8. marec v Leku
Praznik ob delu
Letošnji koledar nam je praznik žena postavil na soboto. Morda pomeni to malo, morda pa tudi ne. Tako ne moremo trditi, da na ta dan ni nihče opravil svojih delovnih dolžnosti, da je steklo po grlih mnogo žlaht-ne kapljice (med delovnim časom) in še mno-gim podobnim očitkom smo se izognili. Tako smo tudi vsi Iahko rekli: »Ne, letos pa ne bi bilo tako! Proslavljali bi delovno, kot se v letu boja za stabilizacijo tudi spodobi!« No, roko na srce, čisto tako Ie ne bi bilo. Po-glejmo pa, kako smo praznovali dan žena v Leku.
Seveda so vse svečanosti, čeprav skromne, bile dan poprej, torej sedmega marca. Ob trinajsti uri in petinštirideset minut se je v jedilnici ob Verovškovi ulici zbralp kakih petdeset delavk na proslavi, ki so jo pripra-vili člani Društva prijateljev mladine iz Dra-velj.
O proslavi je nujno spregovoriti nekaj be-sed, saj to ni bila prireditev po konvencio-nalnih in že ustaljenih merilih, pač pa svoje-vrstna manifestacija otroške iskrenosti in pri-kupnosti. Prav za dan žena je recital pri-pravila mlada pesnica, članica DPM Dravlje Lili Kranjc, izvajalci pa so bili pionirji (Nei-la, Maja, Simona, Lidija, Stojan in Ferdi) ter duo Sonja Šintler in Suzana Puš, ki sta ob kitarah s pesmijo povezovali govorne dele proslave. Verzi Lidije, za mlado pesnico prav nič okorni, so s svojo iskreno neposrednostjo in doživetostjo prevzeli poslušalke:
»Pravrjo, da sem bil jokavo dete,
da sem jokal od jutra do večera.
Po besedah moje tete Marjete
sem bil res prava mila Jera.«
Otroški pogled na ženo je seveda pogled na mamo. In kje bi še bila bolj prisotna pra-va ljubezen kot ravno v odnosu otroka do matere?
Delavke, tiste, ki so odhajale z dela in tiste, ki so začenjale delo v popoldanski iz-meni, so tako skozi otroška usta dobile pri-znanje. Ne le za svoje materinstvo, pač pa tudi in predvsem za svoje delo, za svoj pri-spevek v graditvi naše družbe in odnosov v njej, ki naj temeljijo na medsebojnem spo-štovanju in medsebojni ljubezni.
Kaj pa delavnost praznika? Da, delavke Leka so svoj praznik počastile ob delu. Ne glede na pozno uro so zaključile popoldansko izmeno kot običajno, ob dvaindvajseti uw. Morda s kančkom več zadovoljstva tiste, ki so opoldne prisostvovale proslavi.
Kaj pa v soboto? Sobota je bila v Leku dela prost dan. Ko sem kupoval na trgu (kot običajno, ne glede na datum) sem srečaval gospodinje,- matere, delavke, vse obložene s košarami in vrečkami.
Da,  praznovale  so  svoj   praznik delavno!
Janez Juvan