočili otroku, predno je rojen, pa bi kmalu ne imeli preveč ljudi na svetu. Vsak davek je breme, ki ga prenaša vsako živo bitje.
Naše življenje ima čudna pota. Da se človek pripravi za življenje, mora garati leta in leta. In še ni rečeno s tem, da pride na stalna tla, kadar dora-ste. Mi imamo za ta del življenja vsepolno priprav in organizacij, kakor so postavim šole. Imamo za ljudske šole zakon, da mora vsak otrok ob določenem času v šolo. In šola vzame leta življenja. Človek se torej trudi od svojega rojstva pa do zadnje ure, da izboljša nekaj, da nekaj doda. Kadar pride človek iz šol, se začenja druga povest. Človek išče dohodkov na en ali drugi način. Zakaj brez dohodkov ni normalnega življenja. Medtem ko ne moremo meriti šolske in domače izobrazbe pri človeku, imamo pri iskanju dohodkov mero v dolarjih. Pravimo v navadnem življenju:—toliko služi. Zdaj se pa začne najtežji del našega življenja: — kako obrniti denar, ki ga služimo, da nam bo kaj zalegel. Mi nimamo v tem oziru nobenega zakona in nobenih šol.
Vsak človek je prepuščen samemu sebi, da presoja, ali je prav ali ne, ali je dobro ali ni, kar dela s svojim zaslužkom. V tem delu našega življenja nam nekaj manjka. Če imamo pravila in pogoje, kako se pride do zaslužka, bi morali imeti tudi nekaj tacega, ki bi človeka varovalo, da ne bi izdajal svojega zaslužka za prazen nič. To se pravi, človek bi moral biti podu-čen vsaj glede važnih predmetov, ali so vredni, kar se zahteva zanje ali ne. Če človek ne ve za vrednost, potem pravimo, da razmetuje svoj zaslužek. Resnica glede našega zaslužka je ta, da ni tako važno, koliko dobimo, kakor: — koliko izdamo. Življenje me je učilo tako, da je dosti ložje zaslužiti en dolar, kakor pa porabiti ga tako, da res nekje nekaj zaleže.
Najtežje je gospodariti tako,
da ima človek res nekaj sw-jega zaslužka. Važno pa je pr vsem to, da ne kupuješ stvari, ki bi ti nakladale nova bremena. Vzemi za primer en avtoino Priti do kare ni tako težko, ka kor kdo misli. Dobi se čisto ^ bre kare po ceni, kakor je včasih dober konj. Dokler ni maš kare, nimaš stroškov ž № Kakorhitro jo imaš, se začne & vek, katerega si je človek s naložil. Pred vsem splošni stroški za karo, kar ^ ša po računu strokovnja o $1.65 centov na dan. To so stvari, kakor sprava kare, varovanje, državne licence, o raba itd. Veste, koliko ^ leto samo to ? Odgovor je з.. $602.25. To je pa že tezak ' vek. Zraven tega pridejo pos® ni računi kakor za gazolin, o ] -obroči za kolesa in podo^"; Bral sem nekje, da velja ® tomobil najmanj devetsto o jev na leto z vsemi taksajni, ^ pravili in drugim, k^ ni soko računano. Iz tega s učiš, da ni poceni	g*,
tako cenena, kakor bi clo dil na prvi pogled. Res je, ^ kara prijeten posredovale
človeka. A da je dokaj drag ' tudi resnica. In to mo za tiste avtomobile, si dodelal v življenju brez kih nesreč.
Da je avtombil tebi treben, moraš določiti ^ sem imel karo do	jjupil
svoje življenje. Prvo leta 1910. In bila je "single cilinder Cadillac visoko ime in tudi do r Zadnjo sem pustil leta sem se odpravil P''® ^ jforniji sedanjemu domu т	in
Danes sem ze pet le ves čas brez kare. Kaj ali jo kaj pogrešam? ° povedano, večkrat pn J ve, ki me pripravijo, a iz-na karo. A vselej se ne kobacam iz vsake nepr ali tako. To se pravi, da ko pridem do doma. mam nobenih stroškov
In tisto mi pride pr&v P ^
Ijenskih potrebščinah. .
bi tako zgodi, potem se P^^ ^5, na gotov način, kje in pgj-Izberi si naselbino, ki bolj primerno in ki	#
toliko razvita. To se P nimaš predaleč do P"^" g jjai® niti do zvez, če že inor drugam. Ker si koliko navezan na svoje nogei
, p»i*
----------------------_	Л'
vselej v tisti del	si*'
pločnike, da ne boš ^ ®

bega vremena gazil kje lena v blatu. Torej cest ^ cestni hodniki naj bodo p9 In pojdi med ljudi, ne samo, četudi se ti wiš^ ; prilika. Je tako. če se o mesto, potem išči dom ne daleč od trgovs dišča. če iščeš svoj do iii pojdi na farme,
dobro. Zanimivo je ^ ^of Kadar razvija real ^ j subdivizije, mora izP^. gggt*' ! pogoje, med katerimi J obcestni jarek, ploČJi'
sura itd. Torej vse, če s kesati pozneje. Poten* ^gtai'f nje ne bo težko, četudi brez kare. Če te pa de ° jfH; j kam drugam, je pa sev gačen račun. Potem vsak sam zase, da si ka^^
možno olajša svoje stanj ^ p.
Kako shajam brez ko dobro, da bi jo da"®®
niti zastonj. Res je, da hodim—pa tudi malo ve in mislim. Pred vsem ^ da pridem vselej od zdrav in cel, kar je t" ■ vredno. In to posebno ^ I kraju, kakor je naš les, koder ima vsak drug svojo karo. Tako je zdaj-joe bude ?" vpraša Hrva •
VEČ PSOV KAKOR
Mestece Gergweih na gti*'
9
skem je menda edino v katerem je več ps°^ ljudi. Prebivalcev inia psov pa nad 2,000. V . Btecu jo namreč ЗОО U lo^
psov, ki se ukvarjajo ^
skih psov. Lani so j* za dobrih 100,000 mai'^'
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
MIŠKO KRANJEC:
ČEVLJI
. je bila prva jesen, dokler Зе bilo na drevju še rumeno listje, dokler so pašniki polni krav w topli popoldnevi. Živelo se je.
otlej pa je prišlo prvo večje deževje, ki štirinajst dni ni ponehalo. Nato je sledilo še nekaj Pih dni, a predpoldnevi so bili zaviti v gosto meglo. Pastirji so le poredko gnali na pašo. Kadar je bilo lepo, se je Franc ta-^ prikazal na vaških travni-
V	' ^jer je pri pastirjih dobil se vedno hrane, ki je zdaj drugod več ni bilo. Kadar pa je de-zevalo, je bil prisiljen, potikati Se od hiše do hiše, ker so mu otroci skrivaj dajali kruha ali РЗ' so mu ga rezali starejši, kadar so se spomnili.
Franc je vsak dan bolj spoznaval, da postaja zanj vse huje. pa je še lahko: nekdo je na-vozil na hlev njegove tete mnogo dišečega sena in tu je našel ^oj prostor. Pes se mu je že po-ei izgubil: nekega dne ga ni »uo več in Prane ni nikdar ugo-o^nl, kje je obležal. Edina ko-os, ki je ostala na tetinem dvo-je takisto že zdavnaj brez edu izginila. Vrt so ljudje po-plnoma opustošili in s tem so
poslednji sledovi po njegovi teti.
Zjutraj je pozno vstajal, boje-pogledal na nebo, če morda •	3,ko ni deževalo.
Je odpravil na travnike, če je ted!4 # z gnwo stal na hlevu in mislil, kam JO mahnil. Slutil je, da se bo j^^Kega dne zgodilo nekaj veli-
V	njegovo življenje e oti preusmerilo in kar ne prijetno.
^0 je bilo, ko je zapadel sneg. ^ jutro se je kakor vselej ie ^^"lotal iz sena. Na hlevu ]jQ futil, da ni tako mrzlo, ka-
fiarti	jutrih, kadar je
lil ^ ' tega se je razv,ese-
Ko pa je	na lestvi, mu
J" Srop \r .
ie hn B^rozi zastalo; zemlja je , pokrita z belo odejo. Svet vespl	pogled lep, a ne
bil - ^*&j Prane Holsedl je
klin^h^	lestvi, sloneč na
čevliev	se je lepih
■V m" '	jih je teta kupila
ШпГ" zimi, ki so bili tako tisti ^ ^opli-... Le kje so zdaj liuH-i	Bržkone so jih
kar ? "^^"esli kakor vse drugo, snnJ^-, ° ^ hiši. On pa se ni bilo	jih vzel. Takrat je
ziitio ° kdo bi bil mislil na
dokler ga ni pri-——_ ^^^0 zebsti. Potlej je dou-
mel, da bo treba nekaj ukreniti. Prva misel je bila, da bi se zavlekel nazaj v seno. Tam ga ne bo zeblo. Iz sena pa bo vendar moral, ker bo preveč lačen. Saj je že zdaj močno občutil, da bi bilo dobro nekaj jesti. Stopil je torej z lestve na ilovnato gum-no, ki je bilo takisto močno hladno. Ozrl se je na dvorišče: povsod je ležala ta, za oko tako lepa odeja—sneg; tudi na strehi, na plotu, na drevju. Nad vsem pa je viselo megleno nebo, sivo, hladno, neprijazno.
Kam, Franc Holsedl?
Konec je lepe, vse poletje trajajoče svobode, konec je lepega, mirnega življenja. Nad hišami letajo črne vrane, vrabci posedajo pod streho in z nezaupanjem gledajo na belo dvorišče. Drugega življenja ni nikjer.
K Falkenstein, mu je šinilo v glavo! Zakaj prav k Falkan-steinu ,ni vedel, toda—bilo je vendar čudno, da se je vselej, kadar je bila velika stiska, spomnil tega kilavega Falken-steina, kakor da bi bilo med njima posebne vezi ter bi Falkenstein imel velike dolžnosti do njega. Možak se je zdaj že preselil k topli peči in tam prebira časnik. Če bi mu Franc povedal, da je bos in da zunaj neprijetno zebe, bi mu nemara stari dal čevlje. Kdo naj mu jih sicer da?
Od tod do Falkensteina je bila dolga pot. Ko je Franc z boso nogo preizkusil sneg, je ugotovil, da ni prav nič neprijeten. Čim dalje pa bo stal tu, tem bolj ga bo zeblo. Ako bi se bil takoj spustil v dir, bi bi že zdavnaj tam. Zato ni več premišljeval, temveč jo je ubral po snegu na cesto in dalje proti Falken-steinu.
Ne, do Falkensteina ne bo zdržal bos. Skoraj mrtev se je zrušil v gostilno pri Lejkečici. Tekal je po veliki sobi kakor blazen.
Gostilna je bila prijazna, velika, z lepimi slikami na steni, ki jih je Franc videl kakor v megli. Skozi okno je na pol v omedle-vici videl ljudi, ki so obuti ho-
Zanohtalo se mu je in čutil je, da ga bo konec. To niso bile bolečine, kakor če te kdo udari, marveč se je vse telo zvijalo v čudni, nekam sladki, a strahotni onemoglosti. Zahotelo se mu je, da bi tulil ali vsaj jokal, solze so mu prišle v oči, glasu pa le ni stisnil iz sebe.
Bilo je prav, da ni tulil, zakaj v sobo je stopilo dekletce njegovih let, razoglavo in rdeče v
Take Breakfast To The Park
I'iSc''owdcd picnic areas by picnicking at breakfast time. Early T that picnics are more enjoyable if the surroundings are people-or things.
are jus(. ^ , J® an easy meal to take on a picnic. Ready-to-eat ccreals the i)icnip T —1^0 cooking is necessary—merely pack tlie cereal box in hamper. This breakfast takes just a few minutes to pack.
MENU Shredded Wheat with
Fresh Sliced Peaches and Milk Pecan Rolls Butter ij,j^	Chocolate Milk
^'ould	could be sliccd and sugared at home. Additional sugar
favoi-it-__^, ® necessary with the sweetened peaches. Pecan rolls are a Coloi-f^]^}'''®!'. probably would be unnecessary.
banj« P^'^tic spoons, paper plates (except the cereal bowls) and ■ Anothpv for napkins add a festive note to the outdoor breakfast, oreakfa-/ to vary the way you serve that all important moal— Patio.	to serve it on trays that can be carried to the porch or
dili po snegu in se še malo niso zmenili za sneg.
obraz. Kakor konoplja beli lasje so ji padali v dveh kitah prek ramen na prsi.
Presenečena je obstala pri durih in gledala, kako je France prav tisti trenutek dirjal v nasprotno smer sobe in jokal. Ko se je obrnil, da bi zdirjal po sobi proti njej, je prepaden obstal: pred njim je stala Lejkečeva Mara, ki jo je dobro poznal.
"Kaj pa delaš, Franc?" je vprašalo dekle.
"Nič, Mara, malo tekam," je dejal in si obrisal oči; bolj zar-deti pa tako ni mogel več.
"Čemu pa tekaš po sobi."
"Noge mi bodo odpadle vsak čas," je obupno odvrnil.
"Kaj te zebe?"
"Pa kako!" je dejal in zahotelo se mu je, da bi spet dirjal po sobi.
"Kje pa si bil, da te zebe?"
"Tekel sem po snegu. Hotel sem k Falkenstein, pa nisem vzdržal. Mislil sem, da umrem, pa sem stopil k vam, da se malo ogrejem. Zdaj je pa še huje."
"Zakaj nisi obut," je vprašala, "ko je tak sneg?"
Šele zdaj je Franc obstal. Naposled je po dolgem molku iz-stisnil iz sebe: "Kako bom obut, ko nimam čevljev."
"Nimaš čevljev?" je vprašala. Gledala ga je in zasmilil se ji je.
Čakaj," je rekla in odšla iz sobe. Ko je Franc ostal sam, je spet tekal, vendar se mu je zdelo, da prve bolečine ponebujejo, a da namesto njih leze nekaj žgoče zadajočega v noge, kakor bi stalna žerjavici. Toda žerjavica, v katero si je včasih na paši iz junaštva upal stopiti, ni bila tako strašna. Čeprav so se pozneje po nogi vrgli mehurji.
Mara se je vrnila in v rokah prinesla čevlje. "Če boš mogel nositi?" je dejala. "Bili so materini, malo veliki so in ženski." Zdaj je ona zardela. "Drugih ni pri hiši." Čevlji so bili res ženski ter so se ob strani zapenjali na gumbe. Visoke pete so bile že dobro skresane in pošvedrane. Franc ni gledal, ali so ženski in če se zapenjajo na gumbe; po vsem, kar je zdaj prestal, so bili dobri kakršni koli, samo da je lahko skril noge vanje. "Tudi vnuče sem ti prinesla," je rekla in mu dala mehke barhantne cunje. Gmotal si je noge s temi cunjami in jih vtaknil v čevlje. Bili so res nekoliko preveliki. Ko jih je zapel, se je v njih počutil vsega srečnega. Hvaležno in prijazno se je ozrl v Marine velike, modre oči.*Zardela je in pobesila pogled.
I),
Wlk, brpnrf" dietitians agree that a basic bj-cakfast of fruit, cercal, .''"d butter will provide one-fourth of the daily nutritional ''Peciallv •	and your family will fool better and work better,
PGflV _ y ths Info irmrniTUT llOUl'*. if лгли aat- a Kaain Ki'OnWfnof fUa
rear
round.
the late morning hours, if you eat a basic breakfast the
"Hvala ti, Mara!" je tiho dejal. "Tega ne bom nikdar pozabil. Ali hočeš, da ti kaj prinesem?"
"Ne, Franc, ničesar ni treba nositi."
"Imamo lep nož. Tri rezila ima, sveder za zamaške in konico za nohte."
"Čemu mi bo nož?"
"Lepo pilo ima, da se nohte čistijo."
"No, če že hočeš, pa prinesi," je dejala.
"Če hočeš, ti prinesem tudi piščal. Iz bezga je, izvrstna, lepo poje. Saj si slišala, ko sem v jeseni piskal na-njo."
"Slišala sem," je dejala, "toda čemu mi bo piščal?"
"Tako—," je zavlekel in sam ni vedel, kaj naj počne s pišča-Ijo.
"Vse ti bom prinesel in še drugih reči," je zanosno dejal. "Imam vsega polno, ti niti ne veš, kaj vse imam. Čemu pa bo meni! Nimam kje hraniti. In vedno lahko dobim kaj drugega."
"Dobro, Franc."
"Zdaj pojdem. Mara, da vaši ne bi videli, da si mi dala čevlje. Lahko bi kaj rekli in te zmerjali."
"Nič ne bodo rekli," je odvrnila. "Saj mi je mati velela, naj jih dam, če kdo pride." Vendar se mu je zdelo, da ne sme dalje tu ostati. Preden pa je odšel, ga je vprašala: "Ali si lačen?"
"Ne," je dejal, kar pa je zvenelo kakor da. Odprla je omaro pri steni, kjer so imeli steklenice in kozarce, ter mu dala dve zemlji. "Te pa skrij," je dejala. Stisnil jih je pod suknjič. Ne, zdaj ni več mogel obirati. Samo pogledal jo je še: njeni beli lasje, spleteni v dve kiti, viseči prek ramena na prsi, so se bleščali, njene ribje oči so jasno žarele; nasmehnila se je. Tedaj je zardel, odprl vrata in stopil ven.
Sneg je postal popolnoma mehak, ko je z bojaznijo vtaknil obuto nogo vanj. Ne, zdaj ni zeblo. Z zadovoljstvom je ogledoval čevelj. Res so veliki, da je ostajala za njimi sled kakor za starim človekom, toda kdo bi sodil človeka po sledeh. Bil je vesel kakor še nikdar v življenju. Skoraj bi stekel od same radosti, stiskal sneg v kepe ter jih metal kamor koli.
Zdelo se mu je, da gre Mara za njim, z belimi kitama na prsih, in z velikim očmi.
Ne, tistega, kar ji je obljubil, pa res ne bo pozabil, niti ne bo česa utajil, češ da so mu vzeli, temveč ji bo vse dal. Saj je zaslužila.
SIMPLE AS BLACK AND WHITE
ir
fOUR А1Јто OIL SCREEN should look like the 6ne on the right lot like the one on the left, which is so clogged with "goop" that carcely any oil can get through to the oil pump for engine circu-ation. Miss Marcella Wilinski, assistant at Sohio's Automotive Engineering Laboratory, holds two screens, both used for the 50,000-lile motor road test. The clogged black screen on the left resulted rom the use of a "good grade" motor oil—the clean one on the ight from the use of Sohio's new Premex oil which has both etergcnt and dispersant additives.
ZANIMIVOSTI
Kakšna je teorija znanega ameriškega etnologa Henryja Lewisa Morgana o skupinski obliki zakonskega življenja?
Henry Lewis Morgan (1818-1881) znani ameriški etnolog in sociolog, je v svojem delu "Stara družba" pojasnil teorijo skupinske oblike zakonskega živle-nja kot prvotne oblike razmerja med moškim in žensko. Na podlagi obsežnih raziskav gena (dedne osnove) ameriških Indi* jancev je ugtovil, da je ta gen zasnovan na stopnji skupinske--ga zakonskega življenja, ma-triarhalno organiziran in da je praoblika, iz katere se je razvil poznejši patriarhalno organizirani gens, ki ga nahajamo pri vseh antičnih kulturnih narodih. O tem Morganovem odkritju je rekel Engles, da je za znanstvene raziskave predzgodovine ena-' ko važno, kakor Darwinova teo" rija evolucije za biologijo in Marxova teorija o presežku vrednosti za politično ekonomijo.
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 У2 do 33 točk, ki jih ja streba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 ]e ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna matrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Fit For A King









.....
- /lAxi

KWJS;S>SSX
Every man likes to be a king once in a while, and this Arrow shirt, regal enough for any king, was designed especially for Father's Day. Embroidered with three crowns on the right chest,
it comes in pink, mint green or white washable Sanforset rayon, and is coordinated with charcoal slacks or shorts as well as matching swim trunk?.
LBT'S ЕХРШе OHIO
SALEM
YOUNCSTOWN ALLIANCE
CANTON NAVARRE
MILIERSBURG
LANTERMAN FALLS, MILL CREEK PARK, YOUNCSTOWN
SPRINGFIELD
CAMBRIDGE
COLUMBUS
ZANESVILLE
WASHINGTON C. H.
HILLSBORO
SCHIO
RIPLEY

JOHN RANKIN HOUSE, RIPLEY
Route 62 slices diagonally across Ohio from Sharon. Penn-syh ania. to Ripley on the Ohio River Along this highway are njjmerouE points of historical interest.
Although Route 62, familiar to thousands of Ohio motorists, does not follow any of the pre-historic Indian trails, it closely parallels two of them, the Cuyahoga War Trail on the north and the Beaver Trail on the south. It passes through areas rich in historical and scenic interest.
Along this route one can visit such Spots at popular Mill Creek Park in Youngstown, the President McKinJey Tomb at Canton the many interesting State buildings in Columbus, and the John Rankin House at Ripley, one of the most active posts on the Underground Railroad along which escaped slaves travelled in pre-Civil War days. It was here that
Eliza crossed the ice on the Ohio I River, an event made famous by the book, "Uncle Tom's Cabin."
Not far off Route 62, near Navarre. the motorist can visit the Bolivar area, which had a prominent part in the early history of the Ohio Country The first white man's house in Ohio was the cabin of Moravian missionary Frederick Post, built in 1761. at the junction of Sandy Creek and the Tuscarawas River near Bolivar Post built his cabin here eleven years before' the Moravian village of Schoenbrunn was started only a few miles away Fort Laurens, only Ohio Country fort manned by American troops during the Revolutionary War. now a State park, and the Bolivar Dam, one of the fourteen flood cor, irol dams of the Muskingum Conservatory District, are both popular tourist attractions St Bolivar.
;,'><><><><><><><><><><><><><> <><><><>000<>000000000000000000><>000<><>000000<~y
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Sć priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
^C>0<>C><>000<><>0<><><>0<><><><><>0<><>0<>C><>0<><>0<><>0<><> <><><><> <><><><><><><><><><><><-'
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
In zdaj? Kaj poreče teta, ki se sama komaj preživlja, če ji pride v nadlego še nepoklicana nečakinja? Oh, ljubi bog! Kaj naj stori? Ali naj se vrne? Ampak—tako daleč! In peš? Pošta se vrne šele čez tri dni! Potem pa—saj nima denarja za vrnitev!
Dekle se je še bolj stisnilo v kot kočije in ni se več zmenilo za pogovor gospodov.
Bilo je že o mraku, ko jih je onkraj lepe dolinice z vasjo Mirna peč vodila cesta skozi temne gozdove. Nad klancem vrh Kačje ride je iz samotne kovačnice žarela luč ognja.
Grm je segel molče za telovnik in privlekel izza pasu dolgo pištolo.
"Nikar ne straši s pihalni-kom!" se mu je posmehoval Papež.
"Ni še dolgo, kar so todle oplenili popotnike," je pritajeno odvrnil Grm in s plašnim pogledom ošvignil razsvetljeno ko-vačnico.
Govekar se ej zganil v svojem kotu, kjer je bil zadremal, in njegova okrogla roka s kratkimi debelimi prsti je nehote segla
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — No competition Attention, Beauty Operators. — Near Catholic church. No plumbing or electrical worries; equipment and radio, $300 cash. Must seel due to bad heart. Time limit July 23.
C Anal 6-8503 Sun. and Mon. —- MOnroe 6-5895
RESTAURANT — 12 stools; $150 to $200 weekly profit; 9 a. m. to 7 p. m., no Sundays; can make $250 week profit. $2,650 price.
1405 W. 18th St. Taylor 9-9736 — GArden 2-7986
TAVERN — 6759 S. Halsted — Corner location. Good going Business. Other interets. Reasonable.
Call — Hudson 3-1815
BAKERY FOR SALE — Account of old age. Will sell or exchange for home N.W.
FRanklin 2-0592 Evenings — Village 8-5546
GROCERY and MEAT MARKET— Established 30 years; gross $150,-000. 75% selected N. side delivery customers. $16,500 includes inventory and fixtures. Owners retiring. Opportunity of a lifetime. Agent.
uptown 8-6163
GRILL and FOUNTAIN, Short Order — On Route 66, S. of La Grange, 111. Suitable for couple or partners.
FLeetwood 2-9705
MEAT MARKET — E^ablished 20 years; 1st class equipment; good lease; selling due to other interests.
40 N. Cass, Westmont, III., Phone Downers Grove 535
TAVERN — Package goods, on transfer corner, highway by riding stable. Marvelous business. Selling only account of illness. 9501 S. Keam Ave. Best offer.
Portsmouth 7-7943
By Owner —
PICNIC GROVE FOR SALE —
1 hour from Chicago, Northwest. Established. A moneymaker! 27 boats, boat house, lunchroom. Beach (323 ft. lake frontage). Beautiful tavern and motel site, 432 ft. frontage on Main Highway. A "picnicers paradise" on e acres. Priced reasonably, $41,-500. Terms. Owner will mortgage for purchaser at 3%. Inspection invited.
Telephone: — MUndelein 6-8023
na prsi, da otiplje listnico. BYance Papež se je glasno za-krohotal;
"Hahaha! Ali si slišal, Simon? Zlobni duhovi Kačje ride ti groze. Haha! Bojim se—če razbojniki zvedo, da se vozi z nami Govekar—hahaha!"
"Ha—ha-ha-a!" je odmeval njegov smeh iz gozda kakor vranje krakanje.
Metka Lipovškova se je nagnila k oknu in z velikimi očmi gledala med mračne visoke bukve in hraste. Potem se je spomnila tete in stresla se je.
"Ali se bojite razbojnikov, gospodična Metka?" jo je vprašal usnjar, ki je bil opazil njen drhti jaj.
V nežnih dekličjih licih so se prikazale hudomušne jamice.
"Ne," je odkimala in dostavila zaupljivo tiho: "Bojim se tete."
Usnjar je povesil pogled pred vprašujoče vanj uprtimi svetlimi očmi. V duhu si je predstavljal Marjeto Gosarko kot "ljubeznivo teto" in njegov urni jezik—sicer nikoli v zadregi—ni našel primernih tolažilnih besedi...
Že ga je prehitel Grm, ki je ujel dekletovo opazko.
"Kaj bi se je ne bali! Sam hudič bi se je bal, če bi jo srečal na samem," ji je dejal z zlobnim mežikanjem. "Au!" je zastokal in brž umaknil nogo pred trdim usnjarjevim škornjem.
"Ne poslušajte ga, gospodična Metka! Gospod Grm gleda na vsakega človeka skozi svoj žolč. Vaša teta je na zunaj res nekoliko . . . nekoliko trda, ampak njeno srce je dobro; poznam jo."
"Mhm!" je posmehljivo prikimal Grm. "Ko sem bil še majhen fantič, sem večkrat poizkusil to dobroto. Takrat je živela Gosar-ka še v gradiču Pred Mostkom. Nekoč sem plezal na njenem vr-
tu na jablano in si privoščil nekaj piškavih jabolk. Pa me je vrag babji zasačil in me s pasjim bičem premlatil po zadnji plati, da teden dni nisem mogel ne sedeti ne ležati. Drugič sem se splazil k njenemu oknu in pogledal v sobo. Na mizi pri oknu je ležalo pletenje s klobukom rdeče volne, poleg mize na tleh pa je bil pripravljen škaf vode za umivanje poda. Mikalo me je, da namočim rdečo volno v vodo in iztegnil sem skozi zamreženo okn palico po pletenju. Ampak že so planile od nekod roke k škafu in v naslednjem trenutku je pljusknil skozi okno po meni iz dvignjenega škafa širok curek vode, nad curkom pa se je prikazal režeči se obraz Marjete Gosarke."
"Haha! Bržkone od tistih dob nisi hodil več pod okno lepe Marjetice?"
"N-ne. Ampak z njo sem prišel še nekajkrat v—"
"—v 'dotiko'—haha! Nu, saj vem, da si bil vražje hudoben smrkavec, še dandanes si najini someščani pripovedujejo o tvojih junaštvih. Prav nič se ne čudim, če na tak način nisi mogel ganiti Marjetinega srca. Le nič se ne bojte, gospodična Metka! Sam vas popeljem do vaše tete, saj stanuje v isti ulici in moja delavnica stoji tik njene bajte."
Metka se je nekoliko umirila. Vendar ji je srce zopet močno utripalo, ko so pod večer privo-zili preko kapiteljskega hriba, mimo poslopij kapiteljske pristave in je v dolini pod seboj zagledala ob bregu Krke množico sivih lesenih streh, nad njimi pa vrh griča cerkev . . . Novo mesto !
"Ali ni lepo pri nas?" je usnjar pokazal skozi okno kočije.
Metka se je ozrla po svetlikajoči se reki, v kateri so se zrcalili oblaki v pojemajoči večerni zarji. Pogled ji je šel po gričevju onstran Krke, ki je iz mraka še žarelo v pestrih jesenskih barvah, po zelenih hribčkih, posutih z belimi zidanicami, po mogočnem hrbtu Gorjancev, ki so zdaj že tonili v mraku . . .
"Da, lepo!" je vzdihnila in s tesnobo v srcu zopet obrnila pogled na sivo kopo temnih novomeških streh. Pod eno izmed njih . . . ! Kakšen sprejem jo čaka?
Hreščaje je poštna kočija trla kamenje po strmem klancu navzdol proti mestu. Postiljon je trobil na poštni rog, ko se je nerodno poštno vozilo primaja-lo po Ljubljanski cesti in se ustavilo v začetku širokega trga, blizu kamenitega vodnjaka, pred dvonadstropno Jelovškovo hišo, kjer je bila že leto dni pošta. Nekaj otročajev in drugih radovednežev je pristopilo k vozu, da si ogledajo došle popotnike. Trije domačini: dolgi žolčni Grm, mali debeli Govekar in drobni Papež jih niso posebno zanimali. Le nekaj fantičev no-sačev je planilo na prtljago, da zaslužijo kakšen krajcar. Ostali so radovedno ogledovali šibko de'kletce, oblečeno v preprosto obleko, krojeno po takratni modi Napoleonovega cesarstva, po tako imenovanem "empiru." Dolgo grško krilo je v mehkih gubah valovilo okrog vitkih nog. Kratka jopica—novomodni "špenzer"—ji je pokrivala život. Izpod preprostega temnoze-lenega perkalastega klobučka.
Chicago, m.
DOMESTIC HELP
WONDERFUL PERSON to help keep family with 2 nice children neat, happy and well fed. Own room with TV.
Phone collect — Highland Park 2-1514
GENERAL HOUSEWORK—Assist plain cooking. Like children. Stay. Own room, TV. Other help. Good salary. References.
SUnnyside 4-6352
MAID—
General housework, cooking. Own room, bath, TV. Top salary.
FOrest 9-7586
CAPABLE PERSON — Take full charge of doctors' home and baby, while mother is hospitalized. Approximately a month, $50 a week. After that, permanent position. Go nights, start $32.50. English and references required. Call
WEUington 5-0398
"He Floats Through the Air.

Taken at 1/lOOOth of a second, the above photo is spectacular because every bit of the boat, motor and propeller are clear of the water. We don't recommend you try this on your day off, but scenes like this are not uncommon at outboard boat races throughout the country. The outboard shown above is an ordinary Mercury "fisliin' motor." Enthusiasm for racing has grown tremendously as the thrills and action of boats churning the water at 60 mph has produced some sensational splashes.
Waste Of Manpower
REAL ESTATE
DOWNERS GROVE — 5 room frame bungalow, 2 bedrooms, full basement, enclosed porch, garage, $15,500.
Downers Grove 1394
GLEN VIEW — By owner, beautiful landscaped ranch on lOOx 300 lot, 2 extra large bedrooms, 2 baths, large living room, wall to wall carpet, spacious kitchen with dinette, eletric range, refrigerator, washer, drier, gas hot water heat, IVž car garage, low taxes, near school, transportation, $24,500.
Glen View 4-4464
HOMEWOOD — 5 room brick home. 2 large bedrooms, fireplace. Attached garage, screened porch, carpeted living room, wooded lot.
Homewood 3911

From all indications, the modern crop of husbands are mighty handy men to have around the house. Anything that needs doing is a do-it-yourself project—from minor repairs to adding a room.
Most men will even pitch in and help with the dishes, but like the disgruntled husband pictured here, they seem to feel there must be an easier way. And there is, according to "The Ohio Study," a careful survey conducted under the direction of Dr. Elaine Knowles Weaver, Associate Professor, Ohio Agricultural Experiment Station, and the School of
Home Economics, Ohio State University and Assistant Professor Clarice Bloom. Families who own automatic electric dishwashers avoid the drudgery of hand dishwashing. They spend about half the time at the chore, the study indicates, and get cleaner dishes to boot.
As a result, they have more time to spend on other family duties and social events. Participants in the Ohio Study agree that an automatic electric dishwasher liberates manpower — and womanpower, too — from the kitchen.
zavezanega pod brado, so se videli svetlozlati kodri. Oči, skoraj iste zlate barve kakor lasje, so se plašno obrnile po ljudeh.
Usnjar, ki je za njo stopil iz kočije, se je ozrl po svoji prtljagi.
"Gespud! Al ne j jim nesem tule damu?" ga je v mehkem novomeškem narečju vprašal dvanajstleten frkolin in pokazal na usnjen kovček, ki ga je poštni hlapec postavil na tla.
"Pa nesi, no!" je prikimal usnjar in vprašal Metko:
"In kje je vaša prtljaga, gospodična Metka?"
Postiljon, stoječ na vrhu kozla, je pravkar podajal poštnemu hlapcu s črtastim platnom prevlečen star kovčeg. Metka je izstopila in prijela zanj.
"Kar meni ga zaupajte!" je rekel Papež in ji odvzel kovček.
"Vi pa meni, oče!" je izmed gledalcev pristopil krepak, velik dvajsetleten fant, prijel za kovček in smeje se pozdravil: "Dober večer!"
"O, Jak! Na, le nesi! Lahko noč, Govekar!"
Izmotali so se iz gneče in krenili preko trga. Trgovec Grm je šel pred njimi na drugo stran in po svoji čemerni navadi brez pozdrava izginil v tretji hiši na trgu, za njim služkinja z njegovim kovčkom,
"Vidite, gospodična Metka, tole je pa moj sin Jakob Papež—Jak ga kličemo," je usnjar predstavil svojega potomca.
Jak je pogledal preko očeta— bil je več kakor za glavo višji od njega—na dekletce in se nerodno kratko priklonil. Ona ga je v zadregi pogledala z bežnim pogledom, ki se mu je zdel čudovito jasen. Komaj vidno je nagnila glavo.
"Človek bi ne mislil, da ima tako majhen oče tako velikega sina, kaj?" se je sam iz sebe norčeval usnjar.
Ob svitu leščerbe, ki je gorela nad Lukmanovo gostilno, je
opazil v dekletovem licu poredno jamico. Potem je vprašal sina po domu in po delu v usnjarni.
"Saj vem, da ste si napravili počitnice, ko starega ni bilo doma."
Jak je skomignil s širokimi rameni, se posmehnil in priznal:
"Danes me delavnica res ni videla."
Usnjar je stisnil ustne in oši-nil fanta s hudomušnim pogledom.
"Kod pa si hodil?" "V Bršljinu sem bil."
Očetu je za trenutek zastal korak. Smehljaj je izginil z njegovega obraza. Stisnil je obrvi. Rekel ni ničesar. Težak molk je legel med oba.Dekle, ki je stopicalo poleg njiju, se je s plašnim pogledom ozrlo na usnjarja, potem pa povesilo glavo.
Kaj imata ? Zakaj očetu ni všeč, da je bil sin v Bršljinu, prijazni vasici tik pred mestom ?
Zavili so v ozko stransko ulico in stopali po klancu navzgor, pred njimi mali nosač s Papeževim težkim usnjenim kovčkom. Z začudenim pogledom se je Metka Lipovškova ozirala po nizkih lesenih pritličnih hišicah, zbitih iz debelih hlodov. Skozi počrnela vrata se je skoraj povsod vil gost dim z ognjišč, kjer so plapolali plameni in lizali sajaste kotle in lonce. Brežanke so kuhale večerjo.
Usnjar se je naposled ustavil pred nekoliko više stoječo eno-nadstropno zidano hišo. Izvlekel je izza pasu mošnjiček, segel vanj in dal malemu nosaču, ki je postavil kovček pred vežna vrata, novec. Potem je vzel sinu de-
kletov mali kovček pred vežna vrata, novec. Potem je vzel sinu dekletov mali kovček iz rok. V mraku se je Metki zdelo, da so se Jakove velike sive oči ne jevoljno zasvetile. A molče je prepustil očetu kovček in se Metki kratko priklonil.
"Reci mami, da takoj dem!" je rekel Papež in odšel z dekletom po Bregu navzgor. ^
Na tramovju pred bajtami in na lesenih pragih so v večerni temi posedali siromas ni breški ljudje in se razgovar-jali. Tu ali tam je kdo zaklical usnjarju pozdrav. Ponekod utihnil razgovor in zvedavo so brežani zrli za tujko, ki jo 3® spremljal bogataš France Pa pež.
(Dalje prihodnjič)
2 SPALNI SOBI
se odda v najem pri Mirni žini brez otrok za dve deKie dva fanta ali pa stare]semu škemu in ženski. Si lahko Kaj lega skuhate.
Pokličite PO 1-9214
For Your Vacalion • • ' Welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms connecting showers. Central ing room, with America ._ venian cooking. All sports, ^ vate beach, boating and fis „gQ Cater to overnight miles from Cleveland.
on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasove »
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg/ Michige® Phone 9126 F5
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop. '	.
IVanhoe 1-8288	16305 Walerlee Bee
STORE HOURS:,. Monday, Thursday, Fr.iday—9 Tuesday-^turday S A.M. to 6 P.M.,— Wednesday .9 A.M. to ^
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
JERNEJ OBLAK
• Zatisnil je svoje mile oči dne 16. junija 1955.
Pogreb se je vršil dne 20. junija iz pogrebnega zavoda Jos. 2ele in sinovi na Whitehaven pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokpjnik je bil rojen 20. julija 1884 leta v vasi Kolpa pri Velikih Laščah.
V dolžnost nam je, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Srčna hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene, kakor tudi za družino.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.	,
Zahvalo izrekamo nosilcem krste, sobratom od društva Janeka Krst-nika št. 37 ABZ, katerega član je bil, kakor tudi Joseph Zele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako smo katerega pomotoma izpustili, prosimo oproščenja in naj isto sprejme tisočero zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, nepozabni! Odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Spavaj mirno—snivaj sladko.
Žalujoči
ANGELA, rojena GORJU P, soproga JERRY, sin
MILDRED PHILLIPS in AMALIA SEEGE, hčeri zeta, sinaha, štirja vnuki in eden pravnuk
Cleveland, Ohio, dne 19. julija 1955.